Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
sLovenslcA
FOR A FREE SLOVENIA
Med resje padali smo kakor snopi, z rokami grebli kakor tlom pribiti. — Ko mesec je presvetli! zadnje (krošnje, smo bili z zlatom in krvjo obliti.
LETNIK XIV. — VOLUME XIV.
Toronto 1.—3. junij 1963
ŠTEVILKA 6 — NUMBER 6
Po Ruskovem obisku v Jugoslaviji
Trst, maja
4. in 5. maja se je mudil v Jugoslaviji ameriški zunanji minister Dean Rusk in imel razgovore s Titom ter z jugoslovanskim zunanjim ministrom. Do kakšnih senzacionalnih rezultatov pri tem očitno ni prišlo, vendar pa se zdi, da so pri tem jugoslovanski predstavniki predvsem naglasih, da hoče ostati Jugoslavija kljub prijateljstvu s Sovjetsko zvezo še dalje "nevezana" država in da se vojaško ne bo vezala z Vzhodom ter si bo ohranila tudi svobodo političnih odločitev. Na tem je Amerika zelo zainteresirana, česar Kenne-dyjeva vlada ne skriva.
V določenih slovenskih emigrantskih krogih je prišlo zaradi tega obiska in očitnega namena obeh vlad, da ostaneta vsaj v lojalnih, če že ne zelo dobrih medsebojnih odnošajev, do pojavov nekakega razočaranja, ker se še niso odrekli miselnosti, da je odvisno v prvi vrsti od Združenih držav, če se bo režim v Jugoslaviji kdaj spremenil. Ta čudna in zastarela, povsem nerealistična miselnost je namreč še vedno zakoreninjena v številnih naših ljudeh, celo v takih, ki se sicer odločno prištevajo med demokrate.
Dejansko pa je povsem zgrešena, ker je jasno, da Združene države ne morejo in iz cele vrste razlogov ne smejo direktno intervenirati v notranjepolitičnih zadevah nobene države, bodisi prijateljske, nevtralne ali neprijazno razpoložene do njih. To zahtevajo mednarodne norme in pravo. Lahko da moralno podprejo ali obsodijo kaik režim oziroma mu v skladu s svojo presojo nudijo tudi gospodarsko podporo, a vedno kot državi seveda, čeprav je praktično stvar ista. Zato je najbolje, da se tudi Slovenci čimprej odpovemo misli, da bodo Združene države osvobajale domovino za nas. Slovenski narod se bo moral osvoboditi sam in simpatije
Amerike ter ostalega demokra-tečnega inozemstva bo užival samo v taki meri, v koliko bo pri tem pokazal odločnost, pogum, politično sposobnost in iskreno demokratično miselnost ter hotenje. To pomeni, da moramo biti demokratični Slovenci, zlasti še mi v begunstvu, čimbolj aktivni in iznajdljivi v svojih akcijah in gibanjih, ki imajo za cilj osvoboditev Slovenije izpod totalitarne titovskokomum-stične vladavine in ustanovitev neodvisne slovenske države z demokratičnim režimom. Zanašanje na Ameriko samo hromi naše osvobodilno gibanje in je politično popolnoma jalovo ter nerealistično. Saj Združene države ne vržejo niti krvoločnega Du-valiorovega režima na Haitiju, čeprav ima popolnoma barbarski značaj, 'kot niso vrgle s silo Trujillovega režima v San Do-mi ngu in ne vržejo Fidel Castro-vega režima na Kubi, če prav pomeni očitno izzivanje in nevarnost za vso Ameriko. To jim prepoveduje elementarna politična pamet. Tem manj se lahko zanašamo na to, da bodo kdaj s silo vrgle jugoslovanski režim.
iRuskov obisk pri Titu služi ahko zaradi tega takim lahko-vernežem kot zdravilna lekcija, medtem ko ni razloga, da bi spravljal v malodušje tiste demokratične Slovence, ki presojamo stvari realistično.' Tembolj nas potrjuje v prepričanju, da je od nas samih, od slovenskega naroda samega odvisno, kdaj in kako se bo osvobodil in kako vlado si bo • potem ustvaril, čeprav moramo seveda pri tem upoštevati tudi mednarodni politični položaj. Potrdil nas je v prepričanju, da je edina demokratična alternativa sedanjemu jugoslovanskemu režimu za Slovence samo čiri) odločnejše nadaljevanje gibanje za neodvisno Slovenijo, čim inteligentnejše akcije s tem ciljem in zaupanje v lastne sile.
N.
Ne zamudite te
VELIČASTNE
PRIREDITVE!
\ //
^f;	\	-v /. //
S
NAŠA APOSTOLA . . .
« f t * ».
PRIDITE NA PROSLAVO 1.100 LETNICE
The Significance of Sfs. Cyril and Methodius Jubilee
STPEHEN B. ROMAN Chairman of the Jubilee Committee
Every civilized nation looks to past centuries to find encouragement or example, or simply to commemorate glorious events, or epoch-making periods of its history. Slovaks, occupying the crossroads of Central Europe and fighting for their existence against their enemies, wrote glorious pages into the European history, and especially into the history of European Christianity, and civilization of the Slavic people, eleven centuries ago.
Historians agree that few periods in Europe's .history were as important as the ninth and tenth centuries, for it was at that time that the foundations to Europe's ethnic, cultural and political structure were laid. In those historical times our forefathers played a role of which we can rightly be proud. Slovaks, or Slovenes, as our forefathers were known, built the first Slovak state in Europe and established the centre from which Christianity and the civilization were carried out to other Slavic peoples.
Letters of Popes Hadrian II and John VIII addressed to Rastislav, Svatopluk and Kocel, as well as contemporary chronicles of Bavarian monks, are indisputable proof that those rulers, called "knaz slovenslk", speaking "jazyik slovensk" and ruling in the "slovenskaja zem-
Ija", belong in the history ol the Slovak people.
The aforementioned documents and chronicles also un doubtedly prove that the state which the Slovene-Slovaks organized, on the borders of a powerful Germanic empire, played an important role in the history of Europe.
The fact is that the Vatican, as the ruling spiritual centre of the Western world at that time, competed with Byzantium for influence and its friendly rela-tinos. It was from Byzantium, in the year of our Lord 863, that two learned brothers, who went into history as Sts. Cyril and Methodius, were sent to the court of the Slovak rulers with a new alphabet and translation of Holy Scriptures into the language called "jazyk slovensk". The Papacy sanctioned the introduction of that language into the liturgy at a time when only the Latin and the Greek were considered cultural languages.
This does indicate, better than any other argument, the importance of Slovakia and Slovaks in Europe's history of the ninth century. Because of the decision of Byzantium and the wise concurrence of the Vatican, a new culture and a new ohuroh with lasting effects for further evolution of European civilization and final ehtnic structure of Europe, and especially of Central Europe, was born.
It was the decision of the Vatican to bring a new language
Cpríl Se Ületíjobíué
JTufjtlee
f863
1963
Oglejte si to veličastno prireditev v proslavo prihoda Apostolov Slovanov no Slovaško, proslava bo obsegala procesije, godbe, narodne noše in plese, ki bodo vsi predstavljali gibajoče se barvito ozadje za sveto in mogočno službo božjo. Napravite si že danes načrt in odločite se, da boste prisostovali tej posebni in spominski priložnosti!
SLAVNOSTNA MAŠA
Katedrala sv.
Mihaela sobota, 29. 6. ob 5. popoldne
SLAVNOSTNI BANKET
Canadian Room Royal York Hotel sobota, 29. 6. ob 6.30 zvečer
MAŠA VZHODNEGA OBREDA
Band Shell Exhibition Park nedelja, 30. 6. ob 10. dopoldne.
TORONTO JUNE 29-30
SPONSORED BY CANADIAN SLOVAKS
into the liturgy in the ninth century that, in my opinion, is laying the basic structure for mass in vernacular today, eleven centuries later.
It is up to us, the Slovaks scattered throughout diaspora, that the commemoration of this event is assigned by history. Canadian Slovaks will commemorate this history-making epoch on June 29 th and 30th in Toronto.
Eleven hundred years ago Sts. Cyril and Methodius, together with their Slovak disciples and with the Slovak rulers Rastislav and Svatopluk, made Slovakia a cradle of Christianity through new Slavonic Byzantine Rite which later spread to other Slavs and flourishes until today among the southern and eastern Slavs and among at least halt a million Slovaks. From our ancestors spread the new liturgie and literary language — a language that became a cornerstone for further cultural developments among all Slavs.
Even the greatest of nations would celebrate this eleventh
centennial of such an important anniversary with pride and enthusiasm. With sincere humility in our hearts, all of us living in Canada should be united this time in giving thanks to God for having chosen our forefathers to be first messengers of Christianity in that part of Europe, thereby becoming the cradle of the Slavic civilization.
It is with sadness that we must contemplate the destruction of the first Slovak state by the Common efforts of the Germans, Magyars and Czech tribes. Had the Slovak state, together with the Church of Cyril and Methodius, endured longer, the shaping of Central and Eastern Europe would have no doubt run along different lines. A great Slavonic empire was rising to claim its place by the side of the Frankish Empire and would have provided a convenient centre around which all the Western and some of the Southern Slavonic tribes would have developed.
The cultural works of Sts.
Cyril and Methodius, however, survived the political disaster and continued for centuries to leaven the life of ther Slavic nations. We firmly believe that the Cyrillo-Methodian spirit and Chritianity will also survive today's Communist oppression. Therefore, besides commemorating the glorious deeds of Sts. Cyril and Methodius and of our ancestors, we will also manifest on June 29th and 30th our attachment to the Cyrillo-Metho-dian traditions which mean Christianity and independence for Slovakia.
Therefore, my fellow Slovaks, Slavs and Canadian friends, I cannot leave without emphasizing the fact that this event must be commemorated by all of us who are still enjoying the freedom of self-expression, be-oause, only by preserving this heritage, we are advancing the cause of freedom and our civilization.
(This address has been delivered by Mr. S.B. Roman over the Slovak radio-programme on May 19th, 1963.)
SV. CIRIL IN METOD
Courtesy: "Novy Domov"
• V Ljubljani so imeli v nedeljo 19. maja t.I. potres, ki je napravil precej škode. Rušili so sedimniki in strehe so se vdirale. Dve osebi sta bili ranjeni. Potres so čutili tudi v dveh drugih okolških mestih.
Begunci...
Po Trstu se je raznesla vest, da je zaprosil za politično zavetje v Združenih državah jugoslovanski trgovinski ataše na veleposlaništvu v Washingtonu, ing. Pečar, do lani ravnatelj tovarne motornih koles "TOMOS" v Kopru.
Ing. Pečar je užival v režimskih krogih zaradi svoje gospodarske sposobnosti velik ugled. Tudi Tito ga je cenil in je večkrat obiskal njegovo tovarno ter se dal slikati v njegovi družbi pri ogledovanju tovarniških naprav. V "TOMOS" k Pečarju je . vodil tudi svoje odlične goste iz afriških, azijskih in vzhodnoevropskih držav. Celo Hruščeva je peljal tja, ko je bil 1. 1956 na obisku v Jugoslaviji. Zato jc sedanji korak ing. Pečarja vzbudil pravo senzacijo v slovenskih krogih v Trstu. Tembolj, ker so vsi smatrali Pečarjevo misije v Združenih državah za odliko vanje in povišanje, glede na njegove zasluge za režim in proiz vodnjo. Pečarja pa so začeli do ločeni krogi iz partije napadati lani po znanem Titovem govori' 1. maja, s katerim je sproži! gonjo proti tovarniškim ravna teljern, češ da preveč zaslužijo Vendar so Pečarja pozneje rehabilitirali. Iz dozdevno dobre obveščenih virov v Jugoslavij' zatrjujejo, da je le moral prebiti nekaj dni v zaporu v preiskavi, ker so ga obdolžili, da si je —gradil prerazkošno vilo ir da je samo za parkete v njej izdal okrog 20 milijoneva dinarjev. Tako vsaj zdaj govore, ko se je odločil za begunstvo. Vlada pa prepričanje, da si ga je gospodarsko dobro pripravil. Za politično zavetje v Združenih državah je zaprosil z vso družino.
V tujini je ostal kot begunec tudi trgovinski ravnatelj zagrebškega filmskega podjetja "Dubravka". To podjetje je zašlo zadnji čas v finančne težave. Za begunstvo se je od.'fjčil baje v Nemčiji.
(SLO VENIA-PRESS)
Nevzdržno gospodarsko stanje v Jugoslaviji
Trst, sredi maja
Jugoslovansko časopisje prinaša pomirjujoče vesti o tem, kako se odstotki proizvodnje popravljajo. V resnici pa je gospodarsko stanje v Jugoslaviji kaotično in iz samih komunističnih krogov je slišati, da ne vidijo več izhoda iz njega. Prišlo je tako daleč, da zdaj v Sloveniji sploh mi mogoče dobiti jabolk in Tržačani jih pošiljajo sorodnikom v Sloveniji kot dragoceno darilo, če imajo n. pr. bolne otroke v družini. Pri tem je Slovenija, kot znano.... bila dežela jabolk. Uvoz pomaranč so ukinili in j.ih sploh ni dobiti. Cene /seh izdelkov in pridelkov se nezadržno dvigajo. Država jih je skušala nekaj časa zadrževati, a se zdi, da je zadnji čas popustila, ker ni nič zaleglo. Sama laje slab vzgled. Iz tujine uvo-iene industrijske izdelke, ki jih loma ne pridelujejo, prodaja :a 150 do 200% višjo ceno in ;e več.
(SLOVENIA-PRESS)
Bratovščina sv. Cirila in Vletoda v Trstu
Zadnja številka škofijskega lista tržaške škofije «poroča, da je bila v škofiji uradno ustanovljena Bratovščina sv. Cirila in Metoda. V škofijskem vodstvu bratovščine so: dr. Stanko Janežič, predsednik; dr. Angel Kosmač, in g. Marij Gerdol, člana.
APOSTOLIC LETTER
of His Holiness, John XXIII by Divine Providence, Pope, to the Venerable Brethren the Bishops of the Slav Nations in peace and communion with the Apostolic See.
On the occasion of the eleventh centenary of the arrival of Saints Cyril and Methodius in Great Moravia
To the Venerable Brethren, Bishops of the Slav Nations, John XXIII, Pope
Venerable Brethren: Health and Apostolic Benediction.
In the hidden design of God's Providence, the centennial celebration of a glorious event is talking place at the moment when the Second Ecumenical Council of the Vatican is being held. It also seems to be closely connected with the purposes of this general Council. It was just eleven centuries ago this year that the two noble Apostles, Saint Cyril and Saint Methodius, arrived in Great Moravia from Constantinople.
Certainly nothing can be more useful for individual nations, nothing more remarkable for the great benefit it brings than that, under the radiance of the Sun of Justice, the light of the Gospel shine forth on the people (cf. 2 Cor. 4, 6) and thus a new members enter into the Christian family. Such an event, so worthy of special remembrance, had its beginnings among the Moravians and the Slovaks, and later among the many other Slav nations due to the providential arrival of these great men.
It is never proper to keep silent about heavenly blessings. That that is particularly true when it comes to solemnly recalling that families of nations have been granted the dignity by God, Who is rich in mercy (cf. Eph. 2,4) of being transferred to the kingdom of His beloved Son (cf. Colos. 1,13) and of being adorned with the nobility of Christians.
For this reason, Venerable Brethren, Bishops of the Slav Nations, We have decided to send this letter to you in order to make some reflections upon so glorious event and through Our fatherly and loving exhortation, to urge you and the clergy and people entrusted to your care, to celebrate it with a worthy and reverent tribute. It will be your task to arrange that, with fitting praise, there be presented to each of your flocks the life, the talents, the journeys, the accomplishments, the labors and fatigues which Saints Cyril and Methodius underwent in order to convert them to Christ and to lead them more and more towards a human and civilized culture. It cannot be denied that other efforts towards the same end were made in those regions by other men before them. But the results obtained were meager and delayed and looked forward to a more outpouring of divine grace, there would come the acceptable time and the day of salvation (cf. 2. Cor. 6,2).
Should anyone seek to know the principal reasons why the appostolic efforts of Saints Cyril and Methodius bore such prolofic fruit he will easily understand that it was a result of the fact that they were "poor in the world's eye to be rich in faith" (James 2,5), "men rich in virtue and zealous for perfection" (Eccl. 44,6), united to the See of Peter and dedicated to it, truly and completely Catholic and Apostolic in every sense of the word. The praise due them was clearly expressed by Our Predecessor of happy memo-
ry, Pius XI, in the words: "Why are we surprised if Cyril and Methodius — whom we can call sons of Orient, Byzantines by nationality, Greeks by birth, Romans by mission, Slavs by the fruits of their apostolate — made themselves all things to all men that all might be gained to the unity of the Catholic Church? (Appostolic Letter to the Archbishops and Bishops of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes and of the Republic of Czechoslovakia, A.A.S. (1927, 95).
It will be helpful for Us to examine, even if briefly and summarily, the accounts, which narrate their history. They were born in Thessalonica, twin borthers, equal in their zeal for the faith, different in the talents with which Ihev were gifted. One distinguished himself as a magistrate, the other in the study of philosophy. Both, after devoting themselves among various dangerous circumstances to laborious secred missions among the Arabs and Khazars, retired to the solitude of Mount Olympus in Bithynia. Sent by Michael III., Emperor of Byzantium, to Rastislav, Prince of Great Moravia, who had asked him for worthy preachers of the Gospel, they were received with tremendous joy and, without delay, they took up the evangelical mission to which they had devoted themselves. In a short time, a great harvest sprang up in a remarkable manner. It happened easier by the fact that a newly created alphabet was used to express the language of the Slavs and that it was into their own language that the sacred books of the Old and New Testaments as well as the liturgical books of both the Roman and the Byzantine rite were translated.
When both brothers came to Rome to give an account of thier activities to the Roman Pontiff and to receive directives about what was to be done, they were received with every honor by Hadrian II. The same Sovereign Pontiff, after recognizing the unsulied orthodoxy of the faith of the two heralds of the Gospel, saw to it that Holy Orders were conferred upon Methodius and some of their disciples. When Cyril, mature in virtue more than age, died at Rome a short time afterwards, he was given a solemn funeral and his body wos placed within the city in the church of St. Clement with the highest honors. Methodius, however, was appointed Archbishop of Pannonia and Great Moravia and also received the charge of looking after the spiritual progress of the Slav nations as Papal delegate.
This holy man undertook his new work with a strong and courageous spirit. First of all, he established and strengthend, with due moderation, the ecclesiastical discipline of his territory. He then undertook arduous journeys throughout this vast region and he instructed in the Christian faith, in addition to the Moravians, Slovaks and Slovenes, also the Bohemians, Poles and Croats and, through disciples trained by him, the Serbs, Macedonians and Bulgarians through whom the Ukrainians, Rusians and white Ruthenians also received instruction.
V/e do feel that we should pass over the return of Methodius to Rome in order to vindicate himself properly before John VIII for having- introduced the Slav language into the sacred ceremonies. There he was absolved of every accu-
sation. Confirmed in all the offices entrusted to him by Hadrian II, in particular the Slav mission, he carried them out with even greater zeal.
In fact, he always considered it a holy and sacred thing to be firmly attached to the Roman Church by the strictest bonds of charity and faith and to exercise his sacred ministry in reverend obedience to the Apostolic See which is the support of truth and Christian unity.
After undergoing many labors and sufferings for the name and glory of Christ he finished this earthly life on the 6th of April, 885, and was burried in the principal church of Great Moravia.
The religious veneration, the great honor and renown of Saints Cyril and Methodius sprang up and spread far and wide across every age and through every place. This induced Leo XIII to extoll the special praises of these brother Apostles in his encyclical letter' "Grande Munus". The same Roman Pontiff decreed that their feast day and veneration should be extended to the entire Church so that, set into the candelabrum of the Church of God, they might give forth a more brilliant light.
Since We are moved by the same respect as that of Our Predecessor and the conditions of the present age as well as the anniversary being commemorated demand it, we wish and desire that, inspired by a reverent zeal, you and all your countrymen who bear the name of Christian, raise eyes and minds to these holy and heavenly helpers as to friendly stars. The more necessary for you to have the divine help close at hand, and not mere human help, the more you should rely on their intercession. For in heaven they continue, by their powerfull prayers, to keep close to the demands of the enterprises they undertook and their provident love, far from being quenched, keeps watch even more diligently.
You know, Venerable Brethren, that with fervent desires we have striven and labored so that the Orientals who glory in the name of Christian separated from the communion of the Apostolic See may be zealous towards reestablishing it and that by gradually fulfilling the prayer of Christ, unity of one flock and shepherd may be realized.
The desires of the Second Ecumenical Council of the Vatican, at which — bringing pleasure to the heart and the promise of fair hope — even observer delegates of the separated churches have been present, reach out toward the same end.
The voice of the times is the voice of God. By more than one indication and by arguments which are not few nor insignificant, it seems to urge and impel towards the desired restoration of this communion and peace.
In the most noble and useful cause of reestablishing harmonious bonds in the unity of integral faith, from which there will undoubtedly be born a new order of happiness in the Christian world, the things which unite both sides are much greater than those which separate them. Now both must prepare the roads which will be of solid construction and which, if there will be mutual understanding and fraternal charity, will lead to the desired succes. This ea-(dalje na četrti strani.)
LJUBLJANA
Posvečenje dr. Jožeta Pogačnika za pomožnega škofa
Sveti oče Janez XXIII. je dne 11. februarja tega leta izbral prelata in stolnega kanonika dr. Jožefa Pogačnika za pomožnega škofa ljubljanskega. Novi škof se je rodil dne 28. septembra 1902 v Kovorju. Klasično gimnazijo je končal v Ljubljani, kjer je bil gojenec Marij anišča. Bogoslovje je študirali v Innsbrucku v Avstriji, kjer je naredil tudi teološki doktorat. Kaplan je bil v Kranju in v Trnovem v Ljubljani. Leta 1937 je postal ravnatelj bivšega Marijanišča v Ljubljani. Deset let je bil urednik publikacij družbe sv. Mohorja. Od leta 1945 je stolni kanonik v Ljubljani.
Posvečenje novega pomožnega škofa je bilo 7. aprila. Posve-čevalec je bil zagrebški nadškof dr. šeper, asištirala pa sta senj-ski škof dr. Burič in mariborski kof dr. Držečnik. Navzoč je bil tudi beograjski pomožni nadškof dr. Bukatko in koperski administrator msgr. Kjuder. Goriškega nadškofa Pazngrazia ja zastopal Arthur Zalatel.
Geslo novega škofa je: "Glej, Tvoj sin", besede, ki veljajo Materi božji. Zlati križ, verižica in prstan novega škofa so dar sv. Očeta.
PISMO IZ SLOVENIJE V CASKETU
Antigonishki tednik je objavil med pismi uredniku 16. maja t.l. naslednji dopis is Ljubljane:
Sir:
Received copies of your newspaper and thank you very much. By chance I found address and wrote.
I would like to hear from readers who would like to exchange unused stamps. I also should Kike to get second-hand LIFE magazines. For a year of LIFE I can offer hospitality free of charge for 15 days for a tourist travelling in our country.
Miss H. Ocho
Yomovu 34
Ljubljana
Yugoslavia.
Pravilni naslov bi moral biti: Jamova 34.
DVA ČASTNA INDIJANSKA "ČIFA" V ANTIGONISHU
Med letošnjimi študenti Coady International Instituta je bil tudi jezuitski pater Daniel M. Hannin, ki deluje že dolgo let med Očipva Indijanci blizu Sudburryja v Ontariju. S sabo je imel dve knjigi, ki sta povezani s slovenskim misionarjem škofom Barago. Obe sta še danes v rabi v vsakdanjem misijonskem delu. P. Hannin je izjavil, da je treba občudovati Baragovo jezikovno popolnost, ker je možno brati Baragovo razlago vere Indijancem iz knjige in vse takoj razumejo, četudi oseba ki jim bere knjigo, ne obvlada jezika popolno.
P. Hannin je pripravil za konec šolskega leta posebno presenečenje za ravnatelja in pomožnega ravnatelja Instituta. Iz-posloval je vse potrebne formalnosti, da je "čif" skupine Kačje Reke Očipva rodu William Measwasige poslal listine in peresna pokrivala msgr. Smythu, ravnatelju zavoda, ki je dobil pridevek "Bleščeče Sonce", in Franku Glasgowu, pomožnemu ravnatelju, ki je dobil pridevek "Vodnik". Slovesno ustoličenje je bilo na posebnem večeru, kjer so razne narodne skupine nastopile s pevskimi in zabavnimi točkami. Oba "čifa" sta sprva mislila, da je vse samo študen-tovska šala in sta uvidela, da je stvar resna šele, ko sta sprejela originalne listine.
Coady International Institute je močno povezan ze delom za inzboljšanje položaja Indijancev ne samo, ker ima med svojimi študenti vedno tudi misijonarje, ki delujejo med Indijanci, marveč tudi s posebnimi tečaji, ki jih prireja za take misijonarje. Pred kratkim je bil tak tečaj za redovnike—oblate v St. Albertu, Saskatchevau, med počitnicami pa bo podoben tečaj v Lebrčtu, Saskatchevan.
Trije odlični teologi: Gregory Baum, O.S.A., iz Toronta, Bernard Cooke, S J. iz Milwaukeeja in H.A. Reinhold iz Pittsburgha so predavali na študi jskem tednu v Monastery blizu Antigonisha.
močnik ravnatelja Social Action Department kanadskih škofovskih konferenc.
Romeo Maione, ki se je rodil v Montrealu 1. 1925 (njegovi starši so italijanskega izvora), je bil aktiven v katoliškem delavskem gibanju. Bil je prvi predsednik kanadske YCW in pozneje predsednik mednarodne YCW organizacije. Kanadski škofje so ga poslali kot uradnega delegata v pripravljalni odbor 2. laičnega kongresa v Rimu. Sedaj je tudi član novega pripravljalnega odbora za laični kongres, ki bo sledil zaključku 2. Vatikanskega cerkvenega zbora^
Na novem položaju bo sodeloval pri širjenju organizacij svobodnih in demokratičnih delavskih organizacij po svetu ter skrbel, da bodo člani kanadskih delavskih organizacij poučeni o mednarodnem položaju.
EVHARISTIČNI DAN V TORONTU
Torontska nadškofija bo praznovala 7. junija poseben evha-ristični dan, ki ga bo zaključila recitirana maša v Maple Leaf Gardens. Bogoslovci bodo položili v ciborije hostije za vse, ki bodo izjavili, da nameravajo sprejeti sv. obhajilo. Hostije obenem z vinom in vodo bo nesla posebna procesija na oltar tik pred darovanjem. Vsak udeleženec bo dobil tudi majhno brošuro z masnimi molitvami in pesmimi, ki jih bo pela vsa občina. Sv. mašo bo daroval nadškof— koadjutor Phillip Po cock.
VATIKANSKE ODDAJE ZA SEVERNO AMERIKO
Radio Vatican ima posebno četrturno oddajo v angleščini^ ki je usmerjena proti Severni
Ameriki. Čas oddaje je vsak večer od 10,50 do 11,05 EDST na dolžinah 9,645 kes (ali 31,10 metrov) in 7,250 kes (ali 41,38 metrov). Dnevna oddaja prinaša tekoče novice. Za nekaj časa bodo pondeljkove oddaje (začetek je bil 20. maja) posvečene Antigo-niškemu gibanju. V prvi oddaji jc bil vključen originalni glas ,e:iega voditeljev tega gibanja, prvega direktoria Extension oddelka univerze dr. Mosesa M. Coadvja.
• 70-Ietnico svojega rojstva je
praznoval pred kratkim v domovini pesnik Janko Glazer.
® V ZDA je bilo po poročilu
Interna! Revenue Servicea 1. 1961 306 oseb, ki so prijavile nad 1,000.000 dolarjev letih dohod^ kov. i. 1932 je bilo „samo 20 takih oseb.
Koroški Slovenci pozdrav Ijajo okrožnico sv. Očeta Janeza XXIII
Dne 16. aprila so v Celovcu zborovali zaupniki Narodnega Svata Koroških Slovencev. Pretresli so znova kritičen položaj Koroških Slovencev, zlasti jih bridko boli zapostavlj anjeod strani Cerkvene oblasti. V Rim so poslali ti dve brzojavki:
Poslanica sv očetu
"Koroški Slovenci kot v Avstriji živeča manjšina s hvaležnostjo pozdravljamo okrožnico sv. očeta "Pacem in terris" kot bistven doprinos k ohranitvi miru v svetu z obljubo neomajne zvestobe katoliški Cerkvi tudi v bodoče."
Narodni svet na državni sekreteriat Vatikana
"Koroški Slovenci, zbrani na zborovanju Narodnega sveta koroških Slovencev, dne 16. aprila 1963 v Celovcu, pozdravljamo okrožnico svetega očeta "Pacem in terris", ki se zavzema za zaščito narodnih manjšin v svetu. To tembolj, ker jezikovni predpisi celovškega ordinariata ne upoštevajo jezika družinske molitve in družinskega bogoslužja, v katerem vidimo izraženo tozadevno voljo staršev."
S spomin na smrt Janeza XXIII. objavljamo : Apostolic leter.
ČASTNI DOKTORAT ZA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PEARSONA
Katoliške univerza Notre Dame v Indiani bo podelila 9. junija častni doktorat kanadskemu mi-nistrkemu predsedniku Lesteru B. Pearšonii. Ministrski predsednik bo glavni govornik ob podelitvi diplom. Pridigo pri slovesni službi božji bo imel kardinal Raul Silva Henriquez, nadškof Santiaga, Chile. Med drugimi bosta dobila diplome Master of Art iz sociologije dva znana kanadska duhovnika: Maclver od Scarboro Mission Society iz Scarboro in preč. Shea 'z Sudburryja.
AMERIŠKI ŠKOFJE BODO IMELI LETNE KONFERENCE V RIMU
Letos bodo vsakoletne konfe-fence škofov tako iz ZDA kot tudi iz Kanade v Rimu, ker bodo vsi tam za udeležbo na nadalje^ vanju 2. Vatikanskega cerkvenega zbora.
>_
ZADRUŽNIŠTVO ■ ENA NAJBOLJ ZAŽELENIH OBLIK SOCIALNE AKCIJE V SODOBNI DRUŽBI
Angleško govoreči katoličani praznujejo nedeljo, ki je najbližja 15. maju—obletnici znamenitih papeških socialnih okrožnic —kot nedeljo socialne akcije. To leto je izdala škofijska komisija za socialno akcijo posebno izjavo, v kateri so škofje v polni meri podprli zadružništvo vseh vrst. Kot posebno odliko so označili, da polaga veliko važnost na načelo, da mora gospodarstvo služiti človeku in pa na naprekinjeno vzgojo članstva, da more in hoče prevzeti svoj delež osebne odgovornosti za odločitve in poslovanje zadrug.
ROMEO MAIONE SE JE PRIDRUŽIL CLC
Predsednik Canadian Labour Congressa Claude Jodoin je sporočil, da je bil imenovan za pomožnega ravnatelja oddelka za mednarodne zadeve pri CLC Romeo Maione, dosedanji po-
Škof W. E. Power, kancler univerze sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu podeljuje častni doktorat RaiJjpnu Colon-Torresu, I zelo aktivnemu zadružniku iz Puorto Rica.
DR LAMBERT EHRLICH
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
KOROŠKO VPRAŠANJE
( Nadaljevanje )
Vsebina glede Koroške v teh je bila bistveno drugačna kot v prvi 'epreuve'. Medtem ko so v Clauses politiques z dne 27. maja in v Frontière d'Autriche z dne 28. maja Karavanke še bile označene kot meja med Avstrijo in našo državo, in za celovški bazen arbitrarna konzultacija, je v novih '©preuves' zid Karavank izginil in velesile so si pridržale pravico, da šele pozneje določijo mejo. Tudi za celovški bazen velja v teh 'épreuves' da je 'reserve'. Samo omenitev točke Strojna (Pasus v Frontière dAutriche se glasi; De l'extremite orientale de la frontière austro-italienne, deter-minee comme il est dit ci-dessus et jusqu'à la cote 1054 (Strojna); une ligne qui sera determinee ulterieuremnt par les principales Puissance Alliees et Associees.) v Frontière d'Autriche in točke Pliberk, (Pasus v Compte rendu: Frintiere du Sud: Avec l'Italie une ligne a fixer ultérieurement par les principales Puissances Alliees et Associees. Dans la partie occidentale, de la frontière avec l'Eat Serbe, Croate et Slovene: une ligne devra etre fixee de la meme maniere. Dans la partie orientale, la frontière passant juste a l'est de Bleiburg, traverse la Drave, etc.... La question du bassin de Klagenfurt est re-servee.) v Compte rendu, ki bi se moral prečitati v plenarni seji 29. maja je še vedno pustila možnost Karavank kot meje odprto.
Na podlagi teh novih 'epreu-ves' je min. Žolger za plenarno sejo 31. maja priredil protestno izjavo, ki jo je dr. Trumbič prečkal. Izjava povdarja v delu, ki se nanaša na Koroško, da ima delegacija vtis, da hočejo velesile izriniti našo državo iz Koroške. Z bridkostjo mora delegacija ugotoviti, da so nam Nemci hoteli dati več kot ententa, kajti po Pfaundlerjevem predlogu bi bila Drava meja, medtem ko nam točke Pliberk in Strojna vsiljujejo slutnjo, da ententa še vedno misli na Karavanke. Delegacija brezpogojno vstraja pri svojem predlogu z dne 20. maja 1919.
Dr." Brejc, ki je prisostoval Megacijski seji dne 30. maja, je zastopal stališče, da naj delegacija revidira svoje zahteve v tem smislu, da zahteva ves ba-len, češ, da konferenca ni sprejela našega minimalnega programa, zato imamo tudi mi proste •oke. Stilizira naj se vsaj formula, ki izraža, da naj se nam da selovški bazen kot kompenzacija ;a naše bridke žrtve.
Toda ob tem času so velesile je bile napravile meritorne
sklepe tako glede meje, kakor rudi glede plebiscita. Conseil des Dix je o tem sklepal 30. maja popoldne. Na plenarni seji pa naša delegaeija še ni vedela za rezultate teh sklepov. Min. Zol-jer je zvedel zanje šele 3 minute pred koncem seje iz novih epreuves', ki jih je tànik konference St. Quentin na izrecno zahtevo zaupno izročil g. Vošnja-ku. Zaradi tega delegacija ob tej priliki se ni mogla zavzeti nobenega stališča. Te 'epreuves' (Partie II, Frontières d'Autriche, 4e epreuve z dne 30. maja 1919 in Partie III, Clauses politiques, 7e epreuve z dne 31. maja) so kazale situacijo spet drugače: (1). Med Avstrijo in državo SHS še ni določena nobena meja, obstoja pa sporno ozemlje, 'region de Klagenfurt.' (2.) Ta region de Klagenfurt (prej bassin de Klagenfurt) ima na zahodu druge meje kot prej, namreč kota 871 na Osojskih Turah— kota 717 Rudnik vzhodno od Blaškega jezera — kota 2143 (Mittagskogel) — Karavanke do Usove. Na ta način je ves sektor med Dravo, Berntal, Karavankami in Blaškim jezerom (torej vasi Rošek, Ledenice, Št. Jakob, Podgorje) bil na novo prideljen celovškemu bazenu. (3.) Za 'region de Klagenfurt' je bil zdaj doložen formalni plebiscit, ne več samo nebulozna konzultacija.
Pogoje za plebiscit je konferenca povzela po vzorcih nemške pogodbe. V glavnem so sledeči : Mednarodna komisija peterih članov bo izvrševala administrativno oblast in ukrenilav še potrebno za varnost in pravilnost plebiscita. Posluževala se" bo pri
tem organov iz domačega prebivalstva. Glasovanje bo globalno, termin za plebiscit še ni določen.
Sklep je pomenil objektivno gotovo nek napredek v primeri s sklepom z dne. 26. maja, kajti Karavanke so izginile kot meja in Celovški bazen je bil zdaj vsaj sporno ozemlje. Toda Conseil des Dix spet ni upošteval našega stališča, ki je bilo proti vsakemu plebiscitu, pa tudi ne stališča teritorijalne komisije, ki se je izrekla že pred 30. majem za naš predlog z dne 20. maja in to celo v soglasju z'italijanskimi glasovi. To trdovratno stališče Conseil des Dix je razlagati s tem, da se Wilson na noben način ni dal odvrniti od plebiscita. Tardieu je taikoj po seji Conseil des Dix 30. maja poskušal še osebno intervenirati pri Wilso-nu, a ta ga je zavrnil rekoč: 'Jaz sem poslal posebno komisijo na Koroško, a Francozi in Angleži jo niso! Spet je torej bila Milesova k-omisija, ki je blokirala naše delo.
5. RAZVOJ POGAJANJ DO ČETRTEGA SKLEPA CONSEIL SUPREME, 4. JUNIJA 1919.
A) Stališče konference napram vojaškim dogodkom na Koroškem
V	istem času, ko je Conseil des Quatre v Parizu odločil koroško vprašanje v tem smislu, da se mora izvršiti globalni plebiscit v celem celovškem bazenu, se je vršila na Koroškem jugoslovanska ofenziva, ki je v dveh dneh na celi črti dospela do Drave. Ta ofenziva je konferenco vznemirila in je 31. maja Conseii Supreme naslovil na belgrajsko vlado energičen protest proti tej akciji. To se je zgodilo dan nato, ko je Conseil des Quatre na konferenci odločil proti nam.
V	pojasnilo tega položaja je treba poseči nekoliko nazaj. Ko so Nemci od 3. do 8. maja s svojo ofenzivo zasedli celo Koroško, sc takoj predlagali pogajanja ze premirje, da bi si na ta način zagotovili svoje uspehe. Bali so se narmeč energične jugoslovanske protiofenzive. Vlada države SHS je na to ponudbo pristala in pogajanja za premirje so se vršila od 10. do 16. maja v Celovcu.
Delegati SHS (podpold. Nedič, šef štaba Dravske divizij ske oblasti, Lokar, kapetan gen. štaba, dr. Druškovič, tajnik deželne vlade) so po instrukcijah vlade predlagali za bazo premirja status quo pred 29. aprilom. Nemci
pa so predlagali deželno mejo med Kranjsko in Koroško, to je črto, do katere so oni 8. maja zasedli. Tekom pogajanj so popustili toliko, da so 16. maja predlagali črto Drava-Freibach. Ker so naši delegati to odklonili, so Nemci predlagali/ naj se obe stranki obrneta na mirovno konferenco, da ta takoj določi defini-tivno mejo med obema državama. Na to so se pogajanja prekinila.
Nemške čete so takoj po prekinjenih pogajanjih napadle naše postojanke na Jezerskem in tudi v SI Gradcu so njihovi zrakoplovi vznemirjali našo črto. Ker so Nemci vsled svojega sunka do Slov. Gradca ogrožali celo našo štajersko fronto, so naše čete dne 29. maja napravile pro-tisunek ter potisnile nemške iete do Dravograda.
Avstrijska delegacija, ki se je bila 14. maja namestila v St. Germain en Laye, je takoj začela pošiljati konferenci enostranske informacije glede dogodkov na Koroškem. Hotela je na vsak na-iin angažirati velesile, da bi prepričile kako resno jugoslovansko protiofenzivo. V ta namen je poslala dve noti, prvo 22. .n drugo 26. maja.
V teh notah delegacija trdi, Ja se Avstrija ne nahaja v vojnem stanju z državo SHS, da so pa jugoslovanske čete izvršile razna nasilja na Štajerskem in ia Koroškem. Avstrija se je v interesu miru zadovoljila s tem, da je napravila samo diplomatske korake pri vladi SHS in pri velesilah, a z orožjen se ni hotela braniti. Nemška majska ofenziva torej za njo sploh ne obstoja, oz. jo v noti z dne 22. maja razlaga na sledeči način: Vled jugoslovanskimi četami na eni strani in prebivalstvom kakor tudi koroško teritorij alno nilico na drugi strani, je zaradi okalnih incidentov, katerih pov-:ročitelje je težko določiti, prišlo do bojev. Ti spontani izbruhi 30 imeli za posledico med drugim bombardiranje Dravograda in okolice, ki se nahajata že tri dni pod ognjem jugoslovanskega topništva. Da bi pridobila konferenco za ureditev te zadeve, se delegacija sklicuje na humanite-to. Zahteva tudi, naj bi konferenca dala priliko, da bi državni kancler Renner in še dva člana avstrijske delegacije ustmeno mogla dati tozadevne informacije.	'
Podobno demaršo, a v na-
sprotnem smislu, je 25. maj|a napravila tudi naša delegacija. Nota, ki jo je sestavil dr. Rybar, predlaga, naj konferenca z ozi-rom na grozodejstva nemške soldateske (priloga Pillages) odredi, da bi jugoslovanske čete zasedle cono A, da se na ta način zaščiti slovensko ljudstvo pred nadaljnimi nasilstvi. Nota opozarja, da bo sicer morala naša vlada nastopiti s silo. Delegacija je istočasno obvestila o teh grozodejstvih Conseii Supreme.
Zanimivo dejstvo je, da velesile niso reagirale na te naše korake. Na vse naše pritožbe gledJ, nemške ofenzive, ki smo jih že 7., 10. in ponovno 25. maja naslovili na nje, niso napravile nobene intervencije na Koroškem. Ko se je pa 28. maja začela resna jugoslovanska ofenziva in ko je avstrijska delegacija 29. maja protestirala proti tej ofenzivi, je konferenca, kakor smo že zgoraj omenili, poslala 31. maja protest belgrajski vladi, v katerem zahteva umik jugoslovanskih čet do Karavank in do Mežiške doline ter izjavlja, da bodo zavezniške čete zasedele to ozemlje. Ta protest je pa tudi značilen zato, ker trdi, da so Jugoslovani znova začeli s sovražnostmi, ki so prenehale januarja in da jugoslovanske čete nadaljujejo ofenzivo čeprav so Avstrijci ponudili pogajanja in apelirali na odločbo konference. Tako samolastno postopanje zna samo škodovati Jugoslovanom.
B) Jugoslovanska ofenziva na
Koroškem.
Jugoslovanska ofenziva, ki se je začela 28. maja, je napredovala v petih oddelkih: Labudski, Koroški, Jezerski, Ljubeljski in Jeseniški. Koroški, Jezerski in Ljubeljski odred so napredovali brez znatne ovire do Drave. Na največji odpor je naletel Labudski odred pod generalom Maj-strom, ker je prišlo pri Labudu 1500 kmetov Nemcem na pomoč. Jeseniški odred je vsled neugodne pozicije v karavanškem tunelu in nad tunelom igral pasivno vlogo.
Ker so 30. maja stale naše čete že blizu Velikovca. so Nemci predlagali pogajanja za premirje. Naša vlada je ta predlog sprejela in pogajanja so se vršila od 4. do 7. junija v Kranju in v Ljubljani. Nemški zastopniki (konzul Max Hof finger, pod-pol. Siegmund Knaus, major Joseph Heyer, ritmojster Jakob
Heinlein) so prispeli 2. junija v Kranj. Jugoslovanski zastopniki (šef gen. štaba dravske div. Nedič, gen. Rudolf Majster, kapetan Djordje Glišič, podpredsednik dež. vlade dr. Žerjav) so prispeli 4. junija.
Naša delegacija je stavila kot pogoj premirja, da se ustvari nevtralni pas, kamor naj spada mesto Celovec, tako da bi tekla južna demarkacijska črta od Vrbe po južnem bregu Vrbskega jezera, Glinica, Glina, Krka in potem meja velikovškega okraja. Nemcem se je obljubilo, da se Celocev ne zasede, ako sprejmejo naše pogoje do polnoči 5. junija. Ker Nemci niso podali brezpogojne izjave v določenem času, no naše čete 6. junija zasedle Celovec. Delegacija je zaradi tega spremenila pogoje v tem smislu, da je spadal Celocev z Gosposveto še v našo de-markacijsko črto. Te pogoje so stavili 6. junija ob pol treh popoldne kot ultimatum, ki ga morajo Nemci sprejeti do pete ure popoldne. Nemci so podpisali to pogodko v konceptu na seji ob štirih pop. v Ljubljani. Ko bi pa Nemci bili morali isti večer podpisati nadaljne izvode čistopisov pogodbe, so se tega branili in so podali na tej seji kakor tudi na zadnji seji 7. junija v Kranju izjavo, da so bili, ko so morali podpisati pogodbo, v zmoti glede glavne točke pogodbe, namreč, da ne smejo razpolagati z ozemljem celovškega bazena. Ententa, tako so izvajali, si je pridržala razpolaganje s tem ozemljem ter je bila določila, da se morajo nemške čete umakniti na severni, jugoslovanske čete pa na južni rob tega ozemlja. Obenem so dolžili jugoslovanske delegate, da so nalašč preprečili italijanskemu ritmojstru Hennslerju, ki je bil namenoma poslan od ententne komisije za premirje na Dunaju, da obvesti nemške delegate o odloku entente, da ni mogel priti v stik z njimi. Dne 7. junija je dunajska vlada brzojavno prepovedala nemškim delegatom podpisati katerokoli pogodbo, ki bi nasprotovala določbam konference. Omeniti je treba, da je v podpisanem konceptu pogodbe pridržana ratifikacija obem vladam, dunajski in belgrajski, tekom 20 dni to pa vsled tega, ker so naši zastopniki imeli omejena pooblastila, namreč pod rezervo naknadne ratifikacije vlade, medtem ko so nemški za-
stopniki imeli polna pooblastila. Prihodnjič sledi: C) Prizadevanje nase delegacije za spremembo sklepa Conseii Supreme z dne 30. maja.
KJE SMO — V DOMOVINI?
V Ljubljani gre zdaj med komunisti samimi debata o idealizmu in materializmu, spričo tega, da se mladina oddaljuje od idealov "revolucije". O tem bo treba tudi z nuše strani spregovoriti, kalko so predvsem mlajši ljudje siti materializma, kako so siti propagande in vsega tega, kar je prinesla "osvobodilna" zmaga; začelo se jim je tožiti po tem, kar je "odnesla". Primož Kozak, sin urednika materialistične Sodobnosti pred vojno, predsednika Slovenske kom. poslanske zbornice, je v glasilu mlajših, Perspektivah napisal članek "Na rob vatikanskemu koncilu", kjer je med drugim dejal: "Že nekaj let je slišati in videti, kako vpliv verstva med našimi ljudmi narašča. Izjave kažejo, da je otrok, ki obiskujejo verouk, vse več in so se ponekod že formulirale prave verske šole. Vse večkrat slišim o novomašniških posvečenjih, ki jih spremljajo prava ljudska slavja v dobrem pomenu besede. Slišijo se trditve, kako je število ljudi, ki odhaja v bogoslovje, vsako leto višje, sami pa tudi opažamo obisk cerkva, ki je vse prej kot majhen.... Kje smo? Ali bralec sam ne čuti, kako iz negativne slike predvojnega verskega življenja, ki so ga valovi iz leta petinštiridesetega pustili na pesku, vstajajo zanj negativni obrisi?.... Res je, da je verska morala metafizična, vendar je morala, ki človeka notranje razčlenjuje, ga uči ločiti laž od resnice in ustvarja v njem osnovno potezo človečnosti — razpon med bitjo in ničem v človeku, da ne govorim o tradiciji, ki je žlahten element življenja vsake človeške skupnosti.... Zakaj smo vse to izgubili?"
To vprašanje je že nostalgija. Je že odklon od komunizma, ki je vse to zavedno uničeval.
Ko sem to bral, sem se spomnil besed tajnika poljske kom. stranke Kitolda Jarosinskega, ki je na shodu Zveze študentov v Varšavi jezno očital mladini, da "ni več marksistična, da živi v daljni preteklosti" in da je položaj na univerzah "v najvišji stopnji nezadovoljiv".
Glas SKA 15. 3. 63. stran 1.
i GRADIVO ZA ZGODOVINO
SLOVENCEV
NAROD IN VOJSKI PRED II. LETI
Moj sosed v emigraciji, g. dr.' Marjan Zajec, bivši glavni tajnik JNS in član ¡Narodnega odbora je tako srečen, da je prinesel v emigracijo nekaj originalnih dokumentov iz časa druge svetovne vojne. G. dr. Zajec je bil tako prijazen, da mi je dal nekaj dokumentov na vpogled z dovole-njem, da jih neizpremenjene in v CELOTI objavim, za kar se mu prisrčno zahvaljujem.
Tako dajemo v javnost nekaj originalnih zapisnikov o razgovorih, ki sta jih imela tajnika Narodnega odbora s komandantom slovenske "ilegale" g. gen. Prez-ljam ("gen. Andrej"). Ti zapisniki se nanašajo na občutljivo problematiko odnosov med politiko in vojsko ter nam podajajo v jasni luči okoliščine, v katerih se je pred 18. leti reševalo to vprašanje. Namen te objave je, da nudim nepokvarjeno zgodovinsko gradivo za temeljito znanstveno preučevanje vojno političnih problemov slovenskega naroda.
LOH
Ključ za osebe: Novak — dr. Šmajd Kunec — dr. Zajec delegat Marko — g. Heinricher, Mihajlovičev civilni komisar pri generalu Prezlju 222 — dr. Zajec 202 — dr. šmajd major Savo — neki srbski oficir, ki je služil pri gen. Prezlju.
Pro memoria.
V sredo 27.12.1944 je poslal gen. Andrej željo, da bi rad naslednji dan v četrtek 28.12.1944, govoril
z obema tajnikoma N.O. ter se bo teh razgovorov udeležil tudi delegat Marko. Po hitrem obvestilu dr. Kunca je bila želja sprejeta in določen čas za razgovor v četrtek dne 28.12. 1944 po 18. uri.
V četrtek dne 28.12. 1944 kmalu po 18. tih prideta gen. Andrej in delegat Marko. Navzoč sla bila oba delegata NO Novak in Kunec.
Razgovor je začel gen. Andrej z vprašanjem, kako stoji stvar z Narodnim odborom. Kunec mu je odgovoril, da je NO ustanovljen in tudi napravljen dogovor z obema najmočnjesima političnima strankama SLS in JNS, medtem ko se je SSJ udeleževala po svojem zastopniku razgovorov, a vsled nekih notranjih nesoglasij še ni pristopili pa da bo dobila od ostalih dveh strank sporočilo o ustanovitvi in poslovanju NO-o v Narodnem odboru. Temelj deha NO je narodna izjava, ki stoji na stališču državno-pravne združitve vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo, ki je kot narodna država sestavni del federativne, na demokratični podlagi in socialno pravične urejene kraljevine Jugoslavije pod dinastijo Karadjordjevičev in katera narodna država je nositelji-ca pravic in obveznosti in so zvezni oblasti le prepuščene pravice in naloge, ki so ji določene z zvezno ustavo. Z narodno izjavo se zahteva tudi temeljita socialna in gospodarska preosnova človeške družbe tako, da bo socialnim slojem, družinam in poe-dincem priznana njih socialno gospodarska funkcija in jim omogočeno človeka vredno življenje.
NO izvršuje na vsem slovenskem ozemlju, ki pride v Zedinjeno Slovenijo, pravice suverena in najvišje upravne oblasti, dokler ne nastopijo urejene razmere.
Kunec da prebrati gen. Andreju Narodno izjavo.
Po prebran ju iste pove še Kunec, da je to izjavo podpisalo do 21.12.1944 s strani SLS 109 najvidnejših predstavnikov slovenskega javnega življenja, kakor je to razvidno iz posebne statistike, ki mu jo Kunec prebere ter od 19 prav takšnih zastopnikov s strani JNS. Tako je Narodnem odboru dana vsa potrebna javna in narodna osnova.
Kunec je še povdaril, da obstoji posebni dogovor, po katerem je omogočen vstop vsaki slovenski politični stranki, ki stoji na jugoslovanskem državnem, slovenskem narodnem in federativnem stališču ter na protiko-munističnem temelju ter sprejema načela narodne izjave in po-sebenega dogovora z dne 29.10. 1944. Organi NO so: plenum, ožji odbor in predsedstvo. Plenum šteje 7 zastopnikov SLS, 5 JNS in
1 socijalista, odnosno toliko več, kolikor bo pristopilo novih članov, pri čemur se število zastop-mikov SLS vedno poviša za toliko, kolikor bo na drugi strani pristopilo, ozir. vstopilo novih zastopnikov. Ožji odbor obstoji iz sedem zastopnikov, od katerih pripade SLS štirje, drugim političnim strankam pa trije zastop niki. Predsedstvo obstoji iz štirih članov predsednika, ki pripada SLS, podpredsednika, ki pripade drugim političnim strankam, začasno pa, dokler ne vstopijo druge politične stranke in če bodo
tudi kasneje tudi nove stranke s tem zadovoljne, stranki JNS, ter iz dveh tajnikov, od katerih enega prosto v svojem področju imenuje SLS, drugega pa na enak način JNS, obe iz vrst članov NO.
Gen. Andrej (in pritrjujoč tudi deelgat Marko Andrejevim izvajanem) je rekel, da je Narodna izjava in dogovor v redu, da NO mora imeti vse pravice — tudi suverenske — vsled česar je v Narodni izjavi povdarjeno stališče popolnoma v skladu z njegovim gledanjem na sedanji položaj. Povdaril je, da je vojska le instrument narodne politike, ne pa kak posebni politični pokret in tudi ne sme biti vojska nobeno sredstvo za poedince ali kako skupino, ki bi hotela preko vojske priti do raznih političnih položajev. Vojska mora ostoti strogo depolitizirana in varovati le narodne interese slovenskega naroda. Kot slovenski general in poveljnik slovenske armade sprejema v celoti vse zahteve Narodne izjave.
V zvezi s tem je Kunec povdaril, da vsebujejo te pravice NO tudi vse, kar iz tega izvira, med drugim vrhovno poveljstvo nad slovensko oboroženo silo, pri čemer NO nikakor ne misli iti preko gen. Andreja, ki ga postavil tudi za poveljnika slovenske narodne vojske. Ker gen. Miajlovič nima v pravnem oziru nobene podlage za svoje delo, niti ni priznan od kralja ali pooblaščen od vlade za izvajanje kakršnekoli ob-■lasti na jugoslovanskem ozemlju, ga je smatrati kot zasebnika, ki vrši nek pcikret in vodi neko politiko. NO za Slovenijo pa hoče Mihajloviča legalizirati kot načelnika štaba vrhovne komande, ki pripada kralju, in mu tako dati na slovenskem ozemlju formalno legitimacijo. Nato pove Novak na prošnjo Kunca v glavnih obrisih
besedilo nekega zasebnega načrta o ustanovitvi slovenske narodne vojske ter povdari načelo, da je vrhovni poveljnik NO, ki more prenesti poveljstvo osebi, ki nosi naslov: Poveljnik SNV. Z vrhovnim poveljnikom jugoslovanske vojske ali z načelnikom štaba vrhovne komande vzdržuje zveze izključno NO za Slovenijo. Zastava je slovenska tribarvnica, po-veljevalni jezik slovenski.
Kunec nato prosi gen. Andreja, naj napravi v tem pogledu vse potrebne načrte uredb in pravilnikov, vmes še povdari, da NO pristoji tudi izključna pravica napredovanja in postavljanja poveljnikov. Andrej izjavi, da je pripravljen to napraviti, vendar ne more brez vsakih osnov. Rabil bi zato vsaj bivše jugoslovanske zakone, uredbe in pravilnike, ki jih pa nima pri rokah in prosi zato, naj mu iste Kunec oskrbi, kar slednji obljubi.
Na posebno vprašanje delegata Marka, kdaj bi bilo urejeno gmotno vprašanje do že obstoječih oddelkov na terenu, je Novak odvrnil, čim bodo urejene te zakonitosti s strani NO in bodo izvršene formacije in imenovanja ter postavitve, je Kunec vskočil v besedo in rekel, da z ozirom na finačne težkoče in glede na vseh točkah dosežen sporazum da začasno JNS znesek 200.000 Lir, ki ga bo v prihodnjih dneh dobil po znanem kanalu.
Ljubljana, dne 29 decembra 1944.
Pro memoria
Razgovor dne 12.2 (podeljek) 1945 med 202 in 222 in maj. Sa-vom.
Začetek ob 1900, konec ob 2030.
Po uvodnem pozdravu in predstavitvi 222 maj. Savom, slednji izjavi, da se že poznata iz Jugoslavije, ko sta bila skupaj s kap. Petrovičem, ki je sedaj nekje v zamejstvu.
Nato 222:
Danes bo treba razčistiti nekatera načelna vprašanja.
gen. Andrej:
(Z osornim glasom) Ne bo treba nič razčistiti. Dati bo treba denar, zunaj ljudje trpijo, so brez vsega. Thenutek nato je bilo vse tiho.
Nato 202:
Kako, ali ste nas postavili kar pred gotova dejstva. Zvedel sem, da je v sredo Marn (6.2.) prejel od Nemcev obleko in hrano ter da domobranci prehajajo iz domobranskih edinic k Marnu z utemeljitvijo, da pri Marnu ni Nemcev. Marn ima po, pripovedovanju domobrancev, ki so mu dostavili hrano in spremo, okrog 300 ljudi. Vse ,to mi je povedal nadpor. Kovač, ki vodi za Ilo-varjem obveščevalni oddelek pri slov. domobranstvu. Ali Vam je to znano ali pa dela Marn to na svojo roko?
Gen Andrej:
To so gole neresnice. Ta domobranska poročila so vedno netočna. Marn in še drugi odred sta bila po moji odredbi na Dolenjskem, kjer sta vršila propagando. Prejel sem od Marna kot komandanta bataljona poročilo, da se je njegov bataljon vrnil iz Dolenjskega, kjer ni imel nobenih spopadov s partizani, ker jih ni bilo, da pa je zato s svojimi ljudmi vršil propagando, ki je uspela. Sporočil je, da je spotoma 10 njegovih ljudi prešlo k domobrancem, a je to rekompenzi-ral s tem, da je prešlo od domobrancev v njegov bataljon nekaj ljudi (trije), medtem ko je sedem ljudi dobil za svoj bataljon tekom svojega pohoda na Dolenjsko. Sporočil je da je bilo povsod najlepše razpoloženje med njegovimi vojaki in domobranci. Tudi je sporočil, da je vedno pripravljen poslušati in izpolnjevati povelja komandanta
Slovenije. Povabil sem ga že na razgovor zaradi nekih vesti o njegovih zvezah z Nemci, a ne pride na tak razgovor. Če kaj dela Marn z Nemci, dela to brez vednosti in odobritve nadrejene komande. Zato je treba z njim to vprašanje urediti. Ponovno bom zahteval, da pride na razgovor, da to vprašanje razčistiva.
202:
Kako pa je s stotnikom Debev-cem? ali je v redu? Ali ima ikake zveze z Nemci?
gen. Andrej:
Debevc čaka na izpustitev svojih zaprtih vojakov. Je popolnoma v redu. Nima zvez z Nemci. Sicer ima morda tudi kdo od vojske zveze z Nemci, a te so privatne. Komanda za nje ne ve. Tudi politični ljudje imajo na raznih krajih svoje ljudi, morda še več kakor vojska. So pač takšne razmere. Ker je gen. Andrej še precej osoren v svojem govorjenju.
pravi 202:
Nisem hotel nikako posegati na področje vojske; le to sem hotel povedati, kar sem slišal. Zdaj pa preidimo k stvari. Najprej ugotovimo funkcije, ki jih imamo mi štirje. Vi ste poveljnik, g mjr. Savo pa gotovo načelnik štaba. Midva sva tajnika Narodnega odbora za Slovenijo.
Gen. Andrej: Maj. Savo ni načelnik štaba. Je operativni komandant bataljonov, kadar ope rirata na terenu dva ali več bataljonov, ker je to edini višji akti-vec na terenu, kadar ni podpolkovnika Arka niti delegata Marka. Vodil je tudi skupne akcije na Notranjskem in sedaj na Do-Ijenskem. Je pa tudi poveljnik za-padne Slovenije. Načelnik štaba je maj. Skalan ki v moji odsotnosti zastopa komandanta. Maj. Sava sem pripeljal s sabo, da bo tudi on uveden v te stvari in informiran o vsem.
(dalje na naslednji strani.)
ZA ZGODOVINO SLOVENCEV
Narod in vojska pred 18. leti (Nadaljevanje s prejšnje strani.)
202:
Narodnemu odboru ste pisali neko pismo, o katerem je že razpravljal in sklenil, da je treba z Vami uredili gotova vprašanja, ki so načelne važnosti in od katerih zavisi vse nadaljne. To pismo je povzročilo hudo kri, ker ste se zavzeli za politične skupine disi-dentov, ki ničesar niso pomenili in tudi danes ne pomenijo. (Gen. Andrej vpade: sem izrazil samo željo, da bi bila zaslomba čim močnejša). Polega tega ste stavili ultimativne zahteve, ¡ki niso v skladu s položajem Nar. odbora. Predno zavzame Nar. odbor svoje stališče do obstoječe "ilegale", je po sklepu Nar. odbora. Potrebno, zavzame da Nar odbor svoje stališče do obstoječe "ilegale", je po sklepu Nar. odbora potrebno, dag. komandant zanzame svoje stališče do Nar. izjave z dne 29.10.1944 in iz nje izvira-jočih posledeici če obstoje kaki pomisleki, ki jih lahko razprši-md, bomo to, naredili.
Gen Andrej:
O tej narodni izjavi smo zadnjič govorili. Izrazil sem svojo željo, da bi dobil prepis, ki ga dosedaj še nisem prejel. Ne vem zakaj nočete dati iste iz rok. V; ste delali na njej štiri mesce. Tu di jaz jo moram preštudirati, ker je dalekosežnega pomena, zlasti odstavek, da vrši Nar. odbor začasno pravice suverena in naj višje upravne oblasti. Ker mjr. Savo izjave ne pozna, raj mu nekdo izmed Vaju predloži isto.
202:
prebere glasno narodno izjavo z zatrdilom, da jo je podpisalo za JNS 40 (štirideset) predstavnikov javnega življenja od SLS pa 250 (dvestopedeset) enakih ljudi.
Narodne izjave nismo nikomur izročili, ker to brani t. 12 medstrankarskega dogovora:
Ta točka se glasi: . . . tako da je objava narodne izjave in dogovora radi obstoječih razmer dopustna le na posebni predlog Narodnega odbora po posebnem sporazumu med strankama podpisnicami. Člani Narodnega odbora in vodstvi SLS in JNS se zavedata, da bi izjava v sedanjem času mogla imeti kvarne posledice za politično življenje slovenskega protikomunističnega sveta. Zato sta mnenja, da še ni nastopil trenutek za objavo.
Zato ne obstoje nobeni osebni razlogi proti temu, da se Vam it-te ne izroči. Vemo, da ste toliko čestit človek, da ne bi izrabili tega položaja v škodo stvari. Kdo bi pa poleg Vas prišel v poštev, da bi spoznal vsebino izjave?
Gen. Andrej:
Jaz, mjr. Savo in načelnik štaba tudi bi moral vedeti. Mi bi se morali posvetovati in bomo nato sporočili naše stališče.
222
Prve štiri točke izjave gotovo ne delajo nobene ovire. Pride \ poštev le oni odstavek o Narodnem odboru kot vrhovnem narod no političnem forumom s pravicami suverena in najvišje upravne oblasti.
Gen. Andrej: Prve štiri točke narodne izjave so v redu in jih vedno lahko podpišem.
Mjr. Savo:
So izraz plošnega ljudskega razpoloženja in stvarna potreba. Tisti odstavek pa je treba temeljito premisliti.
Gen. Andej nato se izjavi: Rad bi govoril o tej zadevi s predsednikom Narodnega odbera.
222.
To bo nemogoče. Predsednik bo ostal do skrajnosti v tajnes-ti. Govoriti je možno le s tajnikoma. Tak je sklep Narodnega odbora.
gen. Andrej: Potem pa ne bomo prišli skupaj. Tudi preje se mi je zatrjevalo, da je zahteva Konspiracije, da smem vedeti le za dr. Gosarja, da pa za druge člane Narodnega odbora ne smem vedeti. Takrat so rdeli, da je vse urejeno med katoliškim blokem in naprednim blokom. Danes trdita vidva isto, d? je vse urejeno med SLS in JNS.
222:
Kako je bilo z nacionalnim komitejem, ki je obstojal in kdo so bili njegovi člani, SLS ne ve ničesar. Ni sodelovala pri nastanku istega. Zanj je zvedela šele 'kasneje. Dr. Gosar ni bil nikdar predstavnik SLS in tudi ni nikdar nikomur iz odbora SLS o tem poročal. Zgleda, da je nacionalni komite bil postavljen od zgoraj navzdol in da je sodelovala vojska, med tem ko je sedanji Narodni odbor zrastel od spodaj navzgor iz naroda samega.
Gen Andrej:
Pri nastanku in oblikovanju Nacionalnega komiteja Komanda Slovenije gotovo hi sodelovala. Komandi je bilo sporočeno, da Nacionalni komite obstoji in da je Gosar predsednik. Če je kdo od vojakov kaj vedel, je bil to kvečjemu Glušič, ki je razgo-varjal z Vami (222)). So zapisane vse izjave in dogovori. Tako je bil dr. Gosar imenevan, odn. potrjen v svoji funkciji. Vse to je bilo še pred aprilom 1944. Jaz sem bil za komandanta imenovan takrat, ko je bil gen. Draža Mihajlovič vojni minister in na-'¿lnik vrhovne komande JVvD.
222
Ponovno izjavim, da SLS o obstoju Nacionalnega komiteja ni vedela, da dikdar o tem ni skle-iala, in da ni postavila nobenih .vojih članev v ta komite. Tudi i reko kat. bloka, ki je nastal junija 1944 in ki je takrat še obstojal, ni zvedela o Nacionalnem ko-niteju ničesar niti za člane: Šele jktobra enkrat je SLS jo gotovih Ugotovljenih znakih siklepala, 1a obstoji neki Nacionalni komi-e z Dr. Gosarjem na čelu. Da pa je bil dr. Gosar že januarja ali februarja 1944. imenevan od gen. Mihajloviča za nekega zveznega častnika med vojske in političnim zaledjem, pa je SLS izvedela šele 1. ali 2 dec. 1944.
SLS ni nikdar sodelovala ali napravila nobenega političnega dovora z Glušičem, zlasti ne takega, po katerem bi postal dr. Gosar predsednik ali da bi pristali na njegovo predsedstvo v Nacionalnem komiteju. Sploh ni nikdo od SLS po vednosti 222 razgovar-jal z Glušičem o Nacionalnem komiteju, ker je SLS stala na stališču, da je ustvaritev enotnega in vrhovnega narodnega političnega foruma izMučna zadeva političnih strank. Tudi 222 ni o tem nikdar govoril z Glušičem. Če so kje zapisniki v tej smeri, se apokrifni.
Ko se je ustvorila tako imenovana Marnava "ilegala", smo ji hoteli po razgovorih z Marnoim in Glušičem dati politični ljudje politično zaslembo. Politično zaledje naj bi zaenkrat v prvem trenutku predstavljala dva iz SLS in eden iz naprednih strank, čigar ime je g. Glušič že predložil. Ko sta zastopnika z tistim razgovarjala, se je izmikal ustvaritvi takega foruma z izjavo, da nimamo za to nikake legitimacije in podobno. To je vse, kar se je SLS takrat razgovarjala. Napravljen je tudi zapis s podpisom Glušiča.
Podpisano Ivaš dr. Resman l.r.
Nadaljevanje zapisnika 12.2. 1945.
Gen Andrej:
Meni je bilo rečeno, da je podpisal ali da je zraven tudi Miloš Stare in Marko Kranjc. Verjel sem prav tako, kakor sem danes navezan na to, de verjamem. Trdim pa, da je bil podpolkovnik Arko o vsem obveščen in da je :a vse vedel. Saj je imel septembra 1944 na terenu pri Sv. Treh kraljih razgovor, ki so se ga ude-'ežili dr. Gosar, Arko in še kdo drugi. Lahko Arko danes zanika. Zavisi to od njega.
222
Podpolk. Arko je z dr. Gosa--jem že vse uredil, ko je ugotovil njegovo neiskrenost v sodelovanju in njegovo nelojalnost. Tudi >LS je iz takega postopanja dr. josarja izvajala svoje konsek-vence.
Gen. Andrej:
Meni je bil sporočen dr. Gosar ■eot splošno željna in upoštevna >sebnost.
202
To zato, ker ste se naslanjali na disidente, ne pa na prave zastopnike in predstavnike slovenskega pozitivnega političnega sveta, ki ga zastopata SLS in JNS. Sami ste morali dobro vedeti, da ni dr. Gosar pred vojno v Sloveniji politično in strankarsko nič pomenil. To bi že morali vedeti, kje so pravi predstavniki strank, ki so v predvojnem političnem življenju (kaj pomenile.
Gen. Andrej in mjr. Savo
Sedaj bi rada vedela se nekatere podrobnosti. V k.akšnem razmerju je Narodni odbor in morebitna slovenska narodna vojska do Mihajloviča?
202 in 222:
Iz Narodne izjave izvirajo vse pravne posledice. Samo ob sebi umevno je, da je vrhovni poveljnik SNV kralj, a Narodni odbor vrši vse njegove funkcije dotlej, dokler se razmere urede, t.j. dokler ne bo kralj svobodno mogel izrševati svojih vladarskih funkcij. Narodni odbor v posledici tega vrši vse postavitve in povišanja ter ureja vse ostalo, kar se nanaša na SNV. Narodni odbor stoji tudi v zvezi z načelnikom vrhovnega poveljstva JVvD in po potrebi z ostalimi vojaškimi ob-lastvi jugoslovanske zvezne države v zamejstvu. Narodni odbor misli vrniti gen. Mihajloviču to, kar mu je dr. Subašičeva vlada vzela, namreč položaj načelnika štaba vrhovnega poveljstva, vsaj za slovensko ozemlje in tako legalizirati njegov položaj. Zaprisega se vrši kralju in slovenskemu narodu.
Gen. Andrej:
Za mene je važno vprašanje oskrbe in denarja.
202:
Odvisno je od hitrice dogovora med nami.
222:
Iz vsega dosedanjega sledi, da bi Vi v slučaju nesporazuma ostali kot poveljnik s svojimi ljudmi. Poleg tega bi Narodni odbor prevzel vse ostalo in postavil poveljnike za izvrševanje vseh nalog SNV.
Mjr. Savo: To se pravi: Gen Andreja in ostale, ki bi ostali z njim, bi Narodni odbor ne podpiral. Gen. Andrej bi v ostalem že moral vedeti, kdo vse je zv Narodnim odborom, ker bi sicei tudi druge stranke mogle ustanoviti svoje Narodne odbore. Kaki bi pa potem gen. Andrej moge' zadostiti vsem strankam. Stoji mo na stališču, da mora vojski ostati zunaj politike in da se drugi ne vmešavajo v njo.
202:
Nas ta izjava zelo veseli. Tud mi stojimo na stališču, da se vojska ne sme vmešavati v poli tiko, zlasti ne siliti nekaterih lju di do gotovih položajev, na drug' strani pa je gotovo, da se noben? stranka ne misli vmešavati v vojaške zadeve. Ker pa Narodni odbor obstoji iz političnih ljudi, je gotovo, da isti pripadajo določenim političnim strankam. S tem pa še ni rečeno, da Narodni odbor vodi strankarsko politiko, ker člani Narodnega odbora nc govore in ne izražajo svojih mnenj in sklepov kot strankarji, marveč kot člani vrhovnega na rodno političnega foruma.
222:
Moram popraviti izjavo maj. Sava. Narodni odbor ni nobeden medstrankarski forum, marveč je vrhovni narodno politični predstavnik slovenskega naroda. V narodni izjavi je priznana federativna oblika jugoslovanske države, ki obstoji iz narodnih držav. Taka je tudi Zedinjena Slovenija. Kot narodna država ima svojo SNV in svojo oblast, ki je Narodni odbor.
Major Savo:
Gen Andrej je sprejel svoje imenovanje od gen. Mihajloviča Draže, ko je bil vojni minister. Zdaj bi težko brez sporazuma 7 njim spremenil svoje stališče. Poleg tega so tu še obstoječi jugoslovanski zakoni in drugo.
202:
Ko ste bili imenovani, je bi! gen. Mihajlovič dejansko vojn: minister, kar danes ni. Zdaj je kot vsak drug zasebnik, ki zbira okrog sebe demokraciji zveste ljudi. Moje izjave niso afront proti Mihajloviču, marveč ugotovitve dejanskega položaja. Naše stališče do gen. Mihaljloviča sem po vedal že preje.
222:
Da danes gen. Draža Mihajlovič
ni nobena jugoslovanska (oblast), je pravno jasno in gotovo. To nam zgovorno dokazuje dne
1.12.1944	izdana uredba o formaciji vojske, s katero se ustvarjajo tri narodne armade in muslimanski zbor. Ta uredba sloni na odločbah in sklepu ravnogorske-ga kongresa še iz meseca januarja ali vsaj pomladi 1. 1944. Kakor črpa gen. Mihajlovič pravno podlago za svoje akte iz nekega revolucionarnega akta ravnogors-kega kongresa, tako tudi temelji Narodni odbor svojo moč na revolucionarni značaj narodne izjave.
Gen Andrej:
Ravnogorski kongres se je vršil in dotični sklepi so bili napravljeni v času, ko je bil gen. Mihajlovič vojni minister; torej je bilo vse tisto zakonito in v skladu z veljavnimi predpisi.
202:
To je zgrešeno pravno stališče. Ravnogorski kongres in njegove revolucije so zasebnega značaja. Njegovih sklepov vlada nikdar ni sprejela ali proglasila za veljavne. Naše stališče z Narodno izjavo je gotovo revolucionarno. Sedanji čas zahteva takšno rešitev:
Gen Andrej:
Danes še ne morem določiti. Bom še premislil in sporočil odločitev. Morda bi bilo prav, da bi razgovore še nadaljevali ta teden. Bo treba še marsikaj podrobno pogovoriti in dogovoriti.
Kako bo pa Narodni odbor financiral? ali z nabranim denarjem denarnih zavodov, ali ? državnim denarjem? Če z drgav-nim denarjem, potem mora že sedaj podpreti edinice na terenu. Vem, da je še precej denarja. O tem so govorili politični ljudje iz SLS in JNS.
202:
JNS ni imePa nikdar nobenega državnega denarja in ga nima. Tudi zastopniki SLS so izjavili, da SLS ni imela in tudi sedaj nima nobenega državnega denarja ter da o denarju sploh ni nikdar razgovarjala na svojih sejah. Če je kje denar, je stvar tistih, ki so ga prejeli. bodo polagali obračun.	.
222:
Kakor je že povedal 202, SLS ni imela in nima nobenega državnega denarja ter sploh nikdar ni slišala o tem ali o takem denarju razpravljala.. SLS samo zanima, kdo ima ta denar, ožir. kdo je za njo ta denar prejel. Povejte že enkrat ime tistega, ker imamo sami na tem interes, da stvar preiščemo in razčistimo.
Gen. Andrej:
Vem samo to, da je denar bil in da je še. Slov. zaveza ga je imela in mora imeti obračun o uporabi tega denarja. Tudi oc' Nacionalnega komiteja smo dobivali denar, torej je že morala biti neka oblast, da je preko njega prihajal denar.
202 in 222:
O tem nama ni ničesar znanega. 202 še pristavi: Škoda, da n: več Laha, on bi lahko marsikaj pojasnil.
Mjr. Savo:
Naj bo že kakorkoli, propadli ne bomo radi denarja, že radi i-deje ne,
202 in 222:
S pametjo in uvidevnostjo se bo že vse uredilo. Nato vsi štirje sporazumno določijo petek
16.2.1945	za nadaljevanje razgovora.
Za tem še izjavi gen. Andrej:
Potem bom pripeljal s seboj tudi finančnega poverjenika, ki ga je postavil gen. Draža Mihajlovič, in ki je imel tudi svoj vojaški finančni odbor.
222:
Tega ni potreba. Najprej moramo načelno priti do jasnosti in sporazuma, nato pridejo šele podrobnosti. Finančni poverjenik in finančni odbor sta Vaša organa, naj zato kar Vam preložijo, da ne prihajajo z nami v stik.
Gen. Andrej:
Bo treba tudi to, ker bo treba prevzeti obstoječe obveznosti in dolgove, ki jih imamo okrog pol milijona.
202:
Dokler ni načelno urejeno, ne kaže voditi g. finančnega poverjenika ali drugih ljudi.
Gen. Andrej: Se strinjam s tem
Pripomba:
Razgovor o ugotovitvi funkcij razpravljajoči!! oseb je potekel
mirno in v prijaznem tonu. Tudi razšli smo se prijazno.
Ljubljana, dne 12.2.1945.
Resman l.r., Ivaš l.r. (dalje prihodnjič)
•	Oservatore Romano je pohvalil filmsko igralko Kim Novak, 'ki se je uprla, iko so zahtevali od nje, da bi igrala v filmu "01 Human Bondage" popolnoma pokvarjeno žensko v oblekah, ki jih je smatrala z nedostojne. Osservatore Romano je povda-ril, da je skrajni čas, da igralci zaščitijo svojo umetniško in moralno integriteto pred proizvajalci, iki gledajo samo na dobiček.
•	Po poročilu msgr. Marka j Hurleya (NCWC News Service) je skupina italijanskih monsig norjev, ki izhajajo iz vseh predelov Italije, ki pa so uslužben v Vatikanu, izrazila mnenje, da je glavno vodilo za volitve v Italiji razredna pripadnost. Pri zadnjih volitvah so 'komunisti napredovali od 22.7% do 25,3% glasov, dočim so krščanski demokrati nazadovali od 42.3% na 38.3%. Kljub temu so ohranili svoje vodstvo kot najmočnejša stranka v Italiji.
•	Liberalci v Kanadi so vzpo stavili presedent dvojezičnosti v Kanadi. Prestolni govor ni bi! ponavljan v celoti v francoščini kot doslej, marveč je administra tor, ki je nadomeščal predstavnika kraljice, bral izmenoma er odstavek v angleščini in en od stavek v francoščini. Za tiste, tki niso vešči obeh jezikov, sta angleška in francoska veja televi zije ponovili celotni govor bodisi v angleščini bodisi v franco
KARDINAL SUENENS RAZLAGA OKROŽNICO MIR NA ZEMLJI
Belgijski 'kardinal Suenens jv govoril kot posebni papežev poslanik na letnem občnem zbo ru Odbora ZDA za Organizacije Zedinjenih Narodov.
Pred govorom je obiskal tajni ka OZN U Thanta iin mu izročil okrožnico Mir na zemilji, ki jc je papež Janez XXIII osebno podpisal. Priloženo je bilo pismo vatikanskega državnega tajnika kardinala Cicognanija, v katerem sporoča papeževo željo, da "bi postala OZN.... še bolj kos veličini in pomembnosti svoje naloge".
V enournem predavanju je kardinal Suenens naglasil, da sodobna civilizacija ni vredna svojega imena, če ni človeka dostojnega življenja tudi za ostali dve 'tretjini ljudi. To bi bilo kaj lahiko mogoče, če človeštvo o-pusti tvegano tdkmo v oboroževanju, ki bo vodila v splošno uničevanje, in posveti svoje energije in sredstva konstruktivnemu delu.
Kardinal je govoril večinoma v angleščini, zadnji del govora, v katerem je naglasil potrebo po mednarodnem sodelovanje, pa je bil v francoščini. V tem delu se ie dotaknil občutka osamleno-sti, ki preganja sodobnega človeka. "Naše stoletje je odkrilo orostor med planeti, toda malo je razisikalo prostor, ki loči ljudi drug od drugega".
Po predavanju je 'kardinal odgovarjal na vprašanja. Povdaril je, da ni nobene spremembe v lapeževem načelnem odnosu do komunizma, toda da ne smemo enačiti zmote z osebo, ki se moti. Izjavil je, da bi nova naddržavna organizacija pomenila odstop dela suverenosti in tudi, da sedanji sestav OZN verjetno ne predstavlja idealne svetovne vlade po papeževi zamisli. Izjavil je tudi, da ni mogoče pretiravati vloge žene za mir.
Kardinal je tudi izjavil, da mu je sv. Oče naložil kot nalogo, da razloži na tem sestanku pomen in važnost okrožnice.
ZAHTEVA PO BOLJŠEM PREVODU OKROŽNICE MIR NA ZEMLJI
Ravnatelj Centra za mirovne raziskavanja na Chreigbton University v Omahi, Nebraska, preč Edward A. Conway je javno izjavil, da je odkril vsaj 40 napačnih prevodov v angleškem besedilu okrožnice Mir na zemlji. 14 mest se nanaša na razorožitev in 14 na mednarodno organizacijo. Postavil je zahtevo, naj se sedanji prevod, ki je bil očitno prirejen po italijanskem prevo du, umakne in preskrbi novi po latinskem izvirniku.
Sv. brata Ciril in Metod — stebra edinosti
Sv. oče Janez XXIII je proslavil 1100 letnico prihoda bratov Cirila in Metoda med Slovane s posebnim pismom "Mag-nifici eventus", iki ga je naslovil vsem "škofov slovansikih narodov v miru in povezanosti z Apostolsko Stolico". V tem pismu pravi sv. Oče, da je del božje Previdnosti, da pade ta obletnica v dobo ekumenskega cerkvenega zbora, na katerem je prišla posebno do izrana želja po verskem zedinjenju.
#	Posvetitve posebne cerkve v
Zapadnem Berlinu, posvečene Kraljici Mučencev, ki so jc postavili v počastitev žrtvarr nacizma—blizu je nacistično po končevališče pri Ploetzensee—se je udeležil tudi zagrebški po možni škof Josip Lach.
#	Dunajski kardinal Fran: Koenig zadnje čase mnogo potu je. Bil je večkrat na Madžarskem kjer je obiskal med drugimi tud' kardinala Mindszentyija, ki živi pod varstvom ZDA od ponesrečenega upora. Splošno pričakujejo, da bo kardinal Mindszenty pristal na preselitev v Rim. Kardinal Koenig je bil sedaj pet dni na Poljskem kot gost kardinala Štefana Wysynskega. Po vrnitvi je pohvalil versko gorečnost Poljakov, ki je komunistična vlada ne more zatreti. Izjavil je, da je monogo večja 'kot gorečnost \vstrijcev. Obiskal je tudi poljsko božjo pot Czestochowsike Matere Božje, kjer je pridigal v latinščini. Varšavski radio je poročal o njegovem obisku.
O Število ■ katoličanov v ZDA se je povečalo v enem letu za 969.372 oseb. Večino predstavljajo otroci, ki'so bili rojensi v katoliških drušinah. Spreobrnjencev je bilo 125.670 najnižja številka zadnjih 10 let. Število katoličanov v ZDA znaša 43,851.538.
O Sir Winston Churchill je izjavil 1. maja, da pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral. Zadnje čase se je večkrat udeležil zasedanja.
#	Fidel Castro se je udeležil rdeče parade za prvi maj v Moskvi. Bil je deležen vseh časti kot kommunistični junak in je ostal kar cel mesec v Sovjetiji. S tem je dokazal, da je komunistična diktature s sovjetsko po-pomočjo tako utrjena na Kubi, da hko zapusti deželo za daljšo dobo in se mu ni bati prevrata doma. Hruščev je pozdravil Cast-ra kot "poslanika prve socialistične revolucije na Ameriškem kontinentu". Sovjeti so ponovno izjavili ob Castrovem bivanju v Sovjetiji, da je Monroejeva doktrina mrtva. Sovjeti so očitno pripravljeni plačevati veliko ceno— nekateri cenijo vrednost komunistične podpore Castru milijon dolarjev dnevno — ker se zavedajo važnosti Kube za osvojitev sveta. Če jim uspe osvojiti Južno Ameriko, bo Severna Amerika v dokaj ranljivem položaju.
#	Dohodki povprečne ameriške družine v ZDA so se v enem letu dvignili od $6.920 v 1. 1961 na $7.140 v 1. 1962. Povprečni dohodek na osebo v 1. 1962 je bil $2,357.
#	Od vodilnih oseb v industriji ZDA je zaslužilo od 586 oseb:
6 $500.000 ali več 8 400.000 do 500.000 11 300.000 do 400.000 60 200.000 do 300.000 309 100.000 do 200.000 192 41.000 do 100.000
Od 18 najbolje plačanih oseb jih je 11 pripadalo General Motors Co., ostalih 7 pa Ford Motor Co. — vseh 18 torej avtomobilski industriji.
#	Deveti panameriški cestni kongres je pred 'kratkim priredil prvo vožnjo od meje ZDA pa do Panamskega kanala. Cesta je dolga nad 3.000 milj. Za vožnjo v zasebnem avtomombilu je treba računati kakih 15 dni na eno stran.
#	Leta 1962 so uvedli "elekt ronske možgane" v 3.800 pisarnah v ZDA. Kljub temu, da zaradi naraščajoče birokratizacije pisarniško delo narašča, bo tako hitro vpeljavanje avtomatičnih strojev kmalu še bolj povečalo brezposelnost in povečalo pritisk za skrajšanje delovnega tedna.
Kanada naj se pridruži OAS organizaciji ameriških držav
Na konvenciji Kolumbovih vitezov v Glace Bay, N. Sc. je ravnatelj Coady International Instituta Msgr. F.J. Smyth izjavil '21 ameriških republik čaka že 10 let ali več na Kanado, da se oridruži. Sedež je pripravljen. Dokler ga ne zasedemo, ne bono mogli nikdar prepričati ljudi v Latinski Ameriki, da smo res eno z njimi f5ri prizadevanju za občo blaginjo Amerike, Severne in Južne".
#	Predsednik Duvalier je končal 15. maja svoj zakoniti termin kot predsednik republike Haiti, toda kljub določilu ustave, da ne more naslediti samega sebe, je ostal na vladi kot "šef revolucije".
#	Svet predsednika ZDA glede staranja poroča, da je povprečni dohodek oseb, ki so stare nad 65 let, zelo nizek; prenizek celo za najbolj skromno življenje. Takih oseb je v ZDA sedaj nad 18 milijonov. Polovica teh oseb ima $2,530 letnih dohodkov ali več, druga polovica pa manj kot $2,530. Povprečni letni dohodek nad 65 let stare osebe, ki živi sama, je samo $1,055 ($1,315 za moške in $960 za ženske).
9 Senat ZDA je odobril zakon, po katerem bodo dobivale ženske za enako delo enako plačilo.
•	Z Dunaja poročajo, da so v Pragi pretelpli nekaj afriških študentov.
9 Švedi bodo 1. 1967 spremenili red vožnje. Sedaj — enako kot Angleži in Irci — vozijo levo in prehitevajo desno, po tem terminu bodo kot v pretežnem delu sveta začeli voziti desno in prehitevati levo.
•	Letni kongres Cooperative Union of Canada je postavil v resolucijah zahtevo po federalni zakonodaji za zadružništvo, pohvalil CBC program Farm Forum, pohvalil razvoj občinskih zdravstvenih klinik v Saskatchewanu, pohvalil vlado v Saškatehevanu za zakonodajo, ki pospešuje zadružništvo, ter podprl zahtevo, da izda federalna vlada zakonodajo, ki bo zahtevala točno označitev vseh stroškov, ki so v zvezi s posojili.
•	Občinske volitve v Angliji
maja t.l. so pokazale veliko popularnost laboristične stranke. Politiki vidijo v tem možnost, eta bodo konservativci izgubili prihodnje volitve, če se med tern kaj bistvenega ne spremeni.
•	Atomsko energijo nameravajo porabiti v ZDA za kopanje dela 253 milj dolgega kanala, ki bi povezal Tennesee River z Tombigbee River.
•	V Kubi se pojavljajo bankovci, ki imajo preko cele strani bankovca za 1 peso natiskamo naslednje besedilo: "Brez veljave za hrano, brez veljave za obleko, 'ker pomeni komunizem lakoto, bedo in uničenje. To je delo velikega izdajalca".
•	Tito si zopet na vso moč prizadeva, da bi že vendar bil povabljen na uradni obisk v ZDA. Politični opazovalci so mnenja, da se Tito boji, da ga bo Hruščev žrtvoval, da bi pomiril voditelje Rdeče Kitajske, ki bodo kmalu prišli v Moskvo, da poravnajo obstoječe nesporazume med komunisti.
•	Nizozemci so odkrili bogate zaloge zemeljskega plina v vasi Slochtern v Severni Holandski. Zaloge so tako bogate, da bo postala Holandska, ki sedaj uvaža polovico goriva, neodvisna od uvoza vsaj za naslednjih 20 let in bo mogla še dokaj plina izvažati. Izkoriščanje pa je zelo previdno, ker ne nameravajo povzročiti hitrih pretresov v premogovni industriji.
•	Umrl je avstrijski slavist in zgodovinar za vzhodno evropsko zgodovino, svetovno znani prof. H. F. Schmid, star 67 let. Bil je najprej profesor slavistike v Gradcu, pa je po prihodu nacistov moral v zapor. Po vojni je postal profesor vzhodno evropskega instituta na Dunaju in predsednik Mednarodne zveze zgodovinarjev.
•	V Ljubljani je slavil 80-let-nico življenja slikar Maksim Gaspari, znani slovenski folklorni slikar.