Ja
I poitei»/
k v Maribor« f poiiljaajsra na dot* HMUMl K 4.-
n pol leta „ 2.— ¡a ëetrt teta „ L-
SVrocnitiH hc poSilja npravislštvu > tiskarni *t. Čini», koroSko ulic« hžtv. 6. List te i./iiijs do od;,ovedi
¿•«ležniki katoL tUK kovMyfi Aroâtn, <kn
K»f fcri« p*-
SLOVENSKI
list ljudstvu t pouk in žabam
V« T thfaurci is pai Novak-« a« «iikwe trga po 10 k
Rokopisi se no rr»>
rajo, neplačani licti iv ne sprejemno.
Za oznanita se plxèojs
od navadna vrstic«, t» se uati3«e enkrai, iS ii, d.akrat 26 i, trikrat 38 k
în jiRri t) w do a-têt
Stev. 24
V Maribora, dne 16. junija 1904.
Tečaj XXXVIII.
Mladeniči, možje, k Mariji Pomagaj na Brezje!
Vedno bolj se bliža 4 julij, dan vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah, dan v resnici znamenit in prevažen za vse slovenske mladeniče. Na nege torej vsi dobri, pošteni slovenski mladeniči! 4 julij je vas dan, popolnoma vaS! Prihitite z vseh strani zelene Štajerske v najobilnejšem Številu, da bo zastopana vsatta mladeniska Marijina družba, vsako bralno društvo, da bodo zastopane vse nase mladeniške zveze, da bodo zastopane vse župnije lepe naše lavantinske Sktfije! Pridite tudi vi mladeniči iz sekovske in somboteijske Skifije, vas Se pričakujemo s posebuim veseljem! Pa ne le mladeniči, tudi možje se vzdrsmite! Vse, kar bo zanimalo mladeniče, zanimalo bo tudi vas može. Ob navdušenosti mladih se bodete ogrevali vi stari. Možje, vi župani, odborniki, vi dobri družinski očetje in vzorni gospodarji, pridite, ne bo vam žal nikdar!
Vspored tega romanja je mnogovrsten, je prekrasen. Posebni vlak odide po polnoči dne 4. julija iz Maribor , tako da bode okrog 9 ure predpoldne na Otočah, zadnji železniški postaji pred Brezjem. Od tam gremo v procesiji moleč in pojoč k Mariji Pomagaj. V dobri uri hoda smo tam. Na Brezju nas Štajerce mili kranjski bratje slovesno sprejmejo. Od njih izpregovorita dva mladeniča, od nas odzdravita tudi dva mladeniča. Ob 11. uri bo prva romarska pridiga in slovesna 1 sv. maSa. Ob 2. uri popoldne ima svoj občni
zbor »Slov. kršč.-socijalna zveza v Ljubljani«, ki združuje že blizu 100 bralnih društev po Slovenskem. Ob 3. uri je velikanski miadeniski zbor pod milim nebom. Najprej nastopi slavnostni govornik s Štajerskega, drugi slavnostni govor govori mladenič s Štajerskega in nato bodo nastopali mladeniči govorniki s Štajerskega, Koroškega, Kranjskega in Primorskega. Oh, to bo krasno gledati in poslušati naše slovenske mladeniče, ponos slovenske domovine, , edino upanje matere Slovenije. In mladeničem se bedo pridruždi tudi govorniki možje. To bo velikansk mla-deniški tabor. Kaj takega Se Slovenci nismo doživeli. Tu se bodo spoznavali mladeniči, tu si bodo podajali bratski roke in prisegali delati vse dni za Boga in slovensko domovino !
Zvečer ob 6. uri se miadeniski zbor konča. Ob 7. uri bo druga romarska pridiga, nato slovesne večernice in rimska procesija. Ta čas bodo romarji lahko opravili sv. spoved. Komur pa je mogoče, naj jo opravi že doma. Dne 5. julija zjutraj ob 4 uri bo slovesna sv. maša, med mašo skupno sv. obhajilo romarjev in tretja romarska pridiga. Nato se ob 6. uri poslovimo od Marije Pomagaj in odrinemo v procesiji na Bled. Tjekaj dospemo v dobrih 2 urah. V ladjah se peljemo z razvitimi zastavami na otok bleski, kjer bo sv. maša in pridiga. Na tem najlepšem kraju slovenske zemlje bomo slovesno obhajali god naših slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda. Tu bo naSe oko občudovalo krasoto zemlje slovenske. V ladjah se zopet odpeljnmo z otoka, v s/i urah smo na postaji L^sce. od koder se okrog 2. ure pcpol.
odpeljemo s posebnim vlakom v Ljubljano, kamor dospemo ob 4. uri. Tam bo slovesni vsprejem priredila ljubljanska »slov. kršč.-socijalna zveza.« Potem se razdelimo v večje oddelke in odločeni voditelji nas bodo vodili po slovenski prestolnici, po beli Ljubljani in nam razkazal; vse njene znamenitosti. Ob 8 uri zvečer pa priredi »Zveza« veliko vrtno veselico s prezanimivim vsporedom v čast vsem milim zunanjim gostom. Po polnoči se odpeljemo na Štajersko, tako da bo v sredo predpoldne že vsak doma. Ker bo košnja že končana in se še-le začne žetev, si bo dva dni pač vsakdo l«hko pntrgal za romanje. To je v poglavitnih potezah vspored vseslovenskega mladeniškega shoda. Vsega ne smemo razodeti. Mladeniče čaka veliko presenečenj Lahke pa rečemo: kaj takega Se nikdo ni doživel.
In zakaj romamo na Brezje? Zategadelj, da letos v Marijinem jubilejnem letu najlepSe počastimo kraljico slovenskega naroda, pre-blaženo Devico Marijo, se ji poklonimo, se ji izročimo v njeno varstvo ter ji prisežemo biti tudi v bodoče do hladnega groba zvesto-vdani sinovi. Ta shod bo za to najlepši praznik vseh naših mladeniških Marijinih družb.
In zakaj se zberemo na velikem mlade-niškem zboru na Brezjah? Zato, da se navdušimo za sveto narodno delo v povzdigo slovenske domovine, v napredek slovenskega ljudstva na edino pravi katoliško-slovenski podlagi, da spoznamo važnost in moč ter pomen katoliško-narodne organizacije ni Kranjskem in da ponesemo seme te organi-
Listek,
Vojni zakoni in zakoni srca.
(Povest. — Iz Hrvaškega prevel Ivan Vuk.)
I. Zapovednik in podložen — oče in sin.
»Gospod stotnik Gostovinski!« de polkovnik in pokaže s prstom črto na gene-ralStabskem zemljevidu. — »Sedaj je zvečer, ura 10 Č8z jedno uro odrinete s svojo stot-nijo in slotnijo lovcev, katero vam odstopi major lovskega bataljona. Šli beste po tem potu skozi gozd. Sovražnik je na severni strani, a vi se morate držati vzhodne, da ga obidete in zagrabite iz onega gozda v krilo. Ker so oni hribčeki obraščeni z gozdom, vam bo to lahko delo, le previdni morate biti. Če pa naletite prej na sovražnika, ne spuščajte se v boj, ampak se umaknite na desno. Ob Štirih v jutro morate biti na svojem mestu v dotiki s sovražnikom. Ob zori se navalim jaz s svojim polkom od spredaj nanj. O tem vas bodo obvestili streli iz pušk. V tistem času ga napadite od strani. Ste me razumeli?«
»Na službo, gospod polkovnik«, odvrne mladi častnik in oči se mu zasvetijo.
»Opozarjam vas Se, da bodi vaše kre-
tanje povsem tiho, da sovražnik ničesar ne opazi.«
»Na službo, gospod polkovnik «
S tem je polkovnik povedal vse, kar je bilo potrebno. A sedaj Se jedna proSnja, katero je imel oče do svojega sina jedinca:
»Če treba služIti domovini, mora biti pravi vojak vedno pripravljen se zanjo žrtvovati in če treba s svojim življenjem. A tvegati svoje življenje po nepotrebnem, to ni dostojno za vojaka, če bi se ti kaj takega kazalo, Andrej, ne pozabi, da si sin, soprog in oče. Me razumeš?«
»Ne skrbi, dragi oče!«
»Naj te obvaruje Bog!«
Oče in sin si stisneta roke ter se poslovita
II. Žalostna vest.
Noč je mrka, hladna in strašna.
Stotnik Gostovinski je ravno izdal odredbe in krenil na pot. V tem pridirja pred četo glasnik, vihteč v rokah papir. Pred stotnikom obstane in mu poda pismo. Takoj je odpre in čita. Lice mu je postalo bledejSe, bledejSe, kakor svetloba luči, ki je obsvetlje-vala pismo.
V njem je bilo napisano z nerazločnimi črkami: »Moj Andrej! Milana napadajo grozni krči. Največja nevarnost! Prosim, pridi takoj! Tvoja neutolažljiva Marica.«
j Stotnik vzdihne bolestno. Milan je njegovo edino dele, njegovo največje veselje, njegova najlepša nada ...
Ali naj zapusti svoje mesto ? Ni mogoče! Zopet poleti na čelo svoje čete, ki je med tem odšla naprej in težke misli mu roje po glavi. Ali samo za hip. Strese z glavo in zopet je gospodar samega sebe, zopet je pravi vojak. Mtrno je vodil četo in s krepkim glasom dajal povelja . ..
Sedaj gredo počasneje. Gozd je gostejši, tla močvirnata. V tem pridirja na penečem konju jezdec ter jo utere ravno proti stot-stotniku. To ni vojak, ker ne nosi undorme, ampak obleko — obleko kakorSno nosi slu-žinčad grofovske obitelji Gostovinskih. Hitro je spoznal svojega gospoda in komaj spregovori :
»Gospod grof! Gospod grof! Milan umira. Zdravnik pravi, Se dve uri... Neprenehoma vas kliče. Gospa grofica vas zaklinja, da pridete kakor najhitreje!«
»Ne morem!«
»Samo za trenotek, gospod grof, da vas vaSe umirajoče dete Se zadnjikrat vidi. Gospa grofica se je že dvakrat onesvestila.«
»Niti besede ne maram več slišati!« krikne stotnik trdo in surovo. — »Naprej, naprej!«
Sluga se vrne, a četa ide naprej...
zacije v obmejne pokrajine in je pose jemo vsepovsod, da se bo okrepila v nas prava katoliška zavest in da se bo povzdignila v nas naša narodna moč, naša narodna izobrazba in se zagotovil naš narodni obstanek.
Sedaj pa veste vsi, zakaj romamo na Brezje. Kdo bi še sedaj ostal doma? Mladeniči Marijinih družb, vsi drugi pošteni mladeniči in vrli možje, pridite torej! Naj nas vodi, kakor pri vsem našem delovanju, tudi pri tem romanju vzvišeno geslo: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
Kmetje se gibljejo.
Težki časi obiskujejo kmeta v sedanji dobi, ki nosi znak hudega boja med raznimi stanovi, znak škodljive samopašne židovske konkurence. Zato pa se dviga kmet povsod iz svoje prejšnje brezbrižnosti in se izkuša z vsemi sredstvi obraniti hudih nasprotnikov svojega stanu. Združujejo se kmetje po vseh deželah, ker le složni in združeni moremo kaj doseči in res napredovati tako, kakor zahtevajo od nas časovne razmere. Posebno živahno kmetsko gibanje opazujemo na Tirolskem Gotovo ne bo brez koristi za nas, ako se seznanimo v naslednjih vrstah z njihovim gibanjem in njihovimi zahtevami.
Dne 4. maja so v Stereingu na Tirolskem zborovali kmečki delegati, ki so zastopali 170 kmečkih občin. Na shodu delegatov so bile sprejete sledeče resolucije:
Splošne zahteve: Prvi splošni kmetski shod zahteva, da se niti za las ne prikrajšajo v ustavi ljudstvu zajamčene pravice in naj se zopet omogoči delovanje državnega zbora, a ne samo za rešitev državnih potrebščin, marveč tudi za koristi ljudstva. Neobhodno so potrebne preosnove pri davkih in pristojbinah. Odpravita naj se zemljiški in hišrto-razredni davek kot državna davka in naj se preosnova teh davkov nakaže občinam. Nadalje zahtevamo preosnove pristojbin, podržavljenje notarijata. Da bode pokrit primanjkljaj, ki ga bode državi povzročila prepustitev zemljiško- in hišno-razrednega davka občinam, naj se poviša na zgoraj dohodninski davek, ki naj se bolj primerno porazdeli med posamezne narode v Avstriji. Znatno naj se obdači mobilni kapital osobito na borzi. Vpeljejo naj se davki na lišp in potrate, kojega imajo že vpeljanega druga države.
V armadi zahtevamo dveletno vojaško službo, tudi naj odpade v 11. in 12. službenem ietu predpisana orožna vajti. Za čas žetve naj se dovoli vojakom dopust, kakor
V prsih stotnikovih je divjal besen boj. Strašna je bila borba med srčnim čustvom in trdimi dolžnostmi; boj m6d očetom in vojakom. Zmaga se je nagibala sedaj na jedno, sedaj na drugo stran in to je napravljalo v prsih stotnika grozne duševne muke. Naposled — naposled se odloči.
»Gospod nadporočnik Vukovič!« reče nesrečni častnik, ki je jahal kraj njega. »Slišali ste, kaj se je zgodilo v moji družini. Prevzemite za nekaj časa poveljnižtvo. Najdalje do pol štirih se vrnem.«
»Na službo, gospod stotnik!«
Gostovinski spusti uzde in spodbode konja. Poletel je kakor veter proti taljaaskemu gradiču, kjer je njegovo dete ležalo na smrtni postelji . . .
Stopil je v sobo. Globoko se prikloni nad posteljico. Mali, že na pol mrtev, spozna takoj svojega očeta in mu ovije vroče ročice krog vratu. Nesrečni častnik je gledal z dolgim, tožnim pogledom sinka, ga vroče poljubil, poljubil soprogo, ki je presunljivo plakala — in nato je oddirjal na piano, zasedel svojega konja, ga spodbodel — in letelo je preko polja in gozda, prek grma in trna, da čim prej pride do svoje čete. V srcu mu je bilo težko.
Nakrat — čuj! — kaj je to? Postane za hip, posluša — sedaj zopet! V resnici: pokanje pušk? Ne, uho ga ne vara. Boj se
v Nemčiji, in žesttedsnski dopust jeseni. Ubogim rezervistom naj vojna uprava povrne petne stroške. V armadi bodi uveden nedeljski počitek, tudi naj se odpravi prisilni dvoboj. Spremene naj se tudi predpisi o pripregah v prilog kmetom. Nadalje obsega resolucija več zahtev glede potrebnih železnic.
Nadalje protestirajo najodločneje proti temu, da bi se pogodba z Ogrsko ali pa avtonomni carinski tar¡f uveljavila s § 14. in zahtevajo, da dobe živinoreja, sadje- m vino-reja ter gozdarstvo primerno zakonito varstvo. Pri sklepanju carinskih in trgovskih pogodb naj se poskrbi, da se ohranijo našemu trgu za sadje, vino in živino dosedanji odjemalci, in če to ne bode mogoče, morajo se preskrbeti kmetijskim pridelkom odjemalci v inozemstvu. Naše meje naj bodo zaprte uvozu mes i in živine iz Rusije, Balkana in prekmerskih držav. Zahtevali so varstvo za naše gozdarsko gospodarstvo in med drugim ugovarjali nameravanim premembam tarifa, s katerim bi bila znižana cena iesu iz drugih držav. Nadalje protestirajo, da se krati kmetom v državnih gozdih in pašnikih pravica do paše. Uvedejo naj se direktne volitve, razdele mandati po razmerju davkov in prebivalstva, odpravijo neopravičeni privilegiji in dovoli splošna kurija za dežalni zbor.
Končno pozdravlja resolucija zvezo kmečkih posestnikov kot prvo rešitev za zatirani kmečki sian. Kjer se druži vse, tam ne sme kmečki stan ostati osamljen, ako hoče ostati zaslomba države. Le v edinosti je kmečki stan močan. Dne 5. junija se je vršil shod, na katerem je bilo 7000 kmetov. Na shodu so bile predlagane resolucije z velikim navdušenjem sprejete. Novoustanovljeni kmečki zvezi je takoj pristopilo 500 kmetov. Shod so priredili krščanski sccijaici.
Rusko-japonska vojna.
Poveljnik prve .japonske armade Kuroki je začel prodirati iz Fenvangčenga proti Niučvanu. Ruske prednje straže so se počasi umikale ter zadrževale sovražnika, kjerkoli so mogle. Zato je prišlo do mnogo prask med prednjimi stražami, kjer so zdaj eni zdaj drugi zmagali. General Kuropatkin je brzo-javil carju: »Mi se počasi- umikamo pred številnejšimi vojaškimi četami.«
Tu moramo spominjati na vest, ki se ie pojavila začetkom vojske in ki se je glasila: Rusi bodo izvabili Japonce v notranjost Mandžurije, kjer bodo krvavo obračunali ž njimi. Ali Kuropatkin radi tega nalašč bobna v svet, da ima sovražnik še vedno premoč.
Čim bolj se sedaj Kuropatkin umika, tembolj množi svojo moč, Japonsko pa slabi, ker morajo Japonci puščati na raznih krajih posadke, da si zavarujejo hrbet in strani ter proviantske zveze. Kuropatkin hoče baje pridobiti predvsem mnogo časa. Gotovo računa s tem, da bo v notranjost Mandžurije prodi-rajočim Japoncem končno baltiško brodovje uničilo morsko zvezo s Korejo. Tako bi Japonci ne mogli dobiti iz domovine živil, kar bi bil zanje najhujši udarec. Še le potem bo morda Kuropatkin zadal Japoncem glavni udarec. Kaj se bo v resnici zgodilo v prihodnjih dneh, ne more nihče prerokovati. Večinoma prevladuje mnenje, da se bo Kuropatkin počasi umikal, a pri umikanju bo poizkušal sovražniku zadajati kolikor mogoče igub. Obratno bodo skušali Japonci kje presenetiti Ruse v prihodnjih dneh, še predno se prične deževna doba, ki traja od julija do avgusta ter prisiliti Kuropatkina, da se zaplete v boj, predno se more umakniti na določeno mesto, kar bi odločilo vojsko za prvo leto. Tako razumen vojak, kakor je Kuropatkin, pa se bo izvestno znal ogniti japonskim zanjkam in bo izvestno poizkušal Japonce vjeti — v svoje zanjke. Kakor kaže pogled na sedanje bojišče, bo veliko vlogo pri Kuropatkinovem bojevanju imela ruska vla-divostoška armada pod poveljstvom Linjeviča in Rennenkampfa, ki bo vedno vznemirjala Japonce za hrbtom.
Kuroki pa vendarle počasi prodira, kajti preko črte Siujan Saimaci še ni šel, ampak pomnožuje ondi japonske čete. Kuroki z glav-vim delom armade je še baje v Fenvančenu. Iz neke vesti iz Niučvana bi biio posneti, da se umikajo tudi ruski oddelki, ki so bili poslani vznemirjat generala Oku za hrbtom.
Ker bo skoro nastopila deževna doba, bo gibanje Japoncem jako otežkočeno, ruske čete v Mandžuriji pa bodo med tem časom se lahko pomnožile s številnimi novimi četami iz Evrope. Rusi so mnenja, da prodiranje Japoncdv sedaj ne bo trajalo dolgo, ker jih bo skoro pričelo ovirati deževje.
Boji.
Petrograd, 6. junija. General Kuropatkin brzojavlja carju: O posameznostih spopsda dne 30. maja pri Vaianku se poroča: Neki ruski konjeniški oddelek, obstoječ iz dragon-cev, koz&kov, jezdečih strelcev in ene baterije, je dobil, prihajajoč od Vančialina, proti poldne 30. maja obvestilo, da dve stotniji obmejne straže menjavata strele s sovražniki, ki so se utrdili v Učiatunu. Konjeniški oddelek je nato zdirjal proti Vafanku. Proti 1. uri popoldne je sovražnik s precejšno močjo udri
je začel mnogo prej, kakor si je on mislil — ravno je najhuje pokalo, mogoče, da se že približuje koncu. Kaj, če se bo nesrečno izšel, nesrečno radi njegove krivde? O Bog, o Bog, samo tega ne dopusti!« Silno spodbode konja. Plemenita žival se globoko vspne in poleti kakor vihar.
Bojni metež je postajal vedno hujši. Strel za strelom je grmel. Zemlja se je tresla in drhtela pod udarci kopit od stotine konj. In sedaj — nasproti mu pridrve prvi njegovi konjeniki, umikajoči se premoči sovražnika In tam — tam se mešajo.
Strašna duševna bol za izgubljenim je-dincem in jokajočo soprogo, velik telesni napor, k temu pa grozna misel, da se je težko pregrešil zoper najostrejši in najstrašnejši zakon, čustvo o odgovornosti, ki pade nanj, ako se boj nesrečno konča; vse to je vlilo v njegovo dušo strašno moč. Ravno je opazil, kako so nadporočnika Vukoviča nesli težko ranjenega z bojišča. O, srečen človek! Ko bi bil on na njegovem mestu! Kako mu zavida! Sedaj je sredi svojih. Sovražnik strašno pritiska. Opazil je, da je postal položaj najslabši. Stotnik zagrmi:
»Za mano, tovariši!«
Spodbode konja. Konj skoči dva koraka in se zruSi mrtev. Z velikim naporom se izkopa stotnik spod njega in zasede drugega.
»Za mano, tovariši!«
V najgostejšo trumo sovražnikov se zaleti kakor ogenj. Jeklo ali svinec, ki bi pogodilo njegovo srce, bi pozdravil kakor prijatelja in rešenika. Ali niti jeden od sto in sto, ki so merili na njegove prsi, ga ni podrlo. Le spraskala so ga, da mu je tekla kri raz obraz, ramen in neg. Njegovi zvesti vojaki, ki so se jeli umikati, planejo za svojim junaškim poveljnikom z gromkim »hura«. Kakor silna povodeuj podere vse, tako je ta naval podrl veliko številnejšega sovražnika. On se obrne, začne bežati — in pade ostalim četam nasproti.
Zmaga je bila za naš6 sijajna. A oni, ki je dal boju zmago, ki je z nadčloveškim naporom in hrabrostjo zagotovil slavo naSi armadi, je zgubil mnogo krvi. Kakor brez duSe se zruši s konja. Jeden vojak ga pre striže . . .
Na vzhodu se je jelo rdečiti in zlato solnce je malo zatem vsplavalo in pozlatilo
kri na bojišču.
III. Zopet zapovednik in podložen — zopet oče in sin.
Drugo jutro je polkovnik zapovedal, da se zbore ves polk. In med nje je prišel on s častniki. Polkovnik, ki se je navadno držal raven kot sveča, je vpognjen, njegov obraz se je zelo spremenil in se postaral. Zdi se,
iz Učiatuna. Tedaj sta dve stotniji sibirskih g kozakov zdirjali čez železniško progo ter i napadli japonsko konjenico, ki je tvorila prednjo stražo, toda sta bili v boju mož proti možu skoro popolnoma uničeni. Nato sta odhitela na bojišče dva eskadrona in oddelek s strojnimi puškami. Toda tudi ta oddelek se je moral umakniti. Vendar pa se je našim konjenikom posrečilo prepoditi drugi japonski eskadron k oddelku s strojnimi puškami, ki je oddal osem dobromerjenih strelov, tako, da se je eskadron umaknil s precejšnjimi izgubami. Na umikanju je ta eskadron zadel na stotnijo obmejne straže, ki ga je zapodila v divji beg. Proti pol 2. uri so pričele delovati naše baterije ter uspešno streljale na sovražnike. Medtem se je obrnila sovražnikova pehota proti Učiatunu in proti 2. uri so se prikazali sovražniki na višinah, kjer so bili preje naši dragonci. — Naše izgube so sledeče: Težko ranjen poročnik Meyer, lahko ranjen podporočnik Brandt; 3 možje so padli, 9 jih je bilo težko, 23 pa lahko ranjenih. Japonci imajo precejšne izgube. Pri nekem padlem iaponskem podčastniku so našli poročilo, da je samo pri 14. dragonskem polku padlo 70 mož.
Port Artur,
Iz Čiiu poročajo z dne 10. t. mes.: Po dvadnevnem težkem bcju so Japonci zavzeli Vantao, odkoder so bombardirali Port Artur.
V London so dobili istega dne poročilo: Vesti o boju pri Port Arturju na suhem in na morju se vzdržujejo. Gotovega še ni nič znanega, le to se čuje, da se Japoncem poizkus ni posrečil. Istočasno je prišlo poročilo iz Petrograda, kise glasi: Na poluotoku Liaotun so se Japonci umaknili 20 kilometrov za Vafantien, kjer pričakujejo, da se po-množe z novimi četami.
Admiral Togo poroča, da je v sredo in J četrtek odstranil iz Talienvanskega zaliva 16 min. Japonske ladje so V3led min dobile poškodbe.
Iz Čifu poročajo, da Rusi na Zlati gori pri Port Arturju delajo nove utrdbe in da imajo zvezo z brezžičnim brzojavcm z ruskim konzulom v Čifu.
Iz Čifu prihaja vest: Iz pisem, ki so dospela semkaj od inozemskih trgovcev iz Port Artura, je posneti, da so bile ruske oblastnije naproSene, naj dovole norveškemu parniku »Sentis«, da odpelje iz Port Artura vse inozemske nevojake. Pričakuje se, da oblastnije tej prošnji ugodijo. Ta prošnja dokazuje, da je izhod iz luke še odprt, ker je norveška ladja velika.
kakor da je od včeraj do danes preteklo dvajset let. Ali kaj je srečnemu polkovniku, čegar polk je dobil važno bitko ? Srečni oče, kateremu sinu se ima celi polk zahvaliti za lep vspeh?
Tako in slično so se vpraševali nemi pogledi častnikov in moštva. Polkovnik za-kliče glasno:
»Pozor!«
Kakor bi jih pribil, so stale hrabre vrste moštva. Polkovnik reče:
»Tovariši! Vi ste skazali domovini veliko uslugo, polku pa čast. Zato vam vaš polkovnik izreče svojo zahvalo in zadovoljstvo. Vsi izmed vas, ki ste se odlikovali v boju, dobite častno nagrado. Samo najvrednejšega izmed najvrednejših bi rad poznal, da ga priporočim feldmaršalu za posebno odlikovanje. Gospodje častniki, imenujte mi najhrabrejšega izmed najhrabrejših!«
»To je stotnik Gostovinski!« vskliknejo jednoglasno častniki.
Gromki »hura!« zaori. Šel je vsem od srca. V mrkih očeh polkovnika zablisne očetovski ponos. Ali to je trajalo samo ¡eden trenutek. Mahne z roko in zopet nastane tišina.
»Gospod stotnik Gostovinski, stopite naprej!«	(Konec pride.)
Poročila o Japonskem prodiranju.
Kurokijeva armada prodira v črti Sai-maci-Siujan, torej v črti 80 angleških milj. Kuroki poroča o tem: Oddelek japonskih čet je zasedel Sainaci 7. t. m. ob 3. uri popoldne. Rusi so imeli ondi dva bataljona infanterije in dva topova. Japonske izgube so dva mrtva, 24 ranjenih. Rusi so imeli na bojišču 23 mrtvih, med njimi dva častnika, domačini pa pripovedujejo, da je bilo na ruski strani še ranjenih 70 mož in dva častnika. Pet Rusov so Japonci ujeli. (Čudno, da bi Japonci pri Sainaci imeli tako malo izgub, ker je boj trajal več ur.) Zvečer, dne 7. t. m. so Japonci zadeli pri Chankiasinu na šest stotnij ruske infanterije in 300 jezdecev. Po dveurnem boju so Japonci potisnili sovražnika proti Tunjanpu.
Kuroki dalje poroča, da so pri zasedanju Siujana sodelovale tudi čete, ki so se izkrcale pri Takušanu, torej sodelujejo te čete s Kurokijevo armado. Doslej ni bife» nič gotovega o delovanju pri Takušanu izkrcanih japonskih čet. Kuroki poroča, da je japonskima oddelkoma tu stalo nasproti 4000 Rusov s 6. topovi. Rusi so se umaknili proti Kaipinu.
Kitajci v Taku trdijo, da so bili Japonci trikrat vrženi nazaj, predao se jim je posrečilo, prodreti iz Fenvančena
NemSki častnik iz ruskega taborja.
Pruski podpolkovnik Gaedke poroča iz ruskega tabora. Občudovanja vreden je mir in zaupanje, katero kažejo ruski vojaki, dasi vedo, da stoje pred odločilnim trenutkom. Ko bi se posrečilo Japoncem, vzeti Mukden, bi bilo nemogoče iti na pomoč Port Arturju in bi se morali omejiti le na brambo. Zdi se, da se Mandžuri nagibajo bolj na rusko stran, ker upajo od te strani več gospodarskih koristi. O bitki pri Jalu pravi Graedke: O hrabrih polkih, ki so se bili ob Jalu za slavo ruskega orožja, mora vsakdo govoriti le z občudovanjem. Junaštvo 12. strelskega polka, ki je dvakrat vzdržal burni japonski napad in si zagotovil prosti odhod v Liaojan, spominja najkrasnejših zgledov iz nemško-francoske vojske. Poveljnik polka, dva poveljnika praporov, devet stotnikov, mnogo častnikov in 70 odstotkov moštva je obležalo na bojnem polju. To so vse drugačne številke, kakor smo jih pa slišali z južno-afriškega bojišča. Zdaj si stojita nasproti dva sovražnika, ki sla drug druzega vredna, oba najpopolnejše izvežbana in oborožena. Vojska bo dolga in krvava, a zmaga gotovo ruska.
Gospodarski polom na Japonskem.
Zdi se, da se bližajo Japoncem težki časi. Vojna blagajna japonska je imela 121 milijonov jenov (en jen je 2 K 41 vin ) ob začetku vojske. Ker stane vojska Japonce na dan en milijon, so bili torej samo za štiri mesece preskrbljeni z denarjem. Upali so, da v tem času japonski vojskovodje s svojim izvrstnim orožjem in drznim napadanjem vojsko dokončajo. A četrti mesec vojske se bliža koncu, in ravno tako tudi vsebina japonske blagajne, med tem, ko Rusija zdaj še-le začenja pravo vojsko.
Japonska je tudi z živežem preslabo preskrbljena. Manjka ji tudi denarja, da bi nakupovala proviant. Za vojsko se pa pobira povsodi po Japonskem riž, ki se pošilja na bojišče. Japonski vojak jč zdaj edino le riž. Zato je pa začelo doma primanjkovati riža, in lakota grozi že glavnemu mestu Tokiu. Trgovina z inozemstvom je prenehala. Ladje, naložene s sirovinami, stoje v pristaniščih, a nihče jih ne odvaža. Nastala je velika draginja. Mnogo tovarn je moralo ustaviti delo. Vsled tega pa je zastala tudi notranja trgovina, in mnogo tvrdk je že proglasilo konkurz. Največja parobrodna družba japonska »Nipon-Južen-Kajša« je najhujše udarjena, ker je država skoro vse njene ladje porabila za vojsko.
Prebivalstvo japonsko si ni želelo vojske, ampak le plemiška stranka, ki je navdu-
šenje za vojsko umetno netila z velikimi obljubami, da bo vojska z Rusi povzdignila blagostanje japonsko. Pravili so ljudstvu, da bodo vzeli Rusom celo Mandžurijo in Sibirijo daleč čez Bajkal.
V Tokiu je bil ljudski shod, na katerem se je zahtevalo, da se zmanjšajo bremena za vojsko. Grof Okuma je pa rekel: »Utnevam, da se boje naše banke, ki so še-le v povojih, za svoje imetje, ki znaša skupaj komaj 400 milijonov jenov. A če bi mi zdaj Sledili za vojsko, bi bil to samoumor. Mi moramo zdaj vojsko nadaljevati z vsemi silami in skrbeti, da se obogatimo z njenimi uspehi.«
Tako pa špekulirajo samo kapitalisti. Revno ljudstvo se v trumah pridružuje socialnim demokratom, kateri so bili že iz početka proti vojski.	.
Japonski vjetniki v Moskvi.
Moskva, 12. junija. Tekom današnjega dneva so v Sergijevi lavri nastanili 20 japonskih častnikov in 500 japonskih vojakov, ki so bili vjeti v Koreji.
Politični ogled.
Avstrijska kvotna deputacija. Dne
11. t. m. je imela avstrijska kvotna deputacija sejo, katere sta se udeležila tudi ministrski predsednik dr. pl. Körber in finančni minister dr. vitez Böhm. Avstrijska deputacija je odobrila ogrske predloge, ker so v depu-taciji večinoma kimovei. Poročevalec baron Schwegel je predlagal, naj se odobri prejšnja kvota 65'6:34'4. Poslanec Kaiser predlaga kvoto 50:50. Ta predlog je bil odklonjen z 10 proti 3 glasovom. Drugi predlog, naj se kvota določi po številu prebivalstva, je bil odklonjen z 9 proti 4 glasovom. Dr. Fortov predlog, naj se to vprašanje odloži, je bil odklonjen z 10 proti 3 glasovom. Grof Zed-witz nato predlaga, naj se kvota določi samo za eno leto. Tudi ta jako umestni predlog je bil s 7 proti 6 glasovom odklonjen. Končno je obveljal Schweglov predlog, ki bode Avstriji naložil velika nova bremena. Pomisliti je namreč treba, da bode država morala za armado in mornarico najeti v kratkih letih do 450 milijonov posojila. In to posojilo se bode razdelilo po sedajni krivični kvoti, da bode morala Avstrija plačati skoro dve tretjini vsega posojila, a Ogrska le en<i. Da, bogati pa smo Avstrijci, kedar treba ohraniti prijateljstvo tnadjarsko. Proti Schweglovemu predlogu so glasovali: Baumgartner, Fiedler, Fort, Kaiser, PovSe, in Zedwitz. Končno je obveljala resolucija Fiedlerjeva, naj se carinski dohodki ločeni proračunijo. Znano je namreč, da carina v Avstriji donaša najmanj šestkrat več nego na Ogrskem, a vsa gre v skupno vrečo. Ko bi vsaj avstrijska carina bila za-računjena samo za Avstrijo, potem bi se poravnalo vsaj nekaj škode, ki jo im8 Avstrija že nad 38 let.
Nova vojaška bremena napovedujejo dunajski listi za tekočo jesen. Ta nova velika bremena bodo nastala vsled revizije vojaškega zakonika in po zvišanju števila rekrutov.
Strašno mesarsko klanje in turške grozovitosti. Listi poročajo iz Armenije strašne reči. Pred tedni so Turki zažgali tsm 45 vasi. Ljudstvo je zbežalo potem v mesto Gueliganzana-Sassussa, ker so se postavili Armenci v bran proti Turkom. Te dni pa je turško vojaštvo napadlo in vzelo tudi to mesto in je počenjalo tam strašne reči. Zaklali so Turki baje na tisoče žensk, otrok in starcev. Armenski ustaši so se umaknili v hribovje, kamor so jim sledili Turki. Koliko časa bo gledala omikana Evropa to krvavo igro? Koliko časa bo držala še roke križem ter dovolila, da se v sedajnem »pro-svitljenem« veku zamorejo pred njenimi očmi dogajati take stvari?!
Razne stvari,
Iz do mučil» krajev.
Slov. katol. politično društvo na Rečici ima v nedeljo, dne 19. t. m. popoldne na Rečici v gostilni Prislan svoj letni občni zbor.
Romanje mož in mladeničev na Brezje. Na razna vprašanja se naznanja: NaS vlak vozi iz Maribora 4. julija t. 1. okoli V» 4 ure zjutraj ter ima zveze s ponočnimi vlaki stranskh prog. Nazaj vozi vlak tako, da bodo imeli udeleženci zveze z jutrajšnimi vlaki. Vozne cene bodo nekaj malega viSje, kakor pred 2 leti, ker se sedaj mora plačati davek za vsak vozni listek in ker južna železnica ni dovolila tako znižanih cen kot predlanskim; le ako bo udeležba velika, bo mogoče pri prejSnih cenah ostati. Prihodnja stev. »Slov. Gospod.« objavi natančen vozni red, cene in vzpored cele slavnosti. — Mart. Medved, župnik.
Dnšni pastirji! VpoSljite najzadnje do 26. jun. župniku Martinu Medvedu v Laporji Število ogiaSenih romarjev. Mladeniči in možje pa se najzadnje do 24. jun. povsod oglasite pri njih v tako obilnem Številu, da se bo lahko priredil posebni vlak. Cene in vozni red se objavi pravočasno.
Osebne vesti. Davčni kontrolor Rudolf V i v o d je prestavljen iz Šmarja pri JelSah v Rottenmann na Gornjem Štajerskem. — Železniški uradnik gosp. Ivan B r a t i n a je prestavljen iz Save na Kranjskem v Brežice. — Davčni praktikant Jernej V i d e n S e k iz Kozjega je prestavljen v Celje, Anton O s v a 1 d iz Gradca v Rogatec.
Iz šole. Kot učitelj oziroma učiteljica so nastavljeni: na ljudski šoli pri Sv. Tomažu tamošnji začasni učitelj Franc P o -p 1 a t n i k in tamošnja začasna učiteljica Burgarel, na ljudski šoli v Jarenini tamosnja začasna učiteljica Frančiška Č o n č, roj. DrnovSek. Začasno je vpokojena učiteljica Ivana Kralj v Poljčanah.
S pošte. Gospa Marija Vrabelj, c. kr. poštna upraviteljica pri Sv. Bolfenku na Kcgu, ¡e naredila dne 4. t. mes. v Gradcu telegra-fično skušnjo s prav dobrim uspehom. — Poštni pot v Št. Lenartu v Slov. gor. bo obhodil od 16 t. m. naprej kraje: Nadbišec, Cermlenšak, Gočova, Radehova, Šetarova, Zavrh, Selce in Straža vsak dan, dozdaj samo trikrat na teden.
Mariborske novice. V konkurs je priSel trgovec z manufakturnim blagom Karol Sicherl v Mariboru. — V Razvanju ¡e utonil v jami, kjer so kopali glino za opeko, učenec V. razreda ljudske šole Turner, iz Novevasi pri Mariboru. Šel se Je v jamo kopat in izginil pod vodo.
Mariborske porotne obravnave. V
Četrtek, dne 9. t. mes. je stal pred porotniki 26 letni Franc Zavec iz Hotinja, obdolžen umora Jožefa Rokavec. Dne 11. aprila t. 1. ¡e pil obdolženec v gostilni Jožefa Sirk v Gor. Žerjavcih ter se začel prepirati z bratoma Jožefom in Jakobom Rokavec. Ko sta nato brata zapustila gostilno, jima je sledil z nožem v roki. Nakrat se je obrnil Jožef Ra-kovec ter ga udaril s palico po roki. Zavec mu je nato zabodel nož v prsa. Vsled te rane je zabodeni kmalu nato umrl. Zavec se je izgovarjal, da je bil pijan in da ga ¡e umrli napadel. Obsojen je bil na 11/1 leta težke Ječe. —
Iz Ptnja. Umrl Je danes pri operaciji v Gradcu gosp. Oschgan, c. kr. notar, član okrajn. Sol. sveta, ravnateljstva posojilnice, narodne čitalnice itd. Bolehal je na želodcu ter prvo operacijo pred 7 meseci srečno p Zapustil je vdovo s štirimi otroci.
Zgubili smo blagega moža, ki menda ni imel j sovražnika. N. v m. p.!
Poslovne ure pri c. kr. davkarijah. C kr. finančno ministrstvo je z odlokom od 7. maja 1904 štev. 18.464 porazumno s ces. kr. justičnim ministrstvom naredbo z dne 23. sušca 1899 drž. zak. II. št. 65, s katero so se poslovne ure pri ces. kr. davkarijah vredile, sledeče prenaredilo: Pri davkarijah, pri katerih je začetek popoldnevnega urado-vanja določen na 2. uro popoldne, t. ¡. pri vseh glavnih davkarijah in davkarijah na Štajerskem, izjemno glavni davkariji v Gradcu in v Mariboru, se končajo blagajniška opravila ob delavnikih (izjemši zadnji delavni dan v vsakem mescu) ob 4. uri popoldne. Zadnji dan vsakega mesca popoldne se blagajniška opravila sploh ne izvršujejo. Ta odlok velja od 1. julija 1904
Fram. V nedeljo in v pondeljek so bili pri nas strahoviti nalivi, kakoršnih ljudstvo ne pomni. Napravili so škode, ki se celo ceniti ne da. V nedeljo od pol 4. do 5 ure je lilo kakor bi vlival iz škafa. Potoki so prestopili svoje meje; ceste, pota in steze so bile kmalu preplavljene in zasute. Voda je privrela v kleti, hleve in hiSe; bregovi so se začeli plaziti; v vinogradih zlasti pri novih nasadih je voda vzela vso zemljo do pol metra globoko; voda je drvila s seboj trsje, kolje in druge reči; preplavila državno cesto Maribor—Slov. Bistrica; podsula skoraj vse travnike in mnogo njiv. V Radizela je zasulo enega viničarja. Pri Mateku v Framu se ¡e utrgal velikanski plaz na cesto, kjer zdaj na več metrov dolgo leži zemlja, smreke, breze itd. Iz Breznikove viničarije so se morali izseliti. Pohorci ne morejo z vozovi v Fram. Sedaj se je začela košnja, a na travnikih leži pesek, blato, kamenje, kolje, drva; kar je bilo pokošenega, je odneslo. Ubogi kmet!
Pri Sv. Knnigundi na Pohorju je minoli pondeljek umrl g. Jurij Potnik p. d. Levičnik, vzor pravega slovenskega domoljuba, koji je bil več let župan tamošnje občine in do zadnjega Se cerkveni ključar in velik dobrotnik domače in drugih cerkev Se-le 54 let star, lepo previden s sv. Zakramenti. Obiskal je rajni z drugimi romarji večno mesto Rim, hotel iti s Slovenci tudi v Jeruzalem in ker se mu tista želja ni spolnila, preselil se je sedaj v nebeški Jeruzalem. Kakor skala drža) se je pregovora: »Vse za Boga, domovino in cesarja!« Večni mu spomin!
Iz Zavrha pri Sv. Rupertu. Na kva-terno nedeljo je v Zavrhu zgorela viničarija posestnice Helene Kronvogel. Zažgali so otroci. V veliki nevarnosti so bile okoli stoječe hiSe.
Hrastje—Mota. Dne 6. t. m. so potegnili delavci iz Mure moško truplo, katero je priplavila voda k obrežju. Ime priplavljenega Se ni znano.
V	Rogački Slatini Je umrl dne 9. t. m. Matija Božič, gostilničar in posestnik, v 64. letu svoje starosti.
Iz Buč. Popoldne, dne 8. t. mes. je zgorelo slikarju in kiparju J. Pavliču gospodarsko poslopje, mncgo lesa, nov izrezljan altar in mnogo drugih gospodarskih rečij. Samo hišo so obvarovali ognja. Na pomoč je prihitela tudi požarna bramba iz Kozjega.
V	Gradcu je bila obsojena radi tatvine 20 letna Ivana Ivic iz Poljčan na dva meseca zapora.
Strela je ubila dne 8. t. m. posestnika Franja Kostanjšeka na Veterniku pri Kozjem. Njegova žena in štiri dninarice, ki so bile zraven Kostanjšeka na njivi, so le omedlele.
V	Slovenjgradcu je umrl g. Vincenc S t o p a r, gostilničar v ondotnem ,Narodnem domu'. Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 8 t. mes. je prihrula čez Resevno v Voglanjsko dolino (pri Sv. Juriju ob juž. žel.) grozna nevihta s točo. Nevihta je samo četrt ure tako besnela, da je uničila vse v krajih Kladje, Hruševec,
Gorica, Podgorje, Nova vas in dalje proti Grobelnem. Kakor oreh debela toča Je Se drugi dan ležala po travnikih; kar ni toča uničila, uničil je vihar. Tudi poslopja so dosti trpela. Neki posestnici na Gorici je pobilo skoro vsa stekla na hisi. Poprej tako lepi sadonosniki, vinska trta in lepi zeleni travniki, sedaj pa vse uničeno. Ves up in nada je splavala našemu ubogemu kmetu trpinu po vodi.
Hajdina pri Ptuju. Dne 7. t. mes. je bil požar v Skorbi. Zjutraj ob 7. uri je začelo goreti pri Kasenburgerju; s strašno naglico je cgenj uničil hišo in hlev, in ker ni bilo nobene brizgalnice, se je kmalu lotil tudi sosedovih poslopij Sagadinovih, katere je istotako upepelil popolnoma. Le živino so mogli rešiti in nekaj manjših reči spraviti na cesto, drugo je vse zgorelo. Hiše so bile sicer zavarovane, vendar zadene posestnika veiika škoda, ker je ogenj vse uničil. Ljudje so bili večinoma že na pcljih, vendar pa so kmalu prihiteli od vseh strani in bi tudi lahko mnogo rešili, ko bi le imeli brizgalnico in dobro požarno brambo. Tako blizu je potok, ki bi izvrstno služii pri ugaševanju! Sreča za Skorbe, da ¡e veter bil od severne strani, sicer bi bila zgubljena cela vas, zlasti ko je večina hiš kritih s slamo. Možje iz Hajdine, ne čakajte dalje z vam tako očividno prepotrebno požarno brambo!
Celjske novice. Izlet v Bukovžlak priredi »Slovensko delavsko podporno društvo« v nedeljo, dne 10. Julija t. 1. — V nedeljo, dne 12. t. m. se je vršila sokolska slavnost v »Narodnem domu«, ki je nad vse lepo vspela. Vse točke vzporeda so se izvajale s tako točnostjo in fmostjo, da tega niti pričakovati ni bilo. Nad vse lep pa ¡e bil nastop vrlih in čilih »Sokolov«, katere je občinstvo z viharnim ploskanjem pozdravilo že pri nastopu. Vsakdo se je čudd izurjenosti, gibčnosti in živahnosti mladih telovadcev. Novost za Celje je bil zbor brhkih telovadkinj, ki so istotako žele za svoje izborno izvajanje zasluženo pohvalo. Učitelju kot voditelju »Sokola« se je podaril isti večer lavorov venec, v pohvalo in čast za njegov neumorni trud. Vsi prostori »Narodnega doma« so bili natlačeno polni; povsod si imel zabave in veselja. Došlo je tudi mnogo tujcev, odličnih slov. rodoljubov iz Gradca, Maribora, Ptuja, Ormoža, Ljubljane itd. Celjskemu »Sokolu« čestitamo nad tako lepo prireditvijo, na katero more biti ponosen in katera je gotovo tudi pripomogla do zaželjenega vspeha, namreč za vsesokolski izlet v Ljubljano.
Črešnice pri Vojniku. Oblak se je vtrgai pod goro nad cerkvijo dne 12. t. m. popoldne ob pol štirih Valovi so grozno drli po klarcih, njivah, travnikih in vinogradih ter napravili cgromno škode.
Rajhenbnrške novice. Drž. poslanec Žičkar si je pretekli petek, dne 10. t. mes. ogledal po toči oškodovane kraje v blanSki občini. Ljudstvo Je silno prizadeto. Strn je om'ačena, vinogradi okleščeni. »Da se prizadetim pomaga, napel bom vse moči«, zagotavlja gospod državni poslanec. — Dne 14. t. mes. — torej pred časom — končal se je Šolski pouk na Stirirazrednici v Rajhenburgu, da se bo mogla šola popraviti in razširiti tako, da se z novim šolskim letom, otvori petrazreunica. Vendar enkrat — po hudih domačih bojih! — Cerkvena družba napreduje. Materijal se že pridno pripravlja, denarni prispevki prihajajo v vedno večjem številu. — Govori se o neki skrivni volitvi novega odbornika za občino Blanca. Gospod župan! ali je to resnično ?
V Pulju se je ustrelil dne 6. t. mes. vojak 87. pešpolka, I. Prah, doma pri Rogatcu. Čudno, da so pri tem polku tako pogosti samomori.
Avtomate s Ciril-Metodovimi žvepljen-kami namerava na vseh večjih kolodvorih po slovenski zemlji postaviti ljubljanska trgovska tvrdka P e r d a n. Hvalevredna misel!
Najnovejše o vojni.
Iz Seula se preko Beroliaa poroča, da so se ruski kozaki končno le umaknili izpred Gentsana v Vladivostok. Ruski vojaški d-delki, ki so Japonce neprestano vznemirjali v okolici Gentzana, so nenadoma izginili. Samo v Čančienu je še nekaj polkov ruskih dragoncev. (Se bodo že zopet pokazali)
Petrograd, 15. junija. General Stakelberg poroča carju, da se je včeraj opoldne vnela šest kilometrov južno od Vsfankana krvava bitka. Japonci so opetovano naskočili ruske vrste, pa so bili vselej odbiti in so se morali končno umakniti, med tem ko so Rusi ostali v svojih zasedah. Zlasti desno rusko krilo je močno trpelo. Polkovnik Kva-sunov in njegov poročnik Nadtočinskij sta bila ubita, generala Gerngrosa je granatni odlomek ranil na čeljusti, vendar je general ostal na svojem mestu.
Petrograd, 15. junija. Med Japonci, ki oblegajo Port Artur, in med Rusi so bile le male praske, ali doslej še Japonci niso naskočili ne ene port-arturšk" utrdbe
London, 15 junija. O bitki, o kateri poroča general Stakelberg, ni niti Japoncih niti zasebnih poročil, pač pa se poroča, da se je vsa ruska posadka v Njučvangu odpeljala proti jugu v Hajcin, iz česar se sklepa, da se začenja velika ruska akcija na polotoku Ljaotungu.
Berolin, 15. junija. »Kölnische Ztg.« se poroča, da se je v Mandžuriji že začela običajna silna vročina, kateri slede vsak dan velikanske plohe.
Cerlrene str ari.
Birmancev v laški dekaniji: v Laškem 934, drugi dan iz sosednih far 430, v Loki 467, v Trbovljah 1168, v Št. Jakobu v Dolu 664.
Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Peter na Med v. selu 20 kron, Konjice 128 K 8 v, Svetinje 50 K, Čadram 10 K, Sv. Lovrenc na Drav. polju 50 kron, Marija Snežna v Slov. gor. 30 K, Sv. Lenart nad Laškim 42 20 K, Sv. Anton v Slov. gor. 10 K. Brezno 10 K, Cerkev sv. Alojzija v Mariboru 1150 K, Sv. Peter pod Sv. gorami 15 K, Polenšak 1916 K, Crešnjevec 42 K, Marenberg 40 K, Sv. Jurij ob juž. žel. 57 K, Z>bika 40 K, Sv. Štefan pri Žusmu 18 K, Ponkva 30 K, Kalobje 11 14 K, Slivnica pri Celju 5 K, Sladka gora 30 K, Sv. Vid pri Grob. 16 kron.
Društvena porodila.
Velika planinska veselica pri Ži-gertovem stolpu dne 19. junija 1.1. Kdor se je udeležil slične slavnosti lani, jo je gotovo ohranil v najboljšem spominu Kako bi sploh mogel človek pozabiti prijetnih uric, ki jih je preživel na 1345 m visokem Žigertovem vrhu v družbi nedolžno in rajsko veselečih se prijateljev lepe narave in gorečih ljubiteljev lepe naše domovine vseh stanov, prihitevših k tej pomembni slavnosti od vseh vetrov slovenske zemlje! Kako bi mogel pozabiti idilične trate na »Žigertovi planji«, ki tisto-krat pozdravljala toliko gostov, kakor še nikdar poprej! In kdo se ne spominja stoletnih smrek in jelk, ki so molče opazovale igrajočo se trumo planincev, prisluškovale iz srca prihajajočim in v srca segajočim krepkim besedam raznih navdušenih govornikov ter rahlo se zibale ob sanjavih zvokih premile slovenske pesmi! Kdo bi se več ne spominjal divnega razgleda raz orjaški in ponosni Zi-gertov stolp, ki je tudi pogled preko peterih dežela! 6 dan septembra meseca minolega leta je bil dan rajskega veselja in tako veselje se ti ponuja 19. dne t. mes! Ako ljubiš le količkaj »zeleno planinico«, vzami isti dan palico v roke, deni v nahrbtnik nekaj za »pod zobe« ter se podaj na pot! Kot dober kristjan se lahko udeležiš sv. maše, ki se bo brala
ob 10. uri v starodavni cerkvi sv. Areha. — Ker bi lahko sama voda le komu škodovala, skrbelo se je, da dobe »žejni popotniki« kapljico pristnega vinca pri sv. Arehu, kakor I tudi na Ž gertovi planji. — Veselica se vrši za en teden le tedaj, ako bi bilo v nedeljo skrajno neugodno vreme. Kakšne megle naj še nikogar ne strašijo! Vse drugo se izve isti dan na Ž<gertovem stolpu! Planinski pozdrav vsem izletnikom! »Prid' vrh planin, nižave sin!«
Dobrna pri Celju. Opozarjamo še enkrat na veliko narodno slavnost na Dobrni 19. junija o priliki blagoslovljenja društvene zastave. Med društvi, katera se vdeležijo z zastavami, imenujemo: »Krš. soc. Zvpzo« v Ljubljani, »Celjsko pevsko društvo«, »Celjski Sokol«, kateri ima pri tej priliki javno telovadbo, »Kat. izobraž. društvo v Studencih« itd. Poživljajo se še druga društva, da se mnogoštevilno udeležijo slavnosti ali pošljejo zastopnike. Kakor slišimo, pridobilo je »Br. društvo« na Dobrni tudi celjsko »Narodno godbo«.
Slovensko pevsko društvo v Ptuju.
Kakor se je že objavilo, priredi »Slov. pevsko društvo« v Ptuju dne 7. avgusta t. 1. veliki pevski koncert v Mariboru, za kojega so se bile določile sledeče skladbe: Mešani zbori:
I.	»V mraku«, H O. Vogrič, novost; 2. »Nočna pesem«, Emil Adamič, novost; 3. »Na planine«, P. H Sattner, Mohorska pesmarica
II.	del, str. 110 Moški zbori: 4 »Lahko noč«, H. O. Vogrič, novost; 5 »Povejte ve planine«, Ant. Foerster; 6. »Na morju«, Nedved. Pesmi pod točko 1. 2. in 4. so bile od društva s častnimi darili nagrajene. Odbor si je svest, da je storil svojo dolžnost ter priskrbel za koncert tri nove skladbe s svoje-časnim razpisom častnih daril. »Slovensko pevsko društvo« v Ptuju, osnovano na naj-širšej podlagi ne razpolaga na svojem sedežu v Ptuju s številnim in znamenitim pevskim zborom, ker so se razmere od njegove ustanovitve do danes društvu na škodo zelo predrugačile. Tužne narodne razmere po spodnještajerskih mestih in trgih zahtevajo tedaj neogibno in nujno obstanek društva, ki je v narodnostnem oziru velikega pomena. Razvidno je torej, da ima društvo veliko nalogo, katere pa samo reševati ne more. Prosijo se torej slavna pevska društva, če se udeleže korporativno ali pa vsaj po oddelkih č pevk in pevcev koncerta v Mariboru, naj se nemudoma obrnejo na odbor »Slovenskega pevskega društva« v Ptuju ter naroče pesmi za koncert, da se zamorejo pesmi vežbati prej ko mogoče; čim večja bo vdeležba, tem krasneje bo donela slovenska pesem: torej je sijajnost koncerta odvisna od blagodušnosti in požrtvovalnosti sodelujočih, za narod pro-bujočih č. pevk in pevcev. S tega stališča in z ozirom na sijajne in vidne dosedanje vspehe našega društva, prosimo uljudno še enkrat slavna pevska društva, da store narodno dolžnost s svojim krepkim sodelovanjem in spodbujanjem k delu. Na delo torej č. slovenske pevke in pevci, z veseljem in vztrajnostjo se učite za koncert določene skladbe, da bo sijajnejši uspeh koncerta v Mariboru!
Čebelarski shod za Gornjo Radgono in okolico s predavanjem febelorejskega učitelja in zborovanjem bo dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih pri Osojniku. Ker je dandanes tako koristna čebeloreja v našem kraju malo razvita, zato je želeti obilne udeležbe.
Iz gornjeradgonskega okraja. Podružnica sv. Cirila in Metoda za gornjerad-gonski okraj je imela 12. t. mes. v Gornji Radgoni svoj letni občni zbor. Nabrala je lani in odposlala glavni družbi v Ljubljano 22040 K. V novi odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči gg.: Predsednikom Jakob Zemljič, posestnik v Radencih, tajnikom in blagajnikom za Kapelo gdč. Terezija Petovar, blagajnikom za Sv. Jurija Valentin Kocbek, ' za Sv. Petra Janez Lančič, za Negovo V. Trstenjak. Pravila so se izpremenila v toliko,
da odpade zanaprej funkcija glavnega blagajnika in da bo en blagajnik obenem tudi tajnik.
Gornja Radgona. Ciril-Metedova slavnost dne 12. t. m. se vsled grdega vremena ni mogla vršiti natanko po sporedu. Zlasti se ni mogla uprizoriti igra »Čevljar in bogatin«, katere smo se tako veselili. Zato se bo na občno željo slavnost ponovila in po-polnila v nedeljo dne 26. t m. — in to ob vsakem vremenu; tudi se bo, ne glede na vreme, predstavljala imenovana podučna igra. G. Pogačnik iz Maribora in drugi slavni govorniki so nam tudi za gotovo obljubili, da pridejo ta dan zopet. Zato pa se nadejamo toliko večje udeležbe, posebno od domačinov, ker se bo, kakor rečeno, slavnost vršila ob vsakem vremenu. — Kljub dežju, ki je lil celi dan, kljub daljnim in slabim potom so nas obiskali zastopniki vseh narodnih društev v okraju ter se udeležili obenem letnega občnega zbora »Podružnice sv. Cirila in Metoda za gornjeradgonski okraj«. Posebno nas je počastil s svojim prihodom polnošte-vilm slavni pevski zbor od Sv. Jurija ob Ščavnici pod vodstvom g. Kocbeka in kapelski pevci z vodjem g. Čiričem. Videli smo na slavnosti tudi Mariborčane, Križevčane in zavedne ogrske Slovence. Smelo trdimo, da, ako bi nam bilo vreme ugodno, bi bila ta slavnost ena najlepših v Gornji Radgoni. Pa kar se zdaj ni moglo izvršiti, to se bo zgodilo 26. t. m. Vsem udeležencem izrekamo tem potom iskreno zahvalo, posebno pa jurjevškim pevcem za divno petje in za požrtvovalnost, da se niso zbali dežja in dolgega pota. Vsa čast jim! Na veselo svidenje dne 26. junija!
Čebelarski shod v Šmartnu pri Slovenjgradcu bo dne 30. junija in 1. julija 1904, na šolskem vrtu. Predaval bo izkušeni potovalni učitelj čebeloreje gosp. Ivan Jurančič po sledečem vsporedu: Predpoldnem od 9. do 11. ure predavanje, od 11. do 12. ure praktično razkazovanje; popoldne od 2. do 4. ure predavanje, od 4. do 6 ure praktični pouk. Čebelarji in prijatelji čebelarstva, ne zamudite ponujajoče se vam priložnosti ter pridite vsi iz Zgornje dravske, Šaleške, osobito pa Mislinske doline, da se temeljito p:učite o umni čebeloreji s premakljivimi okvirji v prospeh in povzdigo čebelarstva, na blagor in korist posameznika, kakor lepe naše domovine! Kdor se kani udeležiti shoda, naj to b'igovoli naznaniti do 22 t. m. nad-učitelju Šim. Šalamunu v Šmartnu.
Sv. Marko niže Ptuja. Dne 5 t. mes. smo imeli pri nas zabavo združeno s koristjo. Naša ljudska šola je namreč napravila tombolo v korist šolskim otrokom. In kakšna tombola je bila to? Ne kak srečolov, ne kako izkoriščanje, ne, edino le zabava, kjer je moral skoro vsakdo dobiti razun tistega, ki je imel posebno smolo. Bilo je namreč na 200 tablic 168 dobitkov. Za tako izboren izid gre prva zahvala tukajšnjim gospodom učiteljem in gospodu kapelanu, ki so se potrudili za moraličen prospeh. V drugi vrsti pa gre zahvala vsem dobrotnikom, zlasti mnogim Ptujčanom duhovskega in posvetnega stanu, ki so pripomogli z raznimi darovi v denarju in blagu. Srčna jim hvala! Ne smemo pa prezreti enih, ki so pripomogli k zabavi s sladkimi glasovi; bili so to tamburaši od Sv. Barbare v Halozah pod izbornim vodstvom tamošnjega učitelja g. V. Šsrone. Med posameznimi stopnjami tombole so nam igrali res izborno vesele pesmi, domači pevci pa so pod vodstvom g. J. Kegla, našega or-ganista krasno zapeli več mešanih in moških zborov. Zahvalimo se tudi vsem došlim gostom, tujim in domačim, zlasti slavnemu barbarskemu učiteljstvu, ki se je odzvalo tako polnoštevilno našemu povabilu. Srčna hvala vsem!
Društvena naznanila.
Katol. delavsko društvo v Trbovljah ima dne
19. t. 1. to je prihodnjo nedeljo v gostilni g. Antona
Valavšek ob 3, nri popol. svoje mesečno zborovanje.
Nočelstvo.
CXXXVI. odborova seja „Slovenske Matice"
se vrši v Ljubljani, v sredo dne 22. rožnika t. 1. ob 5. uri popoL v društveni pisarni.
V St. Pavlu pri Preboldu priredi „Katol. izobraževalno društvo v nedeljo 26. junija ob 8. uri popoldne veselico z gledal, predstavama „Trojna pot v življenje" in „Vaški skopuh1*, vmes so deklamacije. Ker sta igri novi, se prosi in pričakuje obilne udeležbe tudi od sosedov.
Katol. slov. izobražev. društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 26. t. mes. vrtno veselico v gostilni g. Robita v Lembahu. Natačneje se naznani pozneje. Pri neugodnem vremenu se preloži veselica na 3. julija.
Kmet. bralno društvo v Gor. Radgoni ponovi dne 26. t. m. Ciril-Metodovo slavnost s petjem, govori (slavnostni govor bo imel g. Pogačnik iz Maribora), de-klamacijami in gledališko igro „čevljar in bogatin", Mnogoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
Iz iroglfe br^jer.
Prekmalu se je veselil. Neki angleški učitelj pripoveduje iz začetka svojega poučevanja sledečo zgodbico: Najprej sem bil nastavljen pri neki vaški goli na Novoangleškem. Prebivalci so mi dajali za poučevanje hrano in stanovanje. Nekega dne priteče k meni eden mojih učencev ter me vpraša, če rad jem svinjsko pečenko. Jaz mu seveda vesel, da pride kaj boljšega pod zobe, odgovorim, da naj reče očetu, da mi bo zelo ustreženo, ako mi pošlje kos svinjske pečenke. Ko pa pečenke le ni bilo, vprašam učenca, kaj je s pečenko. »O, prašič je že ozdravil«, odgovori naivno deček.
Gospodarska «IroMinlee.
Kmeti o, oskrbite si okoli svojih zemljišč pravih in zanesljivih mejnikov!
(Dalje.)
Ali se je pri tolikih pomankljivostih potem še čuditi, da se med takimi sosedi vname prepir, kateremu sledi navadno tožba
—	radi mej? In da se to nadaljuje včasih tako dolgo, dokler ne obnemore gmotno jeden sosed popolnoma radi stroškov, kar se je žal že velikokrat zgodilo. Žalibog, to je velika hiba za našega kmeta.
Kadar se presojujejo, kje so meje ob zemljiščih, pa se ne more nikakor dognati prava resnica, takrat ljudje navadno godrnjajo, češ, da si niso naši predniki oskrbeli poštenih mejnikov, da so bili v tem zanikrni itd. Enako sodbo ali jezo boš celo slišal morda tudi ti, ljubi kmetič, še celo tje v — večnost, ako se ne boš pobrigal za to tako važno zadevo — mejo ob svojih zemljiščih za časa uravnati. To pa ti s poštenimi sosedi ne bode pretežko, ako jih nagovoriš, da se vsi vzajemno lotite dela.
Naprosite si za kako nedeljo popoldne župana, Beveda veščega v tej stroki, da pride pregledati mejo in seboj prinese občinske »mape«, da se na podlagi teh sodi in pre-meruje meja. Ker pa so te, kakor prej rečeno
—	kaj rade zmešane, treba je k temu pregledovanju povabiti več ljudij takšnih, ki sc ob oni meji kedaj kaj delali in tako vedeli, kako se je oni svet rabil. Seveda pred vsem se mora povabiti tudi sosed s svojimi, da
izreče svoje mnenje. Tukaj se sedaj primerjajo »mape« s izpovedjo prič, nakar se pametni ljudje navadno zjedinijo in določijo mejo primerno za oba, Ako pa to ne gre gladko, da se ena stranka ne uda, treba mejo po zve-dencih dati presoditi, kar navadno tudi precej stane. Vendar primerno s tožbo so le-ti stroški še kaj majhni, pa tembolj potrebni, da prinesejo med sosede toliko zaželjeni mir in red.	(Konec sledi.)
Listnica uredništva. Št. Rupert v Slov. goricah: Preosebno, ne moremo priobčiti! Zdravil
Za družbo sv. Cirila in Metoda so od
20. do 30. majnika 1904 poslali p. n. gospodje in društva: Ormoška moška podružnica 67 K 38 y, dedič po gospodu Juriju Kopriva, župniku v Selih pri Slovenj. gradcu, sporočilo po odbitku pristojbin 523 K; za „Koledar" 2 K 40 v. — Vsem darovalcem presrčna zahvala 1
Zahvala.
Kmet. društvo Stara cesta in okolica izreka tem potom „Bralnemu društvu za ljutomersko okolico" naj-prisrčnejšo zahvalo za podarjene knjige. Bog povrni! — Za „kmet. društvo Stara cesta in okolica": J. To-mažič, predsednik.
Zahvala.
Cerkveno-glasbena šola v Celju izraža tem potom prevzišenemu knezoškofu dr. Mihaelu Napotniku najiskrenejšo zahvalo za podarjenih 50 K. — Za vod stvo: Karol Bervar.
Loterijske številke
Trst 11. junija: 82, 39, 68, 85, 71.
Line 11. junija: 13, 88, 65, 32, 27.
Proda se.
Hiša s 5 stanovanji, gosp. poslopje, vrt, sadonosnik, njiva, vsega skupaj 1 oral, se proda po ceni za 2800 gld. Kje, pove
upravništvo._414 2—2
Gostilna s popolno koncesijo, toba-karno in malo trgovino, na lepem kraju, blizu mesta, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo._ 405 3—2
Gostilna z ledenico, trgovina z mešanim blagom, mlin s tremi tečaji, njiva s travnikom pašnik, brez konkurence, tik okrajne ceste, oddaljeno od vsake proda-jalnice 2 uri, od najbližje gostilne 1 uro, v dobrem stanu, se da na več let v najem. Najemnina nizka. Več s6 izve pri lastniku Jožefu Cerjak, veleposestnik v Leskovcu št. 17, p. Rajhenburg.
488 3—1
Vrvi, štrange, mreže in vsakovrstno vr-• varsko blago prodaja po nizki ceni Flo-rijan Kučanda, vrvar v Mozirju, (Savin. dolina).	410 5—2
Lepo posestvo na Vranskem, blizu trga in tik ceste, posebno za živinorejo zelo ugodno, se takoj proda. Isto obsega skupaj 21 oralov zemljišča. Gozda je 10 oralov. Ostanek spada na sadonosni vrt, njive, vinske brajde z obilim trsjem, travnike itd. Ima lepo hišo, gospodarsko poslopje in kozolec. Bolj natanko se po-izve pri g. Paul Orešniku, gostilničar na Polzeli.	396 3—3
Štampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka
ulica št. 15._426 51—1
Lepo posestvo, vse v dobrem stanu, skupaj po ceni proda Alojzij Gornik v Nizkem dolu pošta Jarenina. 430 3 1 Mala trgovina, dobro idoča, z mešanim blagom, tudi za vino in pivo, vsakovrstno žganje, mošt itd., na živahnem kraju, s stanovanjem vred, se proda ped ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo
lista._437 1-1
Hiša v Studencih pri Mariboru, blizu cerkve in šole, se proda. — Naslov pove
upravništvo._443 10—1
Posestvo v Remšniku, pošta Mamberg, katerega je 30 oralov, lepa, zidana hiša s 4 sobami in eno kuhinjo, zidano kletjo, lepi živinjski in svinjski hlevi in štirje travniki, lepe, zložene njive in lepi pašniki, na katerih se lahko redi osem glav živine, lep sadonosnik in gozd v najlepši rasti, preša in shramba za orodje, se proda. Več pove lastnik._445 3-1
Proste službe.
Trgovski pomočnik, izurjen v ma-nulakturni in špecerijski stroki, želi s 1. julijem službo menjati. Naslov pove
upravništvo._412 5—2
Pekovski učenec se takoj sprejme v pouk pri Karolu Grilc v Studencih pri Mariboru._407 2-2
Hiša s 4 stanovanji, dobroidočo bra-njarijo, */i oralov njive in sadonosnik, se proda laradi bolezni vse za 3000 gld. blizu šole v Poberžah štev. 37 pri Mariboru^_418 3—2
Kuharica, vajena vsakega dela, zna tudi šivati, išče službe v župnišču. Pismene ponudbe se naslove M. P. S. poste restante Grafenstein. Koroško.
397 4-3
Oddaja stavbe.
Več pcmagačev, pridnih in izurjenih, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovivasi. P. Hoče-Slivnica.
423 3—2
Učenca, z dobrimi šolskimi spričevali in s poštene hiše, sprejme Janez Pecko, trgovec na Ponikvi ob j. žel. 421 2-2
Dijake sprejme vdova v Mariboru, Au-gasse št. 5, vrata 18, IL nadstrop. Lepa separatna soba._ 422 3—2
V najem se išče«
Kovačnico na Spod. Štajerskem, išče pod ugodnimi pogoji takoj v najem Ferdo Javornik, kovač, Pupohergraben, pošta Ribnica.	406 2—2
V najem se da.
Dobro idoča gostilna z mesarijo vred, tik farne cerkve, se da pod jako ugodnimi pogoji takoj v najem. Kje, pove upravništvo.	440 3—1
Poštenega fanta, ki ima veselje do mizarstva, sprejme takoj Jožef Volčič, mizarski mojster v Mariboru, Schmide-rerjeva ulica 3.	424 2—2
Čevljarskega učenca sprejme takoj Bogomir Eger, Maribor, stolni trg št. 14,	444 3—1
Pridnega, poštenega fanta, ki
ima veselje do čevljarstva, sprejme takoj Jožef Vouk, čevljarski mojster v Mariboru, gosposka ulica št. 52. 227 1—1
Pri šoli na Hnmn tik Ormoža se bo letos stavila še ena učna soba, stanovanji za dva učitelja in šolskega slugo, kakor potrebna stranišča.
Ustmena zniževalna licitacija se vrši dne 19. junija t. 1. oh pol 3. uri popol. v šoli na Humu.
Stavba se odda skupaj le enemu podjetniku.
Izklicna cena je 11.366 K 93 h.
Stavbeni črteži, stavbeni pogoji in podrobni stroškovni proračun so na pregled v šoli na Humu.
Vsak licitant mora pred licitacijo položiti varščino 5% izklicne cene.
Krajni šolski svet na Humu,
dne 10. junija 1904.
434 i-i	Martin Ivanuša, načelnik.
Naznanilo,
Prodaja trave na travnikih dr. Jurtela v Hvaletincih in pri Pesnici bode v ponedeljek, dne 20. jun. 1904.
Sv. Andraž v Slov. gor., dne 14. jun. 1904.	442 1—1
Hazpis popravil
na cerkvenem, gospodarskem in župnijskem poslopju v Stranicah pri Konjicah, — Zmanjševalna dražba bo •o dne 4. julija t. 1. ob 10. uri dopol. Stroški so proračunjeni na 9600 K Podroben proračun je v župnišču v Stranicah.	439
Cerkveni skladni odbor v Stranicah, dne 14. junija 1904.
Načelnik: Anton Klančnik.
Izjava.
Viničar, ki se razume na obdelovanje amerikanskih vinogradov in sadjarstvo, želi službo nastopiti s 1. novembrom 1904 in prevzeti opravilo šafaija in viničaija. Naslov pri upravništvu.	429 1—1
Služba organista in cerkovnika se odda s 1. julijem 1904 v Artičah. Natančneje pojasnilo poda župni urad v Artičah.	436 1-1
Jaz, Diemant Jurij, posestnik iz Partina, prekličem, kar sem govoril o g. Hugo Hinterlechner-ju, živinozdravniku v Št. Lenartu kot neresnično, obžalujem, da sem ga žalil na njegovi časti ter ga prosim odpuščanja.	481 3—i
Zahvalim se mu, da odstopi od tožbe proti meni in bom poravnal vse stroške.
V Partinu, dne 11. jun. 1904.
Juri j Diemant, m. p.
„Nageljni." J
Nove svetne pesmi za mešaue in moške glasove. Uglasbil Ivan Ocvirk. Cena partituri 2 K. Založil skladatelj pri Sv. Juriju ob ju ž. žel.

Mi francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je cd vaeh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1'20 gld. z navodilom vporabe.
Stari konjak se PriPorc'č* posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira.
Utenedlkt Merii, porest. graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju ___________pri Martinu Žuster.	_ 526 52—35
Za slovenske mladeniče in mladenke! H
V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige
Črtice iz slovenske zgodovine.
I. Stari Slovani.
En komad stane samo 30 Tin., s pošto vred 83 vin.
Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpdšlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh.
—— Dobi se --
v tiskarni sv. Cirila v Mariboru., kor. ul. št. 5.
Anton iumrek
P O (1 O l> ii, T"
Celje gledališka ulica Celje
se priporoča čč. duhovščini, gg. cerkvenim predstojnikom kakor slavnemu občinstvu za napravo in popravilo
oltarjev, prižme, križevih potov, spovednic, vsakojakih podob in svetniških soh, "TP®
kakor sploh vseh v mojo stroko spadajočih del. — Trajno, umetniško dovršeno delo in primerne, nizke cene! 388 5—4
Kmetijsko društvo v Frankolovem
reg. zadr. z om. zav. priredi svoj
redni občni zbor H^C
v nedeljo, dne 26. Jan. t. 1. popoldne po večernicah v lastnih prostorih s sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in odobrenje letnega računa z bilanco za 1. 1903. 3. Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo. 4. Prosti predlogi. — Ako bi se ob določenem času ne zbralo zadostno število članov, se odredi eno uro pozneje drugi občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, kateri pa bode sklepčen v smislu § 36 pravil ob vsakem številu članov brezpogojno.	441 1—1	Odbor.
Učenca S
z dobrim Šolskim spričevalom, se sprejme takoj v trgovino mtža-nega blaga. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu »Slov. Gospod.« v Maribor.	400 3—3
oooooo
Gepilni fraki
za amerikance -
in trsne škropilnice z galico	prav
po ceni odda
394 3—3
Jos. Frstec
v Mariboru pri Magdaleni
) jksIcjâcsÂulcjlulcjlcjfcsIcsIcssficsfcjfcjlulcjÂcjluiutejâcjk ^
4 in4rr imAiinrnnrn	£
* *
ti +
JOŽEF KRAMBERGER —
kleparski mojster -
pri Sv. Ani na Krembergu •
se vljudno priporoča čč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v kleparsko stroko spadajoča dela. Prevzemam kritje zvonikov in raznih streh s pločevino, stavim strelovode po novem sistemu in bakreno žico, dalje popravljam in barvam strehe, tudi na zvonikih, pri tem ne rabim stolpor (ruštov), kar je ceneje, delam iz najboljše pločevine žlebove in razne v to stroko spadajoče reči in sicer Cflt- po najnižji ceni.	Imam
mnogo spričeval od čč. gg, duhovnikov na razpolago. — Prosim torej vse Slovence, da me blagovole z obilnimi naročili podpirati.	404 3—2
*
l

VABILO
na
435 1—1
redni občni zbor
Posojilnice v Pišecah
ki se vrši dne 26. junija 1904 ob 8. uri dopol. v posojilničnih
prostorih.
Ako bi se ob tej uri ne saSlo zadostno Število zadružnikov, vrši se ob 9. uri občni zbor brez ozira na Steviio udoy.
Dnevni red: 1. Poročilo o leinem računu za 1903, — 2. Posvetovanje zaradi spremembe občnega zbora. — 3. Posvetovanje giede tajništva. — 4. Volitev načelstva in računskih pregie-dovalcev. - 5. Razni predlogi.	jurij Veršee, načel.
Oddaja stavbe.
Stavba nadučiteljevega stanovanja na Cvenu se bo zaradi nekaterih dodatnih del še enkrat dražbeuun potom oddajala in sicer JJC* v nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 2. uri pop. -^ffl pri Soli. — Skupna proračunjena svota znaSa sedaj 4739 K 53 h.
Vse delo se odda le enemu podjetnika.
Krajni šolski svet na Cvenu,
dne 13. junija 1904 433 i—i
Za načelnika: T. Pušenjak.
IHiK^HlHiš
Vabilo k
rednemu občnemu zboru
ormoške posojilnice
registr. zadruge z neomej. zavezo — Frudauer Vorsehussverein, reg. Gen. mit unb. H. — ki se odredi na sredo, dne 29. junija
1904 ob 2. uri pop. v posojHnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo predslojništ -a, polaganje računov in bilance za 1.1903. — 2. Poroi iio nadzorstva o računih in bilanci. — 3. Predlog pred«i ijništva in nadzorstva o porabi čistega dobička. — 4. Tolmačenje sklepa občnega zbora o obrestovanju del :žav. — 5. Volitev pred-stojniStva in nadzorstva. — 6 Slučajni predlogi.
Ormož, 13. junija 1904
Martin Ivanuša.
432 1-1
Dr. J. Geršak.
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m notinku. —
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.	--
Anton Paoluzzi
::pos. v Cictanovi, Istria, f
♦ prodaja lastnega vina.
Pinot (belo) po 17 novčičev liter, belo domače „13 „ „ ^ teran	t 14 » „ 4
<	> Po tej ceni franko na postajo Trst; < >
<	>v dvojih sodih se podraži za 5 °/o-53/ Vzorci se pošljejo zastonj. 27

IMecl. lin i v.
d1'- Rihard Karba
bivši sekundarij ljubljanske bolnišnice naznanja, da se je naselil kot
" zdravnik v Šoštanju
in da ordinira v posojilniški hiši.
Slovenska tvrdka 1
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster X X X v Račjem pri Mariboru
— priporoča — 38 12—6
nagrobne spomenike
razne velikosti po najnižjih cenah. ^^jjZmUZI
XXXXXX Pri Amerikaneu. XXXXXX
sem
Otvoritev trgovine.
Uljudno naznanjam oenj. p. n. občinstvu, da H otvorll dne 1 Junija 1904
v Mariboru, grajski trg št. 2.
preje trgovina Blanke-ja naslednik
popolnoma na novo urejeno
trgovino
mannfakturnega blaga, kakor različnega sukna, platna, tkanine itd.	—
ter prosim za obilni obisk, katerega si bom skusil ohraniti s točDo postrežbo in oddajanjem dobrega in zelo cenega blaga.
Anton Viher
$	mizarski mojster v Mariborn
§	Koroške ulice št. 31 16 11
® absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu
• se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopja, pohištva in uprave A za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samo-
• stane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj ■
H Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal.
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi aaa- za birmance lep spomin aaa-
ter sploh za odrasle koristen molitvenik
Duhovni vrtec"
——— « V. natisu. -
S
99
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 180 straneh še pouk za sv. birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1'30. v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1-60, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 180.
Sv. birma.
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu.
1 kom K —-10, 10 kom. K —'90, 100 kom. K 8'—.
403 3-
Z odličnim spoštovanjem
Alojz Gniušek.
X X X
-
L
X X
M
XXXXXX i*ri Amerikaner XKXXXX
V smislu sklepa pri občni seji ravnateljstva
„Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor."
dne 14. aprila 1904, št. 90., se je obrestna mera hranilnim vlogam in sicer počenši z dnem I. jul. 1904 od 4 72% m» 4% znižala.
Vlagateljem je torej prosto, da smejo svoje vloge v mesecu juliju t. 1. ob uradnih dnevih t. j. torkih od 8. do 12. ure dopoldne dvigniti.
Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v SI. g.,
dne 8. junija 1904. 428 l—l	Predsednik: Jos. Jurčič.

Tigit^io^
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
UMMMBiHHmnHNnHHHi^^MMMi
»prejema hranilne vloge vsak delavnik od S. do 12. ure dopolnilne in jih obrestuje po 4°/o ter pripišite nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Stanje hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K.
Mest
hranilnica ljubljanska
320 6
na Mestnem trgu
zraven rotovža
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4,/«°/o na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/« izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 */o izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice iu na vrednostne papirjo in sicer po 4■/,% do 6®/o-
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.	Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.	Tisk tiskarn« sv. Cirila.
3MT Današnji list Ima „Nas Dom„ kot prilogo ' ^