t / -v Katolški cerkveni list. M n V čelertik ! 3. stišea. Nolzc. (Sv. Joana križana.J Gledal /nad stcrme višave »Sim babilonske vodice ; j Grenke, oh grenke solzice So mi rosile z oči. Mislil sede sim , o Sijon ! V tvoje neskončne lepote , Serce kipelo miiote V sladkim spominu na te. Snel sim sernajnice drage. Skril se v otožno obleko , Gosli naslonil na beko , Dal kopernenju serce. Upanje moje duliteče Je za teboj omagvalo. Rano je meni zavdalo, Rano ljubezni gorko. Ze so mi rane skeleče Skorej za smert kervavilc , Vender mi niso vgasile Vroče do tebe zelje. Nisim več čudil se tiči Smert v valovih snubeči, Vtniral v ljubezni goreči Sebi — sim živel le teb". Merjeni, umiram, oživljam Sladkiga na te spomina , Misel na tebe edina Smert iu življenje rui je. Tujcov veselje v tujim Sc mi jc serce kalilo : Čuti jih mika slovito Sijonoskih pesem lepo. „„Sijonsko pesen« zapoj nam, Vbiraj k nji go-dine glase , Skaži, kak hvalnica vda se Sijonska v naši dežel'iJU „V Sijonu le sc da pet' mi ; Njega b' nehamo pozabil. Ako bi kdo me povabil, Tukej radvanko povzet". Jezik, ki ž njim oto/ujem . V nebo se prej mi pri-uš;. ko dc mi klerkrat v duši Vgasneš . o Jeruzalem ' Sijon ! če tebe za pomnim Mem babilonska ve-elja . Ti moja seremši želja. Tudi ti pozabi na me ! More li vriš mi veselja Zelje do tebe zasuti ? More li g<>d mi minuti. Dc bi nc mislil na te? liri babilonska neblaga. l'olna . oh polna si zlega ! Blagor! spoznal ki bo Tega, Kteri te pride strahvat. Tebi nedolžne jemal bo. V Kristusa skalo zasajal : Zanj sim se jokal. zalajal: Mednje tud mene bo djalu. J. Edina pot v nebesa ali podučenje od razločkov prave katolške vere menio drugih nekatolških ver. (V pogovorili med duhovnim pastirjem in vernikam.) Spisal Peter Hicinger. Stirnajsti pogovor. Nauk od p o s 1 e ti n j i h reči človek o v i h, i n o d zveze tu kej šn je s cerkvijo uniga sveta. V. Ko hi Jezus Kristus ne bil od svojih vernikov vsiga tega tirjal, kar katolška cerkev storiti ukazuje, bi res evangeljci, kakor v tistih bukvi- vj Babilon pomeni v podobi svet in njegove minljive nečimurnosti: Sijon in Jeruzalem pa nadze-mcljskc popolnarna dobrote in veselja, ktere ne bodo nikoli minule. cah stoji, bolj kratko in manj pusto pol do nebes imeli mcnio družili: ali je njili pot pa gotovo bli/.ji in varniši, je mende vender dvomiti. I). Pot v nebesa po Jezusovim nauku ni ravno toliko pusta in težavna, kakor si nekteri mislijo, vonder tudi ni tako lahka in počutkam prijetna, kakor hi ju drugi radi storili. Jezus je na eni strani rekel: „Moj jarm je sladak, in moje breme jc lahko;-na drugi je pa tudi učil: Tesne so vrata, in ozka je pot. ktera pelje v nebesa:" in zopet: »Kdor hoče za menoj priti, naj zataji sam sebe, vzame svoj križ nase, in hodi za menoj-. Ako se to besede prav vzamejo, jc gotovo pot v nebesa, ktero katolška cerkev v nebesa kaže. pred prava, kakor pa tista silno lahka, ktero drugi uče. \ mider ni potreba se v tem dalje muditi, sej je ve* najin pogovor to skazoval: pojdiva sc na to. kar človeka konce njegoviga življenja čaka. ali na poslednje reči človekove. V. Poslednje reci človekove so: smert, sodba, pekel, nebesa. II. Smert je žalostin nasledek perviga greha, in /adene vse ljudi, ker so vsi v Adamu grešili. Za smertjo pa sodba nastopi, in sicer dvojna; ena precej p« smerti, kjer je duša vsaciga človeka posebej sojena, druga pa sodnji dan, kjer bo Jezus Kristus vse ljudi, in sicer vsaciga dušo in telo sodil. potem ko bodo vsi iz grobov vstali. Luter in Kalvin nista tega tajila: ali pa zdanji evangeljci šc vse tako mislijo, ni razsoditi. Saj tistim novover-cam, kteri pocrbaniga greha spoznati nočejo, se smert ne zdi naslcdik nepokoršine pervili staršev, ampak le uastopik človekove slabosti. Kako prav y.a prav z vero v prihodnjo sodbo pri njih stoji, se tudi ne da prav razločiti. ker v Kristusu nočejo Sinu božjiga spoznati. Tako je tudi negotovo, ali evangeljci vstajenje mesa o sodnim dnevu verujejo: saj ga ne imenujejo tiste bukvice. ko neumerjoč-nost duše dobro razločijo. Mende evangeljci nc ved«» za besede Jezusove, in njegove moči ne spoznajo . ko je on rekel: -Pride ura in je že tukej, ko bodo \si. kteri so v grobeh, zaslišali glas Sinu božjiga. in bodo vunkej šli ti sicer k vstajenju življenja. ti pa k vstajenju pogubljenja". Pa veliki razločik med katolčani in evangeljci je v tem , koliko krajev za duše de je po smerti verovati. V. Katolška cerkev uči, de po pervi sodbi gre duša v nebesa, ali v pekel, ali pa v vice. V nebesa namreč gre. ako se je v gnadi božji in vsiga greha čista od sveta ločila: v pekel pa, ako je v stanu smertniga greha svet zapustila: v vice pa. ako ima še majhine grehe nad seboj, ali se za odpusene smertne še ni dosti spokorila. Po sodnim dnevu pa ostaneta le dva kraja: nebesa, kjer se bodo pravični vekomaj veselili, in pekel, kjer bodo hudobni vekomaj tcrpeli. II. Glejte Luter in Kalvin, in z njima zdanji evangeljci le za dva teh krajev vedili hočejo: tretjiga. namreč vice, pa terdo taje. in pravijo, de iz ust Jezusovih se ne da spričati. Je pa žc v stari zavezi, v Makabcjskih bukvah, beseda: -llobroje za mertve moliti, de bi bili od grehov odvczaniu. In Jezus sam reče od grehov v s. Duha: ..Kdor v s. Duha greši, mu ne bo ne na tem. ne na prihodnjim svetu odpušenou. Tedaj jc na unim svetu še kraj. kjer se manjši grehi odpustiti zamorejo: v peklu se to ne zgodi, torej ostane tretji kraj, kte-rimu vice ali kraj očiševanja pravimo. Ako imena vic ni v s. pismu najti, to nič ne de : sej cela katolška cerkev od kdaj tak kraj veruje, in za rešenjeduš, ki se ondi čistijo, molitve opravlja, de bi bile popred rešene: in Klorentinski in Tridciitinski zbor resnico od vic ali kraja očiševanja na unim svetu spričujeta. Pa tudi od druge strani se resnica od vic poterdi. V nebesa namreč nič neomadežaniga ne more. llog pa tudi ni krivičin, de bi duše zavoljo niajhiiiih dolgov vekomaj zavergel: ali mar njegovo usmiljenje temu nc stoji še na unim svetu odperto. kteri sc je na tem svetu resnično pokoriti začel, pa je smert ga prehitela vse dokončati? Pa ni se čuditi, de je Luter vice tajil: zakaj per njem gola vera človeka opraviči, in kdor je po njegovi misli opravičen, so mu vselej vse štrafinge, tudi časne, odpušene: zatorej na unim svetu nič ne ostane oeiševati. Vonder Luter in Kalvin. ki sta vice tajila, sta na drugi strani učila, de pred sodnim dnevani nihče nc gre v nebesa, de tedaj tudi oprav j-eeni zunej čakati morajo, ker bodo še le ob v>ta-jenji me*a popolnama posvečeni. To jc nasprot s. pismu; apostelj namreč, kolikorkrat od smerti govori, vselej pristavi, de potem imamo stanovanje v nebesih, bomo v pričo Boga prišli; sam od sebe piše: -Želim razvezan iu pri Kristusu biti". Tudi je cerkČv v Lijonskim zboru razsodila, de pravični, kterim nič ne ostaja se pokoriti, precej po smerti v nebesa gredo. Mnogi Lutrovih in Kalvinovih nasledovavcov pa so začeli šc večne štrafinge tajiti, in hudobni se po njih misli še tamkej spoko-riti in očistiti zamorejo, tako de prav za prav bi pekla ne bilo. Kaj de evangeljci zdaj šc derže ali nc, je nekako dvomljivo, ker ne najdete v tistih bukvicah imena pekla in pogubljenja, ampak le ne-pokoj in trepet vesti za hudobne; in v besedi Jezusovi, ki jo bo ob sodbi hudobnim rekel, je večni oginj nalaš zamolčan. Ker Lutrovi in Kalvinovi nasledovavci zdaj to zdaj uno resnico zapuste , se če dalje bolj bližajo zdanjim ncvercam, kteri ne verujejo ne nebes ne pekla, ampak mislijo de je celiga človeka s tem življenjem konec, ravno tako kakor nespametne živali. Tako vso vrednost človeške nature popolnama zatajč! V. Kako čudno vonder novoverci resnico pačijo, in kako se njih nauk vedno spreminja! Potem pa še nam katolčanam očitajo, dc imamo tavžent znajdeb človeškiga domišljevanja, ko vonder vedno ravno tisti nauk verujemo, kakor ga je cerkev od Kristusa iu apostcljnov prejela. Kaj pa vonder v tistih bukvicah šc cd četertiga kraja za nekeršene otroke stoji? D. Veste, ta beseda zadeva na to, kar nekteri katolški učeniki od temnic govore. Božja pravica namreč, pravijo nekteri katolški učeniki, gotovo takih otrok, kteri so brez svetiga kersta umerli, in sami še niso nič grešili, v take štralingc ne za-verže , kakoršne si drugi z lastnimi grehi zaslužijo; vonder v zveličanje, v gledanje božjiga obličja in vživanje nebeškiga veselja priti ne morejo, ker Jezus pravi: -Kdor ne bo prerojen iz vode in s. Duha, ne pojde v nebeško kraljestvo". Štralinge takih otrok, ki večne luči gledati ne morejo zavoljo pocrbaniga greha, nekteri zato temnice imenujejo, vonder s tem prav za prav ne razločijo posebniga četertiga kraja, kakor ga cerkev sploh ne razloči; iu tedaj je grajanje cvangcljcov tudi tukej prazno. Pomniti je pa . de cerkev sama ime temnic v molitvah za mertve po navadi ua vice obrača. V. Zdaj pa zc nekoliko razumem, zakaj de evangeljci častenja in klicanja svetnikov in dobrih del za duše mertvili ne dajo veljati. D. Jelite, vi sodite. :»ko bi po Lutrovimnauku pravični še v nebesih ne liili. čimu jih posebno častiti? ako bi šc oni sami prcit nebesi čakali, čimu na nje klicati, de bi nam pomagali? Kavno tako dalje. ako bi nobenih vic ne bilo in nobenih duš ne ondi, kaj bi pomagalo za nje kaj opravljati? Glejte tako je pri luteranih, kalvinijanih in evan-geljcih z eno resnico še druga podčrta. Dalje pa oni sploh med njimi, kteri so se že od sveta ločili, in med nami, kteri smo še v tem življenji, nobene posebne zaveze nc poznajo: po njih misli tudi tistim, kteri tamkej zvcličanja čakajo, ni posebno mar za nas, ki še tukej popotvamo, de tedaj je gmajna ali občestvo svetnikov zlo prazna reč. V. Po Lutrovim nauku pač ni posebno veselo živeti; nebesa so po njegovi besedi še do sod n iga dneva zaperte. in med živimi in mertvimi ni nič zaveze, kakor de bi vsa ljubezin nehala: naj tiste bukvice še toliko govore, dc evangeljci nebesa imajo, vonder po njih lastnim nauku, ako sc še Lutra derže, je pot v nebesa nekoliko daljši in pusteji. D. Katolška cerkev res tudi v tem veselo resnico obderži, ker uči, de verni na zemlji §o zvezani z njimi, kteri so se od tod ločili, de tedaj družba ali gmajna se tudi na uni svet z močjo raztegne ; le z njimi, kteri so večno zaverženi, vsa zveza neba, ker so tudi od Boga na vselej ločeni. Zatorej se v katolškim nauku govori od cerkve v vojskovanji, kar so verni na zemlji, od cerkve v terpljcnji, kar so duše v vicali, in od cerkve v časti in zmagi, kar so svetniki v nebesih. Je pa ta resnica od zveze tukejšne cerkve s cerkvijo uniga sveta dobro uterjena v s. pismu in v besednim izročilu, in se živo kaže v tem, de klicanje od ene na drugo stran gre, in se tudi prošnje od enih za druge gode. Ze v stari zavezi v Maka-bejskih bukvah je najti, kako de je dobrozamertve moliti, de bi bili od grehov rešeni; in zopet, de pravični, ki so na unim svetu, za žive tukej prosijo, ker je to od višiga duhovna Unija posebej povedano. V novi zavezi apostelj govori: prizadeval si bom za vas po svoji smerti, de spomin (mojiga nauka) ohranite", lle je pa katolška cerkev vse čase na svetnike klicala in jih častila, de je tudi za mertve molitve opravljala, tega tudi nasprotniki ne morejo tajiti; najde se namreč to v pismih nekdanjih cerkvenih učenikov in v navadah in molitvah katolške cerkve od pervih časov do zdaj spričano. Posebej je cerkev v Florcntinskim in Tridentinskim zboru resnico od gmajne svetnikov ali od zveze vernih na zemlji z njimi, kteri so se od tod ločili, poterdila; greška cerkev je v tej resnici z rimsko edine misli. Pa zdrava pamet mora sama tako zvezo poterditi. Kako namreč bi tisti, kteri so se na zemlji po Jezusovi zapovedi serčno ljubili, po smerti te ljubezni tako pozabiti mogli? kako bi Bog sam, kteri jc Bog iu Oče vsih, naj bodo na tem ali na unim svetu, tako mejo med njimi postavil, de bi eni za druge nič več ne storili? Kar posebno častenje svetnikov zadene, kako bi njih mi ne imeli častiti, ktere Bog sam v nebesih obilno časti? še cvangeljci sami Lutra v nekaki posebni časti imajo, nikar de bi nam kaj grajali. V. Zares bi človek že v sercu tega občutka ne mogel prenesti, de bi svetniki nič zanj ne vc-dili, dc bi jih on ne smel klicati, de bi za duše v terpljcnji tamkej nič ne mogel storiti. O. Novoverci nam očitajo, de mi svetnike kakor bogove molimo; v tem govorjenji nc vedo, kar pri nas katolčanih vsak otrok ve, de svetnike le kakor božje prijatle častimo. Novoverci nam tudi s. mašo za mertve in posebne dobre dela za njih pomoč grajajo: ni čudo leto, ker sami cene s. maše za mertve in posebne dobre dela za njih pomoč grajajo: ni čudo leto, ker sami cene s. maše in vrednosti dobrih del ne spoznajo: katolška cerkev pa dobro ve in spozna, kaj de s. maša po Jezusovi postavi velja, in koliko de verni z Jezusam sklenjeni sprositi zamorejo. Oe se z denarjem za mertve kaj plačuje, tega noben pravi katolčan ne misli: kar se za s. maše ali za druge dobre dela mertvim v pomoč da. je le kakor mili dar ali al-možna vzeti, in ima le moč prošnje pa ne plačila. V. Le spoznali naj bi novoverci pravi katolški nauk. in bi nas manj grajali. O. Novoverci nam v zadnje tudi častenje svetinj ali ostankov od svetnikov očitajo. Ostanke od svetnikov častiti ne more biti napačno, ko Bog njih svete ude že tukej večkrat s čudeži časti, iu jih bo enkrat v nebesih poveličal. Novoverci sami ostanke od svojiga Lutra v silni časti imajo, z veliko slovesnostjo skazujejo, in nektere take reči na primero bukve, kozarce, les od drevesa, kjer je slonel, še za drag denar prodajajo, kakor so poslednje leta več zgledov dale. V. Vidim , de nam katolčanam za grajanje in očitanje novovereov ni treba veliko prašati. Katoleani v Geor^ii. Popotnik Maurici Wagncr nam pove v svojih v I. 1850 natisnjenih bukvah naslednje reči od sedanje osode katoleanov v Georgii: Tiflis, poglavitno mesto georgiške dežele, ki je pod rusovsko oblastjo, je imelo I. 1842 nič manj kakor 2(5.000 duš. Cerkva je bilo tukaj 42, namreč: za gregorianske (odcepljene ) Armence 211, za staroverske Georce 12, za Ruse l. zaGrekc2; katolški Armenci so imeli eno. Ta katolška cerkev je bila v I. 1661 od misjonarjev postavljena: znotraj je bila prav lepa: laški kapucinarji so v nji božjo službo opravljali do I. 1845. Rusovska vlada jc namreč katolčanam v Georgii vse tiste pravice pustila, ki so jih pod nekdanjimi lastnimi geor-škimi kralji imeli, ali spomladi 1845 so bili ti duhovni po cesarskim povelji naenkrat iz dežele odpravljeni. Ravno tako se je godilo njih tovaršem v krajih Gori in Kutais. Gori ima 3400 prebivaveov, ki so večidel Armenci, kterih se veliko katolške vere derži. Laški kapucinarji so tam per ljudeh veliko veljali zavoljo svoje pobožnosti in ponižnosti, šc bolj pa zavoljo dobrot. ki so jih ljudem skazovali. Oc so zamogli tc deliti, jim je propaganda v Rimu in francoska misijonska družba z dnarini pomagala. Nikoli ni bilo slišati, de bi se bili ti patri kaj v politiške reči vtikovali. Tudi ni rusovska vlada nič iskala tolike ojstrosti do tih ptujili duhovnov polepšati. Ti patri so bili tukaj napravili cerkev, bolnišnico in šolo, v kteri so se otroci razun svojiga tudi laškiga jezika učili. V Kutaisu, pravi Wagner, sini najdel per kapucinarjih lepo zalogo bukev f biblioteko j, ne le armenskih in laških, ampak tudi francoskih, postavim Bosueta, Masiljona itd. Zadnje čase je bilo tim miniham skorej nemogoče bukev iz Laškiga dobiti. Iz Rima jih je bilo tje več poslanih, bile so čisto bogoslovske. Rusovski eolniški vradniki so se opirali na mnoge vzroke, zakaj de jih nc pustijo miniham v roke priti: skrivej so pa kloštru sporočevali, de hočejo bukve tudi brez cenzure (pregledovanja) dati, če se jim za vsak zvezik sre-berni rubel (tolar) plača. Ker klošter ni premogel dnarjev za tako podkupovanje, so bukve ostale v rokah rusovskih čolnarjev (douanierov). V Kutaisu in v njegovi okolici živi čez 800 katoleanov. Z nar veči ojstrostjo je zdaj katolškim duhovnam prepovedano v Transkavkazii kteriga človeka h katolški veri spreoberniti. En kapucinar mi jc pravil, de bi ne bilo težko, veliko ajdovskih in ma-homedanskih rodov v Kavkaških gorah spreoberniti , ako bi misijonarji popolnama prostost imeli: Suaneti in Ahhazi, ki so še večidel ajdje. so se bili obilno oglasili . de bi v Kutaiskim kloštru sv. kerst prejeli: ali njih prošnje niso smele biti uslišane. Gorje je namreč vsakimu duhovnu, ki bi se prcderzal kakiga malikovavca v katolškiga kristjana spreoberniti: on bo namreč odpeljan v strašno Si- birio. Le h starovercam prestopiti je ajdani in nia-homcdancam perpušeno. — Vidil sini v kloštru mla-diga Armenca posebno dobrih talentov. Namenjen je bij. de bi se v propagandi v Iii m u dalej učil in se vrcdniga misjonarja storil. Silno je ta mladeneč hrepenel v liim priti: ali vlada mu ni dala pervo-Ijenja . de bi se bil na pot podal, /e takrat se je bilo bati preganjanja in stiskanja, in to je kmalo potlej p« r>l«»: I. (lil.) prosinca 1*45 so bili katolški duhovni tebi iiir nu ni nič če/ nu jo na turško zt niljo sihoiia spravljeni. Zakaj! druziga uzroka ni najti, kakor dovi-rseno (absolut) ncterpljivost do katolške cerkve. kjer politika tcrpljivosti ne podpira. — in itasitenir lakomnosti riisov škili vradnikov s konfis-eirano la^tino katolskih misjonarjrv. (Sion Nr. 125 I. 1*50). I(ii7.gled po keiaMiii»ltiiii *vf M ur raj je pastirsk list na svitlo dal. v klerioi od naredb. ki katoličaliam p« rte. oj-tro govori, ter vernim molile* perporoča. de bi Bog vladarstvo razsvetlil in ga s piavienim duliaai navdal. Vegova beseda je še llus«ella k veči krotko-ti per-pravila. kar je v spodnji zbomci sam s po/.na I . ker jc rekel, de je perpra\Ijen. o-no\a no po*ta\o vnziru rastnih imen nekoliko prruarediti v odveriijt-nje sleheringa strahu pred viikantin vladijc v /.notranje zadeve katoličanov. Tu ii na Francoskim se škofje za svobodo božje besede m za pervoine pravice, ki j.h ima katoliška cerkev do poducevanja ljudstva . serčno m lesno potegujejo |*j| i.ko vesoljno ureliše je hotlo zopet svojo-už-i»o-t vpt ijaii. Ali l.jngieski škof je umno listih nevarnost o p o m n 11. ki se jih je iz tega prevzetniga obnašanja u«tliša bali. Podpirali ho ga katoliški dnevniki, post Inio .. \ ru i de la H ligionJ in rl'iiiversw. in več svobodnih ueebs se ti m po-tavam prolivnim naredbam prem.»goenih Pariških uceinkov ni hotlo podvreči, /dami minister uka ti ru ud bolj skeibi. dc se postava 15. eusca I8.»0 spolnuje. V Ki mu je hiša. v kteri jc nekdaj sv. Frančiška Romanska prebivala; v začetku lega stoletja seje pa ta hi«a v stanovanje za tiste spremenila, ki sc duhov nih vaj vdclcžiii hočejo. Ko so bili zdanji papež v letu 1855.» predsednik aposloljsk ga pretiočevališa svetiga M bela . so veekrat vodja teh duhovnih vuj bili in so m adosli besedo bo/jo oznanovali. Ko so leta 18IU v II m persli po kardmalski klobuk . so mladctičem zakrament svetiga rešnjiga Telesa delili. Tudi 30 pro-senea t. I.. ko je 50 otrok v tej hiši duhovne vaje v ptrpravo /a pervo sveto obhajilo končalo, so sveti tleč k njim peišli. iii so me in veliko diilgih Allglezov in Fiai.e «/o«. -airi ob|i.>|a i l'o svetim opravilu so se v>c pričujoče ginljivo opominov ali in spodbudovali, kakor je prilika bila dala. A v s t r i j a ii s k o. Videnski ibnnik piše: rKolikor iz zanesljivih virov vemo, je avstrijanska vlada v Car-jigrad poslala pismo, ktero meii na potrebo, turške punte ob av strijanskih me ah našlo udtisitj, in vpraša se. če so pomočki . ki jih ima turška vlada, dovoljni, te spore potlačili. Imenovani d«pis tudi v misel vzame žalostno stanje kiistjanov po spertib krajih". — Potepenimu časniku ..l iclir steiithum(: v nemškim Gradcu je tudi blezo zaeelo kienkali. Zavoljo nekih spisov, v kterih katolško vero gerdi iii zaničuje, je bila c. k. po/ornija ( policija") prisilji na . list od 22. scena odvzeli, mi to reč tiskarni sodbi zročiti . klera jc odvzetje pravično spoznala ter prei-kanje spisovavca, vrcdnika. izdaja*ra. zakladavca. tiskarskiga vredovavea in razna~avea /aukazala. Iz Sarajeva. Večkrat sc sliši, kako keršansko-katoliški duhovni v Bosni in druzih ondi obmejnih krajih celo pri Turkih veliko zaupanje imajo , ktero nar več od t« d izvira, de oni zares v pravi keršanski ne-sauiopridiii ljubezni do bližnjiga žive in nič druziga nc išejo , kakor časno in večno srečo svojiga bližnjiga. l)i ugač je z našimi brati Ci rek i , kteri so v veri od nas odloč eni; njih pastirji hii k večjima delu samopridni in drugim strastim vdani, torej tudi pri turški vladi nimajo zaupanja. Nov dokaz tega je, dc greški škof v Mostam, kicri je peršel, vikšimu vojvodu (seraskieru ) se poklonit, ter mu svojo vdanost skazat . od vezira Hai-reddin-pašata šc pred-nj ni bil pušen. ker on sv oje podložne vernike veliko hujši stiska, kot sami Turki. Take djanja, kterih je sila naj bi bil spisavcc rlskrieu »lobro pretehtal, potlej bi bil manj hvalil iz-hodnjo ločeno, in bolje cenil rimsko-katolško cerkev in njeniga poglavarja. Kar neki protestanški pastor piše od protestantov, velja mutatis mutandis po poslednjih besedah tudi od mnogo nezedinjenih ti rek o v. .liirgcns namreč piše v rllanov. Ztg.": rDcr freic Protestant ist auch frči von Vorui iheilen gegen den Katholiken und 1'liramontanen. und viele protestantisehe Kopfe stccken voli von Vorurtheilcn dieser Artu. Stockerau. Preteklo leto je nekimu delavcu brun obe nogi o