336 Marica : Zmaj Jovan Jovanović. Zmaj Jovan Jovanović. Srbsko-hrvatski narod je praznoval dne 24. (12.), 25. (13.) 26. (14.) in 27. {15.) junija petdesetletnico književnega delovanja naj- večjega svojega lirskega pesnika Zmaja Jovana Jovanovića. Jova- nović se je rodil v No^'em Sadu 1. 1833. Ime »Zmaj« dobil je pozneje, ko je urejeval v Pešti list za satiro, ki se je zval »Zmaj«. Bil je Jovanović tudi marljiv sotrudnik humorističnega lista »Ko- marca? a na svojo roko je ustanovil beletristični list »Javor«, ki izhaja še dan danes. Kakor posredovatelj za slogo med Hrvati in Srbi je mnogo pisal tudi v hrvatske liste. O njegovih pesmih »Djulići« piše dr. Srepel : »Djulići« spadajo med najdivnejše cvetje lirske poezije v našej književnosti. Toliko nežnosti, toliko toplote, toliko čistih občutkov najti je malo tudi v književnosti drugih naro- dov><. In drugod zopet o »Djulići uveoci« : »Bajni zvoki iz strun Zma- jevih gosli očaravajo ti dušo, povzdigujejo ti srce, napolnjujejo te z neko plemenito otožnostjo, koja te kakor dobri angelj .sili, da bodeš Marica: Zmaj Jovac Jovanović. 337 bolji. Zdi se ti, kakor da slušaš bajne, tihe in mehke zvoke neke nebeške harmonije. Malo je lirskih poezij v vsej srbskej in hrvatskej književnosti, koji bi z gorkimi in iskrenimi občutki, s tako globokimi in plemenitimi mislimi mogle pretresti vsako srce kakor »Djulići uveoci«. To so pravi biseri«. Zmajevi prevodi so taki, da bi človek teško verjel, da so to prevodi. Prevel je pa mnogo pesmic iz ogrskega (A-rany, Petöfi) od Lermontova, Bodenstedta, Heineja, Berangera, Göthe-ja i. t. d. Zmaj je tudi izvrsten humorist ; poleg več humorističnih pesmi je spisal 1. 1866. šaljivo glumo »Šaran«, katera se igra še dan danes na odru v Belemgradu. Za časa poslednje rusko-turske vojne je jel izdajati »Ilustrovana vojna kronika«, a leta 1878. je začel izdajati krasni humoristični list »Starmali«, kojega urejuje še sedaj prav mojstersko. Toda Zmaju to še ni bilo dovolj. Z vso silo svoje pesniške duše je zlagal tudi otroške pesmice ter je leta 1880. jel izdajati list »Neven«. Dr. Milivoj Šrepel piše o Zmaju liriku med drugim : »Ko pročitaš samo nekoliko njegovih pesmi, občutiš takoj, da iz njih veje duh prave, žive poezije, občutiš takoj, da so te pesmi plod pravega pesniškega zanosa. Morda se pa Zmajeve pesmi z ničem tako ne prikupijo kakor prav se svojo preprostostjo in iskrenostjo. Nad vse je Zmaj istinit. Nikjer ni umetne nejasnosti, nikjer afektacije. Radi tega je Zmaj vsakemu razumljiv. Zmaj je idealist, pravi pesnik koji veruje v večnost plemenitih idej in nesmrtnost prave poezije. Ko čitaš njegove pesmi, zdi se ti, da slušaš šumljenje malega potoka ali milo slavčevo pesem, kakor da vonjaš pomladansko cvetje. Vsa pesnikova čustva prehajajo v tvojo dušo, da sam čutiš njegov'e občutke«. Zmaj je tudi kakor satirik tako dovršen, da pravi isti Srepel, da je na tem polju kar nedosežen. književnosti hrvatski in srbski nima para pa tudi med vsemi drugimi Slovani spada Zmaj med prve satirike in humoriste. Jovanović je eden najodličnejših in najiskrenejših prijateljev sloge Hrvatov in Srbov. V mnogih prilikah je pokazal svoje misli in želje, rekel je glasno in jasno, kako mu srce krvavi vsled nesloge med Hrvati in Srbi. V pesmi posvečeni Preradoviću pravi, da se njegova duša ne umiri, »dok god s raj.skih vrata ne ugieda slogu Srba i Hrvata«. Kako je pač moralo boleti blažega pesnika ob njegovi pet- desetletnici spoznanje, da sloga med Srbi in Hrvati je še sen, dasi bi lahko bila lepa resnica, a da se ta sen ne uresniči, zato skrbe kaj pridno tako Hrvatje kakor Srbi — bratje po krvi in jeziku.