Izhajajo 1, in 16. vsacega meseca. Cen» jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredništvo. Novice Kdor želi kalto oznanilo t „Dolenjske Novice" na-tianiti dati, plaća za dvostopno petit-yrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske styari. Shod sa^arjcv t NoTem mestu. Kako potrebno je, da se skupno posvetujemo o zboljšanji gospodarskih nabili razmer in da skupno rešujemo taka vprašanja, to nam je prar očitno dokazal zopet zadnji shod, kterega je priredila novomeeka podruïnica. Taki shodi 8o za napredek kmetijstva velevažni, in želeti bi bilo, da bi se prirejali tudi gledé drugih vprašanj. Zadnji shod ee je bavil z našim sadjar-Htvoni. Ta etroka je na Dolenjskem še močno zaostala, zlasti kar se tiče pridelovanja jabolk. V pridelovanji čeSpelj, ki eo dajale pred leti izmed eadja največ dohodka našim gospodarjem, pa nazadujemo, da je žalost. V očigled takim odnoáa-jem je potrebno, da poiĚčemo sredstva, s katerimi bi bilo mogoče povzdigniti dolenjsko sadjerejo in jo napraviti bolj dobičkonosno. Z veseljem moramo priznati, da je zborovanje doseglo popolnoma svoj namen in je sedaj le ěe Zadnji dolbropoljski tihotapci. Spisal Pran JakliS, Pred malo desetletji je tihotapstvo vse bolj cvetelo nego datidanažnji. S tem nevarnim poslom 80 se pečali vselej ljudje, kateri se niso bali gra-niČarjev in biriČev, se niso straiili spati v temnej noči v gozdu ter so poznali vse steze in skrivališča v velikim delu Kranjske, Primorske in Hr-Tatske, kakor dlan svoje roke. V vsakemu kraju je bilo gotovo nekaj mož, k» 80 sloveli kot drzni tihotapci: ZgonČev Jurko, Simnov Gašper in Stibalov Grega. Veliko let so tihotapili, ali slednjič so storili smrt enako tihotapcem. Ti trije 80 dostikrat ugnali granièaije v kozji rog, in mesto, da bi se bili graniČarjev bali, 80 se jih bali graničarji. Dostikrat so se jim ti rajái skrili, kakor da bi se ž njimi eprli. Pre-skrbljevali so vso dobropoljsko dolino in okolico 8 kavo, soljo ia tobakom. stvar merodajnih činiteljev, da se sklepi zborovalcev uvažujejo in primerno reSijo. Zbor je dokazal, da je treba tudi na dolenjsko sadjerejo obračati Tso pozornost in da jo je treba pospeševati z bolj izdatnimi pripomočki kakor dosedaj. Z veseljem moramo tudi potrditi, da je bilo zanimanje za zborovanje izredno veliko. To pričala je nepričakovano obilna vdelei.ba. Mestna dyorana je bila premajhna in najeti je bilo treba prostornejšo sobano v Tučkovi gostilni, ki se je iskazala za prav pripravno v takih slučajih. Takisto je z veseljem zahiležiti, da so se zborovanja udeležili poleg mnogih duhovnikov in učiteljev vsi naŠi domači strokovnjaki in da so se prav vneto potegovali za napredek dolenjskega sadjarstva. Zborovanje je trajalo od V'H. predpoludne do popoludne, torej dobre 3 ure. Zbrani ude-ležniki, ki so došli od raznih stranij Dole^ijske in tudi iz drugih slovenskih krajev, vstrajali so z vidnim zanimanjem do zadnjega. Po običajnem pozdravu povdarjal je načelnik novomeške podružnice veliko važnost sadjarstva Bilo je zadnje dni novembra 1. 1846. Od Reke proti Kranjski meji so korakali po skrivnih stezah naši trije znanci otovoijeni s težkimi culami na hrbtu. Molče so ili drug za družim, v Toci debelo, grčavo palico, v ustih pa pipo. Pri najmanjšem šumu so postali ter napenjali oči in ušesa, da bi se ognili nevarnosti. Srečno so prišli skoraj do kranjske meje. Pred njimi se je vzdi-goval gostozarašČen hribček, katerega jim je bilo treba se prekoračiti in za njim reka Gubranka, katero so morali Se prebresti, da so bili čez mejo. Kdo bi bil mislil, da jim áe zdaj preti nevarnost, ko BO že prehodili toliko itevarnih krajev. Tudi oni 80 se udali neskrbnosti, več niso bili tako pazljivi kot pred malo urami. Glasno se razgo-varjaje so stopali v klanee. Že, so dospeli skoraj do vrha; kar jim nepričakovano zadoni od strani na ušesa: ,,stojl'' in iz gošČe stopijo štirje graničarji. Ali tihotapci, dasi bo osupnili, vender aiso izgubili zavednosti; nobeden ni hotel slušati povelja, ampak vsi trije jamejo na vso moč teči. Be enkrat zadoni za i^lmi: „stoji" — potem za Dolenjsko. Naglaâal je, da smo Dolenjci zaostali T sadjarstru in da treba sadjerejo bolj pospeševati kakor dosedaj. Koaečno je predlagal, da se izvoli predsednikom zbaro7anja gospod vodja Dolénc, kar se je soglasno storilo. Ko se je izroljeni predsednik zaiiralil, in ko je àe gospod ravnatelj Pire poîdravil vse zborovalce v imenu glavnega odbora „c. kr. kmetijske družbe", priÓelo se je z vsporedom: K prvemu vprašanju: „Kateri kraji na Dolenjskem so posebno pripravni za prideloY&Qjc sadja, in kako bi bilo po teh krajih razširjati umno sadjarstvo in poápesevati sadno kupMjo", oglasilo se je mnogo govornikov. Prizaalo se je konečno, da je cela Dolenjska zaradi ugodneg'a podnebja pripravna za sadjerejo in sicer povsod, kjer je zemlja dosti globoka. Na tanjčini in prodnati zemlji pa ni mesla za sadno drevje Glavna stvar za prospeh sadjereje v posameznih manj ali bolj ugodnih krajih (legah) j« ta, da se izberejo in pri-deljajejo prave vrste. Priznalo se je, da raznim nevspehom v sadjereji ni krivo tolikanj podnebje, kakor se rado trdi, temveč nepripravne vrsto, ki so a« dosedaj sadile, slaba zemlja in pa slabo delo. Poudarjalo se je tudi, da ima Belokranjska ěe ugodnejše razmere za sadjerejo, in da bi se tamkaj dalo z najboljâim vspehom pridelovati tudi prav Žlahtno namizao in zgodno s&dje. Zelo živahen je bil razgovor o sredstvih, s katerimi bi se dalo pospeševati dolenjsko aadjerejo. Pred vsem se je soglisno nagla^alo, da trebnične, ljudsko-šoUke in sploh jayne drevesnice Potem je zbor odobril tudi naavèt, da se znova vpeljejo učiteljski tečaji, toda le praktično sadjarstvo, in sicer pod vodstvom popotnega učitelja za sadjarstvo. Ta učitelj naj bi bil tudi nadzornik za ŠoUite vrtove. (Dftlje prihodnji«.) Kaj je novega po arstr^skem cesarstvu ? Kar se tiče državnega zbora je to novo, da bo v kratkem raípuéňen. Ne more več dalje, kakor voz težko obložen, če je zagazil v vlažna močvirna tla. Vse vidigovanje, vse porlvanje je bilo poznati Dolzcga pota utrujeni Jurko si je moral sam gaziti pot. Zgrešil je pravo smer. Snežilo je vedno bolj in mrzla burja je hujSe divjata po planjavi ter mu sipala sneg v obraz. Jurko omaga od truda in mraza, sede v sneg in zaspi, a zbudil se ni veČ. Drueega dne našli so poljanski lovci v snegu ležečega; bil je na pol 8 snegom pokrit. Poz;ialÍ so takoj Zgončevega Jurko, saj od njega so kupovali ves potrebni tobak. Pokopali so ga na poljanskem pokopališču. Ko se le dolgo ni nobeden vrnil v Dobropolje, je jelo možem primanjkovati tobaka in ženam kave, 80 začeli popra^evati po tihotapcih. Zvedevai, kako smrt 60 morali storiti, popustili so vsi dobropoljski tihotapci nevarni posel — tihotapstvo. Mej ljudstvom se je pravila žalostna smrt tihotapcev od ust do ust, vsako leto se je kaj pridejalo in dogodba postala je že grozovita pravljica, katera pripoveduje o tihotapcih strašne reČi od sela do seia. Zaradi te pravljice je popustilo mnogo mladeniČev tihotapstvo in v Dobrennpolji so bili Zgončev Jurko, Simnov GaĚper in Stibaiov Grega zadnji znameniti tihotapci. brezvBpeSno. Minîsterski predsednik grof Thuu ee trudi na vao moÈ, da bi zopet spraril v prari tir težki državnozborski toz Pa ne gre. Nemèki rarodovci mu nagajajo, kar se da. V državnem zboru 60 He pritožili in silno grozili za to, ker je vlada razpustila graéki mestni zbor. Minîsterski predsednik je hotel že prejânji teden na interpelacijo, stavljeno zaradi graiSkih razmer, odgovoriti. Pa ni prišel do besede, ker sta Schotierer in Wolf prehudo razgrajala. Obljubil jeodgovoriti vprihodnji seji. Ta je bila 14. junija. Kako je odgovoril, T trenotku ae ne vemo. Nemcem ae menda vendar ni umaknil. Če se pa ni, je konec državnozbor* fikega zasedanja. Vlada bo vladala sama. V teh razmerah drugaie ni mogoie, V Gradcu vlada sedaj lep mir. Orožniki skrbe za red. In nemiki dijaki imitjo strsh pred njimi in si ne upsjo razsajati po mestu. Najboljša kazen za prenapete Graèane bi bila to, če bi se nadsodiSče in generalni Žtab prestavil v Ljubljano. O tej stvari se res že mnogo govori. Namesto odstopivlega državnega poslanca dr. SuèterêiÎa se je vrSila državnozborska volitev za kmetske volilne okraje: Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatièn», Ribnica in Velike Lasie. Izvoljen jp bil nadeodiéča svètnik dr. Ivan Vencajz. V Ljubljani je pri procesiji sv. Reénjega telesa dvema nemškima uradnikoma pri deželni vlsdi postalo dolgčas, pa sta si prižgala cigarete. Sta že prestavljena na kmete Z-isj jima bo na novih mestih izvestno he, bolj dolgčas. V tem dolgem času bosta lahko premišljevala, da v navzočnosti presvetega zakramenta tudi nemškim mladičem ni dovoljeno kaditi. Kaj je ttOTega po âlroliem sretn? Turki BO se umaknili z grške zemlje. Tesa-lijo so epet zasedli grški vojaki. Dolgo je trajalo, prediio je grška zemlja rešena divjih Turčinov. In ěe dalje bo trajalo, predao se bo opustošena dežela saj deloma zopet razvila. S jtparsko-ameriškega bojišč« je najbolje, da ne verjamemo nobenemu poročilu. AmeriSko brodovje je pred zalivom Santiago de Guba. V za livu samem je bajè èpaneko brodovje pod poveljstvom admirala Cervera. Amerikanci mislijo in fi« hahajo na via uata, da bodo Spance kmalu *se pohrustali. Spanci pa bolj previdno molče in pošiljajo v svet slepilna poročila, samo da Amerikance za no8 vodijo. Torej Ěakajmo, da zvemo TerodostojiiejSe novice. vili v cerkvi službo božjo. Pripeljali bo se d&nee zjutraj ]e-sem prec po poln sedmi url. PripravJjfini smo biii za slovesni s|irejea), a so nas vse skupaj prehiteli. Ob 7. uri imeli so Prevzviâeni tiho av. m&âo z izpostavljenim preav Eeânjim Telesom, Po maâi ogovorili so v kratkem a jedrnatim govoru navzoče, katerih se je bilo zbralo veliko itevilo. Povedali so v svojem govoru, da jib je prignala le-sem hvaležnost do Mamke Božje Dobrovské, katera jim je že veliko iB obilnih milostij skazala, za kar bo se jej danes, kot knezoškof priâli presrčno zahvalit ia jo prosifc novih milosti iu ponoći. Priporočali so otrokom pokorščino in lepo kršćansko življenje ; navzočim stariâem pa, da naj sebe ín svoje otroke izročajo gè zaupanjem v varstvo prečiste Device ter naj jih odgojajo v pravem krščanskem duhu; to jim bode tisočkrat več vredna dota, nego tisočaki posvetnega premoženja brez — krščanske odgoje. Po sv. opravilu smo sè Šolskimi otroci počakali Prevzvišeuega pred šolo v lepem ipalirju Tnkaj sem jim predstavil sebe, učiteljsko osobje in Šolske otroke. Eaj očetovsko-milo in ljubko so se pogovarjali na to z nami drugimi in £è šolskimi otroci. Šli 80 potem v farovž, a z otroci mi drugi pa v šolo. S potjo, ko so sîi se gospo Poklukarjevo in njeno družino obiskati, počastili bo stanovanje g. nad-ačitelja, potem pa še oba Šolska razreda vsakega posebej. Povsod jih je bila s&ma pomžnost, krotkost in prijaznost. Da, ta presrečni in veseli dan nam ostane vedno v najblažjem spominu na prevzvišent-ga vladiko, katerega naj mili Bog ohrani do najskrajnejših dnij človeškega življenja naši domovini 1 Piše se nam: Bobrova, dné 11. junija 1898. —Danes doletela je Dobrovo izredna čast, izredno veselje. — Prvo faro na Kranjskem počastili so prevzvileni knezdskof dr. Anton Bonaventura Je gl i č, — Dobrovo, da so opra- Domaćo vesti. (Premembe v uradništvu.) Gospod Dr. Karol Gestrin, sodnijski svetovalec v Novem mestu, stopi vsi) d lastne prošn e v pokoj in se preseli v svoje roistDo mesto Ljubljano. Šodnijski s\ètnik in okr. sodnik T Marenbergu gospod Jakob Munda pa je imenovan sodnijakim svétnikom pri okrožnem sodišča v Novem mestu. (Preč. gospod Fr. Barborič,) vpokojeni župnik, umrl je dné 1. junija v Ljubljani 65 let star. Pokojnik je služboval prejšnja leta na Koroškem kot župnik v Št. Jakob«, v Kožu in v Št. Tomažu. Naj podva v miru t (f Umrl) je dne 11. t. m. nenadoma v Kan-diji gospod France Skedl, c. in kr. pristav I. reda pri koffiisarijatu vojne mornarice, doma iz Vrba pri Podljubnem. Prišel je semkaj ozdraviti se nevarne bolezni, ki si jo je nakopal kot prvi komisar na Nj. Veličanstva brodu „Wíen" pri Kreti. Bodi mu domača zemljica, katero je ljubil iez vse, lahka t (Koze) stavile se bodo letos sledeče dneve: Pondeljek 20, junija đopoludne od 11, do 12. ure na domu gospoda dor. Defranceschija v Novem mestu; popolndne ob 3. uri v Smlhelu. — Torek dne 21. junija v Ruperčvrhu zjutrsj ob polu 8- uri; v Stopičab ob poln 10. nri; popoludne v Podgrado ob 2. uri, na Slatniku ob polu 6. uri. — Soboto dne 26. junija dopolndne ob 7 uri v Vayti vasi; ob polu 10, uri na Sicah, ob 11. nri na Toplicah. Popolndne ob 2. uri na Poljanah in ob 4. uri v CermoŠ-njicah. — Torek 5. julija v Velikem Kslu zjutraj ob polu 8. url, v Mirnipeči ob 9, uri in v Prečini ob 11. uri dopoldne. V Soteski ob 'á. uri popoldne. — Soboto 9. julija ob polu 8 uri zjutraj v Brusnicah, eb 10. uri zjufcr&j v Gracarjevem turna. Popoldne ob 1, uri Y Beli Cerkyi, ob polu i. uri pri g. Zor kotu in ob polu 5. uri v Št. Petru. — Pregledovanje se bo vráilo v istih krajih in ob isti uri teden pozneje. (Sv. birma) se bo delila v Novem mestn v soboto dsé 9, julija za Novo mesto, v nedeljo 10. julija pa za vse fdre novomeške dekanije. Prevzviseni goap. knezoékof pripeljejo se v petek, ter bodo slovesno sprejeti. (BlagosIovljenjebolniánicevKandiji.) Novo poslopje za bolnišnico „Usmilj. bratov", za ktero je poleg drugih dobrotnikov posebuo velikodušen dar dala „Kranjska hranilnica," je skoraj dovršeno. Veliko in lepo poslopje je jako okusno okraâeno. Pogodili so kaj srečno tisto mejo, kjer ae potrata začna. Kar je okrasbe, je potrebna, in tudi popolno doseža Bvoj namen; nič pa ni ugledati nepotrebnega kinea, kteri v teku éasa le tnnogo poprav potrebuje, la notranji del bolniánice stori tudi kaj prijeten utis; hodniki so prostorni in spetli, sobe velike in visoko, in vse z duhovitim premislekom uredjeno, kar je potrebnega za snago in Čisti zrak. Nepristransko se mora priznati, da se je zidanje povsem posrećilo, T soboto dne 9. julija bo poslopj« po prevzvišenem knezoškofa Antonu Bon&venturi blagoslovljeno, ktere aloresnosti se udeleži tudi deželni predsednik, ekscelenca baron Kein z mnogimi odličnimi fl^ospodi. Od tukaj potuje gosp. deželni predsednik y Črnomelj k slovesnemu otvorjenju vodovoda. (Nadvojvoda Leopold Salvator) priSet bo 25. junija z vso svojo družino t grad Mokrice, ter namerava kake dva meseca ostati ter poletno bi' vanje na Dolenjskem uživati. (•j- Umrl) je v Kranjn pri svojem oEetn de-kretirani inženir gospod Jožef O m e r s a, star še le 25 let. Njega stara mati živi v Žužemberku. Pokojnik je bil navduien narodnjak. (Za šolo „Glasbene Matice") t Novem mestu so poslali rodoljubi iz Semiča 7 kron. Naj jim nasleditjejo drugi 1 („Dolenjsko pevsko društvo" in „Glasbena Matica") v Novem mestu napravita 7. julija 1.1. celodanski izlet na Zaplaz. Natančneji vspored se objavi v prihodnji številki tega lista. (Vabilo.) Vsi Častiti udje dijaškega podpornega društva v Novem mestu se uljudno vabijo k občnemu zboru, ki se vrši v ponedeljek 20. junija 1. 1, ob šestih zvečer v konferenSni sobi c. kr. gimnazije. Na dnevnem redu je 1) poročilo o društvenem delovanju Šolskega leta 1897/98, 2) volitev dyeh pregledovalcev račnnov, 3) volitev društvenega odbora, 4) poročilo vodstva dijaške kuhinje. V Novem mestu, 8. junija 1898. Dr. Fr. Detela, načelnik. (Kmetijska podružnica) v Novem mestu ima v četrtek 30, junija t. ]. popoludne ob 2. ari v spodnji sobani hiše kat družbe rokodelskih pomočnikov svoj redni občni zbor s sledečim vaporedom; 1.) Poročilo načelnika o delovanju podružnice. 2.) Poročilo blagajnika in predložitev računov, 3,) Predlog za napravo drevesnice. 4.) Predlogi za družbeni občni zbor v Ljubljani. 6,) Volitev zastopnika za družbeni občni zbor v Ljubljani, 6,) Raznoterosti. — Vabimo k obilni udeležbi. (Učiteljstvo novomeškega okraja) pro-elaîljalo bode petdesetletnico vladanja našega presvit- lega cesarja Franca Jožefa L dne 22, junija 11. v Novem mestu. Spored: 1, Ob 9. uri zjotraj slovesna sv, maša in ,Te Deum" v frančiškanski cerkvi-(Orglanje in petje oakrbi učiteljstvo). 2. Slavnostna seja v dvorani „Narodne čitalnice". Slavnostni govor. (4. nadučitelj Koncilija.) 3. Vpis vseh navzočih v spominsko knjigo. 4. Ob 1. uri banket v hotelu g, Sehwarza, kjer bode svirala meščanska godba, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu maju 1898 je 180 strank vložilo 85.036 K 4 h, 119 strank vzdignilo 26.436 K 53 k, toraj veČ vložilo 8,599 A!" 51/i, 13 strankam se je posojil izplačalo 9.130 K, stanje vlog 1,017,780 K 4:\ h, denarni promet 111.055 K 76 h. (Novomeški vodovod.) Nič ne vemo povedati, kako daleč je stvar ža d:>zorela; da ga pa vsi silno težko pričakujemo, je opravičeno. Gospodje, kateri imate to stvar v rokah, prosita, podrezajte, pošljite liter vode za vzorec na dotično mesto, kakoršno ta teden pijemo, to mora pomagati. Povejte tudi, da vsled novih znižanih (?) davkov bodemo morali v prihodnje le vodo piti. (Počasi vozitel) zapisano je na več krajih našega mesta, vendar se vozari včasih tako naglo, da je gledalca groza, in to brez vse sile. Županstvo je sicer nektere že kaznovalo, toda vozi se prej ko slej. Kaznuje naj se vsak slučaj. Kaznuje na se tudi one, ki imajo dolžnost to naznaniti pa ne store. Če tudi vidijo. Preteieni teden sta se ua novi cesti sprehajala gg. kanonika Frank in Povše, Vsled nepazljive vožnje bila sta od voza sena v zid potisnjena ter poleg strahu tudi, posebno g. Frank, lahno poškodovana, Ne čudimo se temu prav aič, ker pri tej bore mali vožnji, kije pri nas proti kolodvora, ni nič redkega, da so h krati trije vozovi poleg. Mej tem, ko en voz druzega prehiteva, se zaleti tretji od nasprotne strani vmes; sedaj se pa Človek umakni ali v hrib ali pa v brezno. Počasi vozite 1 (Zblaznela je) v farni cerkvi v Kočevju 451etna žena, Kaplâ,n je hotel ravno obhajati, kar se zapodi beina žena t njega, mu raztrga obleko in hoče kelih izviti iz rok. Le s silo so jo ukrotili in potem odvedli v norišnico. (Krajcarji) starega denarja in polovičarji pridejo ob veljavo s 1. julijem, to je Čez dva tedna. Naj se na to opozorijo posebno siromaki, ki svoje krajcarsko imetje za najhujši potrebo tišče, da reveži še ob isto ne pridejo. Dalje razni društveni nabiralniki, cerkvene pušice itd,, kjer se počasi nabira io Ee kaj lahko na to pozabi. (Iz Črnomlja.) Dae 7. juaija t. I. je bil pri nas letni semenj in se je 2705 glav živine prignalo. Kupčija je bila jako živahna. Prišli so kupci iz Trsta, Beke in drugih krajev Hrvaške in so veliko nakupljene živine odgnali. Vse hvale vredno je, da so se naši kmetovalci poprijeli živinoreje. (Od krške okolice.) 31. maja smo imeli hudo nevihto, toča je v več krajih hudo gospodarila in to se ponavlja vsaki dan. Pri sv. Jožefu na Trški gori sicer streljajo v oblake in drugod zvonijo, pa ali pomaga ali ne. — Nekateri so travo pokosili, a posušiti jo ne morejo. Kmalu imajo še vojaki priti, pa kaj bodo počeli, ako bode vedno deževalo? (Kmetijsko društvo) so ustanovili v Ribnici. Pravila so od si. okrožnega sodišča v Novem mestu že potrjena. „Zveza kranjskih gospodarskih društev" v Ljubljani oskrbela je potrebne knjige. (Shod vseh sloyenskih velikoâolcev in abiturijentoT v Ljabljani) se vrâi 12., 13. in 14, avguata t. ]. Glavni točki zborovanja: Slovensko Tseníilíšče in občedijaáka organizacija mej po&itnicami. Predsednik pripravljalnega odbora gosp. stnđ. [liiil. Jožef Reisner, Dunaj VIII., Lederergasse 20 I. 5. (Slovensko pevsko druâtvo s sedežem v Ptnji) priredi letošnjo pevsko slavnost v Celji v nedeljo, dne 14, avgusta, in določi sledeča skladbe : „Jadransko morje", moški zbor. Haj drib. „Pozdrav", mešan zbor, Foerster. „Křižáci na morji", mešan zbor, Bendl. „Ave Marija", lesteroglasen melan zbor s spremljevanjem orkestra, Foerster. „Domovini", moški zbor, F. S. Vilbar, „Domovini", mešan zbor, L, Pahor. — Tužne národně razmere po ponemčenih spodnjeStajerskih mestih in trgih zahtevajo neogibno in nujno obstanek druStva z lahko gibljivim aparatom, ki prireja koncerte zdaj tu, zdaj tam. Z ozirom na sijajne in vidoe dosedanje uspehe našega društva prosimo nljudno vse, da vršijo svojo narodno dolžnost s krepkim sodelovanjem in podpiranjem društvenega Jiamena. ODBOR. Qaraví za novomaško dijaško kuhinjo. G. Fr. LecLner lOgld.; g. Pilj. Paulus, kapi. 5gli,; Dobrotniki iz Mesta ia Kandije 2S gld. GO 1er. j g. FL Zoilco, krant-pirjfi. Loterijske átdvilke. Trst 4, junija 60 76 60 18 48 Gradec II. „ 79 61 70 43 33 Bazne vesti. * (Oblak utrgal) Iz Zagreba dohajajo po-Toćila o groznem nalivn 11. t. m. zjutraj. Potok, ki teče skozi mesto je silno naraste!. Razni les, ki je priplaval po potoku se je zajezil, vsled česar je voda izstopila in _ preplavila ves spodiyi del „Duge ulice" Bad meter visoko. Kleti in prodajalne so vse v vodi. „Jelačiiev trg" in Itica sta bila isto tako preplavljena. Grozno škodo ima tovarna za usnje, kjer je mnogo gradiva odneslo in stroje poškodovalo. Škoda se ceni nad pol milijona. Grozno razdejane so tudi vasi Grajana, Sv. Siinun in Zagorica. Muogo hiš je popolnoma pokončanih. Mnogo prebivalcev je popolno na beraško palico prišlo, kajti poljski pridelki si) popolno uničeni, poslopja podrta, edino borno življenje so unesli. Naj ti) plej M zahvalo izrekamo čSasLtti dahavêciai in „Usmiljeniin bratom", gospodom uradnikom, zftstop-nikoin vojaštva, zast)pat IVa Twnil'lî ^^ '"j® ^'■^eii 11 d) piUUtlJ 180—190 malih vtderc in ena kad, držeča 40 malih vedere pri Janez Težaku, posestniku v Di'agoinlji vasi h. št. 34, fara Stthor, okraj Metlika. Prvu in najstarejša zaloga Šivalnih strojev na Kranjskem priporoča svojo v v 10 sfflfilii mw raznih sistemov, po najnižjih cenah in ngodnih pogojih. Ob enem priporoča svojo bogato izbiro blaga za različno moško in žensko obleko, nagrobnih vencev s trakovi in napisi itd. („7.1) tfÍ p. n. th^ Prečastiti dohovSSmi, gospodom uradni- ^ kom in slav. obéiostvii uaznanj&m ter se pri-ár poroènm, da imam I® veliko zalogo v suknenem blagu. Tnâi nepreiuočljive lodne iz hamelnih dlak za havelokepunndimpo najnižji ceni. Ravnotako ízvriujem oŇske po najnovejáťiu kroju in nizki ceni, po dogovora tadi na obroke. Ustreči hočem vsaki želji c^&jenih gg. naročnikov. Za okusno delo jamčim. Z odličnim spoštovanjem -4) Jakob Mikollč, Uradni ^ cenik za pobiranja iotornine in prostornine v mestni občini Rudolfovo. -•70 gld. -■63 „ -■27 „ -■Ï7 „ -18 „ —18 - 1 s. 3 4. b. 6. 8. 9. 10 n 13. 14. «5. 16. n. Za leseno p?od«,jalno......... Zft Te&ji i tant, pokrit........ Za inanjši itant, pokrit........ Z» veiji Sttmt, nepokrit........ Za manjši Stant, nepokrit....... Za leaeuo ali loníanku robo, ve^Je vrate . . Za lesena ali loiiû&riiio robo, maiijne vr«te , Za dvonprežai tok, ua katerem i>e blago na pioda pripelje............. Za etLOUprežni Toz, da katerem se blago na proda pripelje............. Za kojaro, vrečo ali ko»....... Za konja............. Za žre be ta............ Za vola............. Za kiavo ............. Za tele............. Za prašiča............ Za drobnico, (kozel, kojtmn)...... -■36 -■18 -•02 — Ofi -■03 —-OG -■OG -■tt-i — 02 —■01 Mestno županstvo Rudolfovo, diie 1. jnnya 1898. Žapau: Dr. Schegula, domaČega pridelka 112 -&) je na prodaj v mm Bajflftf (WeíhIioO pri Rniolfovein osestvo na Gorenskem išče: u 1) Vavpta — poltenega, skrbnega in delavnega. PltLÎti I2'gtd. na mesec poleg hrane; lahko je oženjen Itrex nialili otrok in tudi žena bi imela trajen zaslužek; 2 ) hlapca ti konjem, trezofga in delavnega človeka. Pkře poleg hrane 7—8 gld. na tnesec. 3.) Vrtnarja ali pa vrtnarskega zvedenega po-KCČ-iika, kteri je že po vrtovih delal. — Vse službe mii>itopiti ĚW takoj. P()iJrobneji pogoji se izvedo pri opravništvn Novie". (143—1) 0 i 0 ^'Ukst&'T'-'u Paxgáo 0 v Novem mestu 9 v veliki izberi zlalih fn srebrnih ur, verižic, 0 prstanov, zapon, uhanov Itd. po najnižji ceni. SFošiljatve v okolico t svrho izbire 0 80 na razpolago. V ® Popravila touno in ceno. ^ S (138-2^ 9 m^mmmmmmMmmoêmBmmm ---X Škropilnica „Candeo''. Glavna zaloga je V îiovem mo^tu pri Frane Seidl-nu. -i (118-4) ..... Podpisani priporočam prečastiti dnhov-^ ičini in slavnemu občinstvu svojo zalogo zdelkov peči in g inene robe kakor: raznovrstnih proti ognju trpežnih lončenih peči nove sisteme, sledilnih ognjišč ter vseh v stroko spadajofih rečij. Na zahtevo izdelujem tudi raznovrstne barve, več vrst rujave (brano), zelene, sive, mišje sivo, srebrno sivo, srneno sivo (Rehgrau) in kameno sivo, rumene, višnjeve, bele in pisane (majolika). Naročnina se vestno, točno in po nizki ceni izvrSuje. Za dubro blago se jamči. Franc FiletiC, izdelovatel) peči in glinene robe v Gradacu pri Metliki. Oïkotirni vozovi iz jekla sUTbflnu podjetja, gozdwaty in poljedelstvo. Tovarna za iidelke iz gline i, t, d. ", K® Najemnina i^S prevBžnih naprav. uriir v Novem mestu ita Vel. tr^çu pri|)oru«a sUTtietiiu oUůiuBtvu posťbiio gg botram iui botram O prililei a-w« feir»© svojo bogato lEiloga naj razno Tretnej^ih zlatih, srebrnih iu nikelnastih ur ia verižic. Gospodarstvo na prodaj, i^t najpripaviieisi đar v spoiDiîi! Na Štajerskem, pol ure od Kozjanske sodnije je Tia prodaj posestiřo, ki meri tri orale njiv in pet oralov travnika, s 500 sadnimi drevesi različne vrste o»)sejanega. Nadalje obstoji posestvo z mlina na tri teùaje, ležečega na veliki vodi, s hi&e v eno nadstropje, s štirimi sobami in kuhinjo, zgoraj ravno tako, ter je pripravna za kako tovarno, ker Ím4 voda 12 konjskih si , Poslopje je moino zidano in % opelio krito. Proda se pa tudi sam mlin ali vse vknp. Posebno prilično pa je poaestyo za kakega penzijonista, ker je na lepi ravninski legi, ima lep razgled ter leži ob cesti. Na kolodvor v Rajhenburg ie dve uri z Tozom. — Več se izve pod naslovom: „Poste restante Nr. 44" pošta Podsreda (Horberg) Spod. Štajersko. Steinfelđska pivovaiiia 2.Mt Antonu Kajtua v Eateli pri Mmi mostn. Lepa obokana klet dati v Novem mestu St. 157, (2-i2) Singerjevi šivalni stroji so izkiišeno le najbolji in se dobivajo v Novem mestu pri Priporoča pa tudi kolesa, in siojo noio založeno trgoYino z oblačilnim blagom. Ođ^oTorni nndiúk, itlaJatelj, ««loinlk m tûkai J. Krajto.