Prikazi in ocene Digitalna estetika Marina Gržinič, V vrsti za virtualni kruh. Cas, prostor, subjekt in novi mediji v letu 2000, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1996, 193 str. 1. Razsrediščene estetike O b koncu šestdeset ih let j e mo- d e r n a estetika doživela svoj zgodovinski iztek, saj j e postala življenje samo (de- fikcionalizacija umetnos t i ) ali pa se j e pretvorila v f r a g m e n t a r n o teorijo umet- nosti, ki sega od special iziranih teore- tizacij ( teorije informaci j , semiotike, se- miologi je , kri t ične teori je, psihoanal i- ze) do teorij o umetnosti (od strukturali- st ično pos t s t ruk tura l i s t i čn ih propozi - c ioniranj Tel Quela p rek konceptua lne u m e t n o s t i d o a n t r o p o l o š k e t e o r i j e u m e t n i k a in kr i t ičnega diskurza umet- nika). Zgodovinski iztek estetike je nazna- nil, d a j e izgubila svoj totalizirajoči ob- j e k t (lepo) in razdeja la svojo m e t o d o filozofske kontemplacije in mimetično us- trezajoče ji spekulativne razprave. Z dru- gimi besedami , smisla estetike ni bilo več mogoče iskati v projekciji možnega sve- ta (čutnega, lepega, umetnost i ) , pač pa v doživet ju l as tnega konca (teoretske katastrofe). Zelo s t rn jeno: na mesto čut- nega j e stopilo konceptualno, na mesto lepega d r u ž b e n o (ali ideološko), na me- sto umetn i škega pa eksistencialno (eno stališče) ali teoretsko (drugo stališče). V tem obdob ju s e j e p r e n e h a l o iskanje Heideggrovega izvora umetniškega dela, Benjaminovo razumevanje umetnosti v obdobju mehanične reprodukcije in umet- nika kot proizvajalca seje izkazalo za ak- t ua l i z i r ano n a p o v e d Wi t tgens te inove teze, da m o r a m o o tistem, o čemer ne m o r e m o govoriti , molčati , in da mora- mo pojme, kot so bit, bistvo ipd., zvesti na nj ihovo u p o r a b o v vsakdanji govo- rici, pa so se pokazale na delu v sami umetniški praksi in v samokrit ično raz- telešeni teoriji; v tem obdobju so se Bart- hesova semiologija, Derridajeva dekon- strukcija metafizike in Lacanova veda o označevalcih prebijale na teoretsko pri- zorišče v vmesnih področj ih med filo- zofijo, teorijo književnosti in družbe- nimi znanostmi. Prav zgodovinski iztek estetike pa je pokazal, da vse to ne pomen i epohal- n e g a konca (d isc ip l ine , p a r a d i g m e , zgodovine), pač pa odp i ran je vmesnih področi j za f r a g m e n t a r n e (metaforič- no j ih lahko p o i m e n u j e m o tudi fraktal- ne) estetike (estetske svetove). Kar s e j e v sedemdesetih letih poraja lo v anali- tičnih porodnih krčih in je v osemdese- tih le t ih pr ivzelo p o d o b o b lage dekon- struktivistične ekstaze razbijanja/razslo- j e v a n j a teoretskosti m o d e r n i z m a , j e v deve tdese t ih let ih pos ta lo proizvodnja razsrediščenih možnih svetov estetike in, resnično, uživanje v posameznem smi- slu. V devetdesetih letih nas tanejo po- sebne estetike v obliki kulturnih študij (cultural studies), š tudi j t ehno log i j e ( technoaesthet ics) , š tudi j zaznavanja (kri t ika oku la rocen t r i zma , recepci ja- percepc i ja -apercepc i ja v m e h a n i č n i h s i s temih) , š tud i j telesa in b io lošk ih naddo ločenos t i subjekta (š tudi je tele- sa ter biopolitične in bioestetske študi- je), itd. 221 Prikazi in ocene Knjiga Marine Gržinič j e nastala znotraj tega področja proizvodnje razsre- diščenih možnih svetov estetike po mo- derni, in to v tistem njegovem delu, ki se usmer ja k med-slikovnemu/med-tek- s tualnemu polju med družbeno teorijo (cultural studies, teorija ideologije), teo- rijo tehnologi je (pos tmoderna teorija tehnologije, simulacionizem, teorije pri- kazovanja) in teorijo umetnosti (teorije medijev). Za razumevanje estetskih pri- jemov Gržiničeve j e nu jno potrebna še ena ugotovitev: n j en estetski pristop j e mogoče opredeliti kotperforrnativen, ozi- roma, n j eno estetsko proizvodnjo lahko opišemo in pojasnimo kot estetiko na de- lu. To pomeni , da izhodišče avtorice ni le brezinteresno območje apriorih sodb in avtonomije filozofskega teoretiziranja o estetiki in estetskih problemih, pač pa tudi konkretno umetniško delovanje in kul- ture, ki jim pripada (z dragimi besedami, praksa video umetnika in kritika). Nje- na zanimanja in ideologija ne izhajajo zgolj iz epistemoloških pričakovanj (ved- nosti o vednosti), temveč tudi iz prag- matičnih konkretnih umetniških in ek- sistencialnih pričakovanj (moč izražanja, prikazovanja, proizvajanja) v odpr tem, spremenljivem, obscenem, ekstatičnem in smrtonosnem svetu umetnosti devetdese- tih let. Estetika ni več pohlevna, malce dolgočasna modra dama srednjih let, temveč izzivalen, virtualiziran in dinami- čen lik, ki pomnožu je svoje epistemološ- ke podobe v telesih umetnosti (medijske proizvodnje realnosti), nato pa učinke pojavnosti telesa umetnost i epistemološ- ko kodira v okviru ideoloških obzorij ak- tualnosti. 2. Estetika in teorija umetnost i v Sloveniji - oris Mesto estetskega diskurza Marine Gržinič v okviru slovenske teorije j e mo- goče opredel i t i iz t reh vzporedn ih , a medsebojno določujočih se smeri: (I) odnos do teorije umetnosti , ki j e povezana s konkretnimi dogajanj i v svetu umetnosti . Pri tem lahko opazimo hipotetično prehajanje ekscesnih prešivnih točk (point de capiton) m o d e r n e in post- m o d e r n e umetnosti , od (a) usmeritve, ki prehaja od fenomenološkega-k-struktu- ralističnemu-mišljenju, v teoriji reiznia Ta- rasa Kermauner ja sredi šestdesetih let, prek (b) materialistične semiologije slikars- tva in kulture (ideologije kulture) Braca Rotarja iz poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdeset ih let, d o (c) psihoanalitske teorije simptoma Slavoja Žižka in Marine Gržinič, ki spremlja proizvodnjo NSK-ja v osemdesetih letih in (d) današnje teh- noestetike, ki j o razvijajo zelo različni av- toiji, vse od Janeza Strehovca do Mari- ne Gržinič (za ponazoritev lahko vzame- m o pr imerjavo in podrobnejšo določitev ideoloških razlik v razumevanjih tehno- kulture, kakršna so prisotna v reviji laca- novske usmeritve Razpol in, pogojno re- čeno, baudrillardovsko usmer jenih izda- jah KRT-a); (II) razvoj teoretske produkcije (od mišljenja do tekstualne produkcije v ok- virih družboslovnih znanosti), ki se je raz- vijala od pozne heideggrovske misli, prek strukturalizma in kritične teorije ter post- strukturalizma, predvsem lacanovske us- meritve (Društvo za teoretsko psihoana- lizo v Ljubljani), vse do danes močno raz- vejanih razkolniških (d i f férand) teori j pos tmoderne (teorija subjekta, femini- stična teorija, teorija telesa, teorija teh- nike, študije marginalnih skupnosti itd.), in (III) razvoj estetike, zdaj že tradi- cionalne fenomenološke in hermenevtič- ne estetike (Piijevec), prek marksistične in neomarksistične estetike, dopostmoder- 222 Prikazi in ocene ne estetike; to zgodovino določajo zelo raz- lična p o m e m b n a imena in avtorske uso- de. Teoretsko delo Marine Gržinič se j e najpre j osredotočalo na delovanje gi- banja NSK, ki mu j e posvetila izvrstne eseje in študije, teorijo vizualnih medi- jev, problem kulture (visoke, množične, alternativne) in ideologije (ideologija po smrti ideologije kot velike naracije) v post- moderni. V razmerju do teorije postmoder- ne zavzema izjemno mesto, to pa pome- ni, da ni prehodila poti, k i j e bila običajna za n jeno generacijo umetnikov in kriti- kov: od blagega eklektičnega postmoder- nizma poznih sedemdeset ih in zgodnjih osemdesetih let k tehnoestetiki kot spoju visoke in množične kulture. Nasprotno, začela j e v okviru skrajnega in ekscesne- ga RETROGARDNEGA postmoderniz- ma slovenske alternative osemdesetih let, torej prav z raziskovanjem in interpreti- ranjem strogih ekstatičnih (tako v estet- skem kot v političnem in medijskem smi- slu) diskurzov in oblik delovanja. To de- lovanja n a m pokaže, kako se ideologija s svojimi epohalnimi preobrazbami (real- ni socializem - postsocializem, prevladu- joča umer j eno postmodernist ična kultu- ra - ekscesni s imptomi marginalnih sku- pin, eklektični pos tmodernizem - pozni modernizem) živali v družbenem tkivu/ tkanju (textus) in se izkaže za simptom (točka, ki razkriva nemožnost resnice). Metodologija n jenega pisanja temelji na intertekstualni povezavi m e d lacanovsko psihoanalizo (posebna pozornost j e pos- večena filozofiji Slavoja Žižka), teorijo pos tmodern izma - predvsem tistimi teo- r i jami, ki se obravnavajo d ružbene in ideološke procese (pozni kapital izem, postsocializem, alternativne kulture), fe- minist ično teorijo (posebej p o m e m b n o vlogo imajo spisi Donne Haraway) in teo- rijo medijev (širše tehnoestetiko in socio- logijo simulacionizma). V formalnem smi- slu j e njen diskurz zasnovan na postop- kih analize (nivo odkrivanja logike distri- bucije umetnostnih in kulturnih dejstev) in razprave (prepoznavanja interpretativ- nih razlik in pomnoževanja gledišč). Pos tmoderna estet ika ob koncu dvajsetega stoletja je , metaforično reče- no, digitalna, saj kaže, kako nova elektron- ska družba (the new electronic society) po vzoru medijskega dela (deleuzeovsko re- čeno želje stroja) na novo ustvarja oblike izražanja in prikazovanja. Z drugimi be- sedami, namesto izraza in predstave na- stopajo simulacija in simulakrum, regu- lacija in deregulacija, iluzija in fikciona- lizacija, teritorializacija in deteriorializa- cija, razteznost zgodovinskega časa in zgoščanje (kompresija) postzgodovinske- ga mehaničnega časa. Digitalni diskurz Ma- rine Gržiničje konstitutivni diskurz post- moderne kulture, tistega glasu rezke os- trine, ki med obsceno zapeljivostjo inne- biološko prodornostjo kritike izbere kritični in prevratniški odklon. Pokaže nam, ka- ko lahko kritična pozicija preživi v post- modernem obdobju in kako jo j e mogo- če tudi re tor ično okrepit i . Kritika ne predstavlja več epohalnega bleska revo- lucije (orodja globalnega projekta), tem- več grozljivo soočenje s prazno figural- no igro resnice v razcepu med prvotnim in drugotnim prizoriščem eksistence. V strukturalnem smislu j e knjiga, metaforično rečeno, nastala kot hipote- tični hipertekst, kar pomeni, da v njej ne obstaja zgolj en preprost intertekstualen odnos med umetnostjo in teorijo, pač pa vzpostavlja možne, pogosto nekonsistent- ne in neprimerljive odnose (v vseh sme- reh zamišljenega tekstualnega prostora) med teksti zelo različnega (neprimerlji- vega) porekla: filozofskega, kulturološke- 223 Prikazi in ocene ga, teoretskega, umetniškega, tehnične- ga ... Ena od bistvenih lastnosti pravega postmodernega teksta j e tudi ta, da na ravni svojim telesom kaže tisto, o čemer govori, zato tudi diskurz Marine Gržinič kaže, kako se metafora hiperteksta pre- tvarja vvečrazsežno gibanje skozi tekstual- ne odnose (tekstualna promiskuiteta). Knjiga razsežnost svoje semantične pom- noži tvene ustreznosti bralcu predstavlja na dramatičen (v postmodernističnem be- sednjaku) ali travmatičen (v lacanovskem besednjaku) način. 3. Zgradba in idejni okvir knjige Knjiga, k i j e pred nami, zastavlja temeljna tradicionalna filozofska vpraša- nja (bistva, realnosti, fenomenov, narave in položaja subjekta, razlike med prika- zovanjem in izražanjem, odnosa med te- lesom-videnjem-umom itd.) na nepriča- kovano drugačen (transfiguriran) način. Srečamo se s preobrazbenim postopkom, ki nam pokaže, kako nova elektronska civi- lizacija premešča točke pogleda na svet, pa tudi, kako se spreminja (prefabricira in si- mulira) sam ta svet, pri čemer ustvarja nov pojem realnosti in samega eksisten- cialnega bivanja v svetu. Knjiga j e razdeljena na šest pogla- vij: (1) »Casovno-prostorska paradig- ma« - to poglavje govori o časovno-pro- storskih odnosih in njihovih interpreta- cijah v modernizmu in postmodernizmu. Casovno-prostorski odnosi služijo kot pa- radigmatski okvir preučevanja različnih (spremenlj ivih) odnosov proizvodnje , zaznave in interpretacije sveta. Tako na pr imer Foucault prostor poistoveti s pro- storom telesa, kije konceptualizirano gle- de na prostore zatiranja, socializacije, dis- cipliniranja in kaznovanja. Certeau do- j e m a prostor kot okvir za človeško ustvar- jalnost in delovanje. Bachelard se je osre- dotočil na prostor imaginacije (poetični prostor) . Lefebvre razkri je dialekt ične odnose m e d prostorom in časom, pri tem pa pokaže, kako se lahko po jem prosto- ra metafor ično nanaša na zelo različne po jme . Fredric J a m e s o n p o s t m o d e r n o stanje do jema kot posledico krize našega razumevanja časa in prostora. Prav tako j e orisan tudi po jem časovno prostorske zgo- stitve v razpravah Davida Harveya. Po Harveyu je pojmovanje odnosa m e d pro- storom in časom kulturološko določeno in ima zelo različne vloge v tradicionalni misli, modern izmu in pos tmodern izmu; drugače rečeno, oblike predstavitve pro- stora in časa v ekonomiji, politiki in kul- turi poseduje jo paradigmatske prepoz- navne značilnosti določenega družbene- ga obdobja. Gržiničeva zaključuje, d a j e modern izem prostor dojemal kot stran- ski pojav družbenih funkcij, m e d t e m ko za pos tmodernizem ugotavlja: »... post- modern izem pa skuša prav urbani pro- stor osvoboditi te funkcije, zato j e pro- stor v pos tmodernizmu bolj v funkciji do- ločne fikcije kot funkcije.« Zato se v de- vetdesetih letih srečujemo z demater ia- l i z i ran imi i n f o r m a c i j a m i , s t r u k t u r n o spremenljivo komunikacijo in deterito- rializacijo ali razprostorjenjem. (2) »Kontekstualizacija« - poglavje obravnava status pojmovanja prostora in časa ter virtualnega v sodobni teoriji in filozofiji. Izhodiščna teza se glasi, da mo- ramo nove tehnološke fenomene obravna- vati v povezavi z družbenimi situacijami in njihovimi realnostmi. Avtorica zelo na- tančno razgrajuje (dekonstruira) besed- njakpostmodernih diskurzov, pri čemer po- kaže, kako se tehnične metafore (meta- forične uporabe pojmov virtualne realno- sti, teorije kaosa, umetne realnosti) uporab- ljajo v sodobnih kulturah in kako sode- lujejo pri izgradnji ideološkega naddoloču- 224 Prikazi in ocene jočega obzorja. Križanje stroja in biološke- ga organizma, tako v proizvodnih odno- sih ustvarjanja kulture kot tudi v teoreti- zacijah doživljanja sveta, omogoča obli- kovanje metafor ične vizije, pa tudi nepri- čakovano postavitev vprašanja o ontolo- giji. Fb besedah Donne Haraway se nova metafora ontologije glasi: »Kiborg j e naša ontologija; daje n a m našo politiko.« Prav tako j e bistvenega p o m e n a tudi teza ite- tra Lunenfelda, da hibridni mediji zahte- vajo tudi hibridne interpretacije. V podpo- glavju »Režim kulturne vidnosti« so raz- delane teorije (modeli, intepretacije) ob- lik zaznavanja v odvisnosti od kulturne vidnosti (visibilité culturelle p o Gillesu De- leuzeu). Raziskana j e vrsta različnih teo- rij vidnosti, od Christiana Metza do Guya Deborda, Martina Jaya itd. Zelo poučna j e pr imerjava, ki opisuje spremembe v pojmovanju videnja od Ervina Panofske- ga (konvencije o perspektivi, simbolne forme) in Martina Heidegger ja (odnos m e d perspektivo in vladajočim subjek- tom) prek Mauricea Merleau-Pontyja (te- lesnost pog leda ) do J acquesa Lacana (razlika m e d očesom in pogledom). Po- zornost j e namen jena tudi kritiki okula- rocentrizma in njegove kulturne vsepri- sotnosti, ki j e prisotna v spisih Martina Jaya . (3) »Razmejitev in omeji tev poj- mov« - poglavje obravnava pojme, kot so virtualna realnost, ne-časovni (u-chronic) čas, jparapnstor (paraspace). Prikazane so ontološke razlike m e d optičnimi (fotogra- f í a , film), elektronskimi (video) in digi- talnimi (računalniki) tehnologijami gle- de na pogoje zaznavanja, dojemanja in prikazovanja v različnih zgodovinskih in kulturoloških situacijah. Ponuja tudi mo- del preoblikovanja sodobnega subjekta gle- de na.preoblikovanje videnja. I bzo rnos t j e namen jena tudi filozofskemu okviru vir- tualne realnosti, v skladu s teoretskimi razpravami Paula Virilia in E d m o n d a Couchota. R> Couchotu imamo opravka s p rehodom od predstave kot celote (sli- karstvo, fotografija, film), t.j. od načela podobe, ki temelji na zastopanju (repre- zentaciji), k elektronskim medi jem (vi- deo, računalnik), ki temeljijo na predsta- vitvi (prezentaciji). Digitalna predstava ne pomeni zgolj prekinitve vezi z analogijo, temveč tudi z mimetičnim modelom. Fe- nomen virtualne realnosti temelji na si- mulacijskih scenarijih zaznave, oziroma na reakciji na zaznavne reakcije, ki j ih j e mogoče programirati in reprogramira- ti. Pri virtualni realnosti razvoj umetno- sti poteka od avtorja in objekta k opazo- valcu in strojem. Z uvedbo pojma virtual- ne realnosti moramo preoblikovati tudi odnos med javnim-zasebnim-in-virtual- nim prostorom, to preoblikovanje pa ima ideološki značaj. Na tem mestu avtorica navaja psihoanalitično vprašanje Slavo- j a Žižka o tem, kako se računalnik vpisuje v naš simbolni univerzum, pravzaprav o tem, kako se virtualna realnost vpisuje v našo ideologijo? Odgovor j e paradoksalen, vendar bistven za metaforiko virtualne realnosti in kiberkulture: namesto da bi robota opredelili kot umetnega človeka, samega človeka definiramo kot naravne- ga robota. Preobrnitev razmerja med na- ravnim in umetn im j e rezultat dejstva, da j e pravo realno vedno skrito (sredi simbolnega). In zato j e mogoče podati nas lednjo opredelitev narave virtualne realnosti-. »In računalniško generirana vir- tualna realnost j e prav eksemplarni pri- mer realnosti, razumljene skozi ovinek, skozi svojo virtualizacijo, saj se tukaj real- nost v celoti generira s pogoji možno- sti.« Pojem paraprostora (terminalskega prostora ali hiperprostora) označuje ma- tematično konstruiran prostor (tradicio- 225 Prikazi in ocene nalna opredelitev), pozneje pa tudi ra- čunalniško proizveden prostor (tehnološ- ka opredelitev). Paraprostor j e eden od možnih načinov proizvodnje paradoksal- nega pojma prostora v postmodernizmu. Prostor izven prostora in čas brezčasnosti ni- so več samo metafizična alegorična določi- la, ampak izkustveno prepoznavni učin- ki računalniške produkcije. (4) »Simulacija in filozofsko delo Jeana Baudrillarda« - poglavje obravna- va teorijo simulacije in simulakruma v so- dobnem svetu, pri čemer se opira na in- terpretacije Jeana Baudrillarda in j ih do- polnjuje. Avtorica uvaja pojem simulaci- j e v tehnološkem kontekstu (simulacija za- menju je reprezentacijo), zatem pa raz- dela odvrnitev od neomarksizma k post- strukturalizmu v teoretskem interpreta- tivnem kontekstu. To pomeni prehod z ekonomske na lingvistično analizo, z ling- vistične pa na medijsko analizo. Uvede- ni po jem hiperrealnost i j e na tančneje opredeljen tako na področju politike, kot tudi družbe, ekonomije in zgodovine. Av- torica ugotavlja, da živimo sredi estetske halucinaci je realnosti. V podpoglav ju »Obscenost komunikacije - televizija in vojna« preuči vlogo novih medijev, še po- sebej televizije kot reproduktivnega me- dija, v konkretnem družbenem dogajanju (vojna, Zalivska vojna) in pri ustvarjanju realnosti v množični kulturi. (5) »Postmodernizem in nove teh- nologije« - to poglavje obravnava teori- j e pos tmodern izma v povezavi s proi- zvodnimi funkcijami tehnologije. Raz- mer je med postmodernizmom in tehno- logijo, oziroma med tehnologijo in druž- bo, j e opredeljen s pomočjo teoretskih razprav Fredrica J a m e s o n a , Ar thu r j a Krokerja, Davida Cooka in Marka Pbster- ja . Poglavje si prizadeva poiskati inter- pretativni odgovor na vprašanje: »Zakaj in kako obstajajo te tehnologije in nj ima pr ipadajoče realnosti v tem času in kate- rim, družbenim, intelektualnim, filozof- skim potrebam in željam ustrezajo?« (6) »Kiborg« - z a d n j e p o g l a v j e obravnava po jem kiborga, vse od njego- ve tehnične opredelitve do vzpostavitve tega pojma kot filozofske in teoretske me- tafore. Posebna pozornost j e posvečena razpravam Donne Haraway. Ena od iz- hodiščnih hipotez knjige je , da mi sami nismo le teoretsko opredeljeni (interpretirani), pač pa tudi proizvedeni s pomočjo strojev. Za- tem pa razprava pokaže, kako j e po jem kiborga oprede l j en pr i Harawayevi in Žižku, opozori pa tudi na novo (tehno- loško-politično) opredelitev po jma Dru- gega (neustrezni Drugi ali negativni Dru- gi>- * * * Pred sabo imamo knjigo, ki se bere hitro in s svojim r i tmom posnema meta- fiziko hitrosti Paula Virilia. Odkriva nam svet (virtualno realnost) in sposobnost te- ga sveta, da uporabi (metaforizira) teh- niko za to, da bi razsrediščil in končno porušil polni subjekt t radici je/moderne ter pokazal na njegovo simulirano pri- sotnost na mestu zastopanja in zastopa- nost na mestu ontološke prisotnosti. Ne- gativna dialektika se izkaže za radikalni rez v tkivo identitete, ki ne more več po- stati niti to določeno bitje (tradicija) niti enoznačni kod lingvističnih in semiotič- nih govoric (modernizem), pač p a j e teh- nološko/medijski učinek. Miško Suvakovič 226