Mali.
Po dvorišču semtertja
hodi kakor kralj.
Časih — no, pa nič ne de —
malo si z rokavcem
le pobriše nos.
Kuštrav je in razcefran,
gologlav in bos —
a ponosen, hej — za dva!
Mati v pragu se smeji: „ Čuješ, Stanko, kaj pa ti; kaj si zdaj le ti?"
,»Sem gospod""   —   In  silno  resno merl dalje svojo pot . . .
Ivan Albreht