Ja I poitei»/ k v Maribor« f poiiljaajsra na dot* HMUMl K 4.- n pol leta „ 2.— ¡a ëetrt teta „ L- SVrocnitiH hc poSilja npravislštvu > tiskarni *t. Čini», koroSko ulic« hžtv. 6. List te i./iiijs do od;,ovedi ¿•«ležniki katoL tUK kovMyfi Aroâtn, rajo, neplačani licti iv ne sprejemno. Za oznanita se plxèojs od navadna vrstic«, t» se uati3«e enkrai, iS ii, d.akrat 26 i, trikrat 38 k în jiRri t) w do a-têt Stev. 24 V Maribora, dne 16. junija 1904. Tečaj XXXVIII. Mladeniči, možje, k Mariji Pomagaj na Brezje! Vedno bolj se bliža 4 julij, dan vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah, dan v resnici znamenit in prevažen za vse slovenske mladeniče. Na nege torej vsi dobri, pošteni slovenski mladeniči! 4 julij je vas dan, popolnoma vaS! Prihitite z vseh strani zelene Štajerske v najobilnejšem Številu, da bo zastopana vsatta mladeniska Marijina družba, vsako bralno društvo, da bodo zastopane vse nase mladeniške zveze, da bodo zastopane vse župnije lepe naše lavantinske Sktfije! Pridite tudi vi mladeniči iz sekovske in somboteijske Skifije, vas Se pričakujemo s posebuim veseljem! Pa ne le mladeniči, tudi možje se vzdrsmite! Vse, kar bo zanimalo mladeniče, zanimalo bo tudi vas može. Ob navdušenosti mladih se bodete ogrevali vi stari. Možje, vi župani, odborniki, vi dobri družinski očetje in vzorni gospodarji, pridite, ne bo vam žal nikdar! Vspored tega romanja je mnogovrsten, je prekrasen. Posebni vlak odide po polnoči dne 4. julija iz Maribor , tako da bode okrog 9 ure predpoldne na Otočah, zadnji železniški postaji pred Brezjem. Od tam gremo v procesiji moleč in pojoč k Mariji Pomagaj. V dobri uri hoda smo tam. Na Brezju nas Štajerce mili kranjski bratje slovesno sprejmejo. Od njih izpregovorita dva mladeniča, od nas odzdravita tudi dva mladeniča. Ob 11. uri bo prva romarska pridiga in slovesna 1 sv. maSa. Ob 2. uri popoldne ima svoj občni zbor »Slov. kršč.-socijalna zveza v Ljubljani«, ki združuje že blizu 100 bralnih društev po Slovenskem. Ob 3. uri je velikanski miadeniski zbor pod milim nebom. Najprej nastopi slavnostni govornik s Štajerskega, drugi slavnostni govor govori mladenič s Štajerskega in nato bodo nastopali mladeniči govorniki s Štajerskega, Koroškega, Kranjskega in Primorskega. Oh, to bo krasno gledati in poslušati naše slovenske mladeniče, ponos slovenske domovine, , edino upanje matere Slovenije. In mladeničem se bedo pridruždi tudi govorniki možje. To bo velikansk mla-deniški tabor. Kaj takega Se Slovenci nismo doživeli. Tu se bodo spoznavali mladeniči, tu si bodo podajali bratski roke in prisegali delati vse dni za Boga in slovensko domovino ! Zvečer ob 6. uri se miadeniski zbor konča. Ob 7. uri bo druga romarska pridiga, nato slovesne večernice in rimska procesija. Ta čas bodo romarji lahko opravili sv. spoved. Komur pa je mogoče, naj jo opravi že doma. Dne 5. julija zjutraj ob 4 uri bo slovesna sv. maša, med mašo skupno sv. obhajilo romarjev in tretja romarska pridiga. Nato se ob 6. uri poslovimo od Marije Pomagaj in odrinemo v procesiji na Bled. Tjekaj dospemo v dobrih 2 urah. V ladjah se peljemo z razvitimi zastavami na otok bleski, kjer bo sv. maša in pridiga. Na tem najlepšem kraju slovenske zemlje bomo slovesno obhajali god naših slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda. Tu bo naSe oko občudovalo krasoto zemlje slovenske. V ladjah se zopet odpeljnmo z otoka, v s/i urah smo na postaji L^sce. od koder se okrog 2. ure pcpol. odpeljemo s posebnim vlakom v Ljubljano, kamor dospemo ob 4. uri. Tam bo slovesni vsprejem priredila ljubljanska »slov. kršč.-socijalna zveza.« Potem se razdelimo v večje oddelke in odločeni voditelji nas bodo vodili po slovenski prestolnici, po beli Ljubljani in nam razkazal; vse njene znamenitosti. Ob 8 uri zvečer pa priredi »Zveza« veliko vrtno veselico s prezanimivim vsporedom v čast vsem milim zunanjim gostom. Po polnoči se odpeljemo na Štajersko, tako da bo v sredo predpoldne že vsak doma. Ker bo košnja že končana in se še-le začne žetev, si bo dva dni pač vsakdo l«hko pntrgal za romanje. To je v poglavitnih potezah vspored vseslovenskega mladeniškega shoda. Vsega ne smemo razodeti. Mladeniče čaka veliko presenečenj Lahke pa rečemo: kaj takega Se nikdo ni doživel. In zakaj romamo na Brezje? Zategadelj, da letos v Marijinem jubilejnem letu najlepSe počastimo kraljico slovenskega naroda, pre-blaženo Devico Marijo, se ji poklonimo, se ji izročimo v njeno varstvo ter ji prisežemo biti tudi v bodoče do hladnega groba zvesto-vdani sinovi. Ta shod bo za to najlepši praznik vseh naših mladeniških Marijinih družb. In zakaj se zberemo na velikem mlade-niškem zboru na Brezjah? Zato, da se navdušimo za sveto narodno delo v povzdigo slovenske domovine, v napredek slovenskega ljudstva na edino pravi katoliško-slovenski podlagi, da spoznamo važnost in moč ter pomen katoliško-narodne organizacije ni Kranjskem in da ponesemo seme te organi- Listek, Vojni zakoni in zakoni srca. (Povest. — Iz Hrvaškega prevel Ivan Vuk.) I. Zapovednik in podložen — oče in sin. »Gospod stotnik Gostovinski!« de polkovnik in pokaže s prstom črto na gene-ralStabskem zemljevidu. — »Sedaj je zvečer, ura 10 Č8z jedno uro odrinete s svojo stot-nijo in slotnijo lovcev, katero vam odstopi major lovskega bataljona. Šli beste po tem potu skozi gozd. Sovražnik je na severni strani, a vi se morate držati vzhodne, da ga obidete in zagrabite iz onega gozda v krilo. Ker so oni hribčeki obraščeni z gozdom, vam bo to lahko delo, le previdni morate biti. Če pa naletite prej na sovražnika, ne spuščajte se v boj, ampak se umaknite na desno. Ob Štirih v jutro morate biti na svojem mestu v dotiki s sovražnikom. Ob zori se navalim jaz s svojim polkom od spredaj nanj. O tem vas bodo obvestili streli iz pušk. V tistem času ga napadite od strani. Ste me razumeli?« »Na službo, gospod polkovnik«, odvrne mladi častnik in oči se mu zasvetijo. »Opozarjam vas Se, da bodi vaše kre- tanje povsem tiho, da sovražnik ničesar ne opazi.« »Na službo, gospod polkovnik « S tem je polkovnik povedal vse, kar je bilo potrebno. A sedaj Se jedna proSnja, katero je imel oče do svojega sina jedinca: »Če treba služIti domovini, mora biti pravi vojak vedno pripravljen se zanjo žrtvovati in če treba s svojim življenjem. A tvegati svoje življenje po nepotrebnem, to ni dostojno za vojaka, če bi se ti kaj takega kazalo, Andrej, ne pozabi, da si sin, soprog in oče. Me razumeš?« »Ne skrbi, dragi oče!« »Naj te obvaruje Bog!« Oče in sin si stisneta roke ter se poslovita II. Žalostna vest. Noč je mrka, hladna in strašna. Stotnik Gostovinski je ravno izdal odredbe in krenil na pot. V tem pridirja pred četo glasnik, vihteč v rokah papir. Pred stotnikom obstane in mu poda pismo. Takoj je odpre in čita. Lice mu je postalo bledejSe, bledejSe, kakor svetloba luči, ki je obsvetlje-vala pismo. V njem je bilo napisano z nerazločnimi črkami: »Moj Andrej! Milana napadajo grozni krči. Največja nevarnost! Prosim, pridi takoj! Tvoja neutolažljiva Marica.« j Stotnik vzdihne bolestno. Milan je njegovo edino dele, njegovo največje veselje, njegova najlepša nada ... Ali naj zapusti svoje mesto ? Ni mogoče! Zopet poleti na čelo svoje čete, ki je med tem odšla naprej in težke misli mu roje po glavi. Ali samo za hip. Strese z glavo in zopet je gospodar samega sebe, zopet je pravi vojak. Mtrno je vodil četo in s krepkim glasom dajal povelja . .. Sedaj gredo počasneje. Gozd je gostejši, tla močvirnata. V tem pridirja na penečem konju jezdec ter jo utere ravno proti stot-stotniku. To ni vojak, ker ne nosi undorme, ampak obleko — obleko kakorSno nosi slu-žinčad grofovske obitelji Gostovinskih. Hitro je spoznal svojega gospoda in komaj spregovori : »Gospod grof! Gospod grof! Milan umira. Zdravnik pravi, Se dve uri... Neprenehoma vas kliče. Gospa grofica vas zaklinja, da pridete kakor najhitreje!« »Ne morem!« »Samo za trenotek, gospod grof, da vas vaSe umirajoče dete Se zadnjikrat vidi. Gospa grofica se je že dvakrat onesvestila.« »Niti besede ne maram več slišati!« krikne stotnik trdo in surovo. — »Naprej, naprej!« Sluga se vrne, a četa ide naprej... zacije v obmejne pokrajine in je pose jemo vsepovsod, da se bo okrepila v nas prava katoliška zavest in da se bo povzdignila v nas naša narodna moč, naša narodna izobrazba in se zagotovil naš narodni obstanek. Sedaj pa veste vsi, zakaj romamo na Brezje. Kdo bi še sedaj ostal doma? Mladeniči Marijinih družb, vsi drugi pošteni mladeniči in vrli možje, pridite torej! Naj nas vodi, kakor pri vsem našem delovanju, tudi pri tem romanju vzvišeno geslo: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Kmetje se gibljejo. Težki časi obiskujejo kmeta v sedanji dobi, ki nosi znak hudega boja med raznimi stanovi, znak škodljive samopašne židovske konkurence. Zato pa se dviga kmet povsod iz svoje prejšnje brezbrižnosti in se izkuša z vsemi sredstvi obraniti hudih nasprotnikov svojega stanu. Združujejo se kmetje po vseh deželah, ker le složni in združeni moremo kaj doseči in res napredovati tako, kakor zahtevajo od nas časovne razmere. Posebno živahno kmetsko gibanje opazujemo na Tirolskem Gotovo ne bo brez koristi za nas, ako se seznanimo v naslednjih vrstah z njihovim gibanjem in njihovimi zahtevami. Dne 4. maja so v Stereingu na Tirolskem zborovali kmečki delegati, ki so zastopali 170 kmečkih občin. Na shodu delegatov so bile sprejete sledeče resolucije: Splošne zahteve: Prvi splošni kmetski shod zahteva, da se niti za las ne prikrajšajo v ustavi ljudstvu zajamčene pravice in naj se zopet omogoči delovanje državnega zbora, a ne samo za rešitev državnih potrebščin, marveč tudi za koristi ljudstva. Neobhodno so potrebne preosnove pri davkih in pristojbinah. Odpravita naj se zemljiški in hišrto-razredni davek kot državna davka in naj se preosnova teh davkov nakaže občinam. Nadalje zahtevamo preosnove pristojbin, podržavljenje notarijata. Da bode pokrit primanjkljaj, ki ga bode državi povzročila prepustitev zemljiško- in hišno-razrednega davka občinam, naj se poviša na zgoraj dohodninski davek, ki naj se bolj primerno porazdeli med posamezne narode v Avstriji. Znatno naj se obdači mobilni kapital osobito na borzi. Vpeljejo naj se davki na lišp in potrate, kojega imajo že vpeljanega druga države. V armadi zahtevamo dveletno vojaško službo, tudi naj odpade v 11. in 12. službenem ietu predpisana orožna vajti. Za čas žetve naj se dovoli vojakom dopust, kakor V prsih stotnikovih je divjal besen boj. Strašna je bila borba med srčnim čustvom in trdimi dolžnostmi; boj m6d očetom in vojakom. Zmaga se je nagibala sedaj na jedno, sedaj na drugo stran in to je napravljalo v prsih stotnika grozne duševne muke. Naposled — naposled se odloči. »Gospod nadporočnik Vukovič!« reče nesrečni častnik, ki je jahal kraj njega. »Slišali ste, kaj se je zgodilo v moji družini. Prevzemite za nekaj časa poveljnižtvo. Najdalje do pol štirih se vrnem.« »Na službo, gospod stotnik!« Gostovinski spusti uzde in spodbode konja. Poletel je kakor veter proti taljaaskemu gradiču, kjer je njegovo dete ležalo na smrtni postelji . . . Stopil je v sobo. Globoko se prikloni nad posteljico. Mali, že na pol mrtev, spozna takoj svojega očeta in mu ovije vroče ročice krog vratu. Nesrečni častnik je gledal z dolgim, tožnim pogledom sinka, ga vroče poljubil, poljubil soprogo, ki je presunljivo plakala — in nato je oddirjal na piano, zasedel svojega konja, ga spodbodel — in letelo je preko polja in gozda, prek grma in trna, da čim prej pride do svoje čete. V srcu mu je bilo težko. Nakrat — čuj! — kaj je to? Postane za hip, posluša — sedaj zopet! V resnici: pokanje pušk? Ne, uho ga ne vara. Boj se v Nemčiji, in žesttedsnski dopust jeseni. Ubogim rezervistom naj vojna uprava povrne petne stroške. V armadi bodi uveden nedeljski počitek, tudi naj se odpravi prisilni dvoboj. Spremene naj se tudi predpisi o pripregah v prilog kmetom. Nadalje obsega resolucija več zahtev glede potrebnih železnic. Nadalje protestirajo najodločneje proti temu, da bi se pogodba z Ogrsko ali pa avtonomni carinski tar¡f uveljavila s § 14. in zahtevajo, da dobe živinoreja, sadje- m vino-reja ter gozdarstvo primerno zakonito varstvo. Pri sklepanju carinskih in trgovskih pogodb naj se poskrbi, da se ohranijo našemu trgu za sadje, vino in živino dosedanji odjemalci, in če to ne bode mogoče, morajo se preskrbeti kmetijskim pridelkom odjemalci v inozemstvu. Naše meje naj bodo zaprte uvozu mes i in živine iz Rusije, Balkana in prekmerskih držav. Zahtevali so varstvo za naše gozdarsko gospodarstvo in med drugim ugovarjali nameravanim premembam tarifa, s katerim bi bila znižana cena iesu iz drugih držav. Nadalje protestirajo, da se krati kmetom v državnih gozdih in pašnikih pravica do paše. Uvedejo naj se direktne volitve, razdele mandati po razmerju davkov in prebivalstva, odpravijo neopravičeni privilegiji in dovoli splošna kurija za dežalni zbor. Končno pozdravlja resolucija zvezo kmečkih posestnikov kot prvo rešitev za zatirani kmečki sian. Kjer se druži vse, tam ne sme kmečki stan ostati osamljen, ako hoče ostati zaslomba države. Le v edinosti je kmečki stan močan. Dne 5. junija se je vršil shod, na katerem je bilo 7000 kmetov. Na shodu so bile predlagane resolucije z velikim navdušenjem sprejete. Novoustanovljeni kmečki zvezi je takoj pristopilo 500 kmetov. Shod so priredili krščanski sccijaici. Rusko-japonska vojna. Poveljnik prve .japonske armade Kuroki je začel prodirati iz Fenvangčenga proti Niučvanu. Ruske prednje straže so se počasi umikale ter zadrževale sovražnika, kjerkoli so mogle. Zato je prišlo do mnogo prask med prednjimi stražami, kjer so zdaj eni zdaj drugi zmagali. General Kuropatkin je brzo-javil carju: »Mi se počasi- umikamo pred številnejšimi vojaškimi četami.« Tu moramo spominjati na vest, ki se ie pojavila začetkom vojske in ki se je glasila: Rusi bodo izvabili Japonce v notranjost Mandžurije, kjer bodo krvavo obračunali ž njimi. Ali Kuropatkin radi tega nalašč bobna v svet, da ima sovražnik še vedno premoč. Čim bolj se sedaj Kuropatkin umika, tembolj množi svojo moč, Japonsko pa slabi, ker morajo Japonci puščati na raznih krajih posadke, da si zavarujejo hrbet in strani ter proviantske zveze. Kuropatkin hoče baje pridobiti predvsem mnogo časa. Gotovo računa s tem, da bo v notranjost Mandžurije prodi-rajočim Japoncem končno baltiško brodovje uničilo morsko zvezo s Korejo. Tako bi Japonci ne mogli dobiti iz domovine živil, kar bi bil zanje najhujši udarec. Še le potem bo morda Kuropatkin zadal Japoncem glavni udarec. Kaj se bo v resnici zgodilo v prihodnjih dneh, ne more nihče prerokovati. Večinoma prevladuje mnenje, da se bo Kuropatkin počasi umikal, a pri umikanju bo poizkušal sovražniku zadajati kolikor mogoče igub. Obratno bodo skušali Japonci kje presenetiti Ruse v prihodnjih dneh, še predno se prične deževna doba, ki traja od julija do avgusta ter prisiliti Kuropatkina, da se zaplete v boj, predno se more umakniti na določeno mesto, kar bi odločilo vojsko za prvo leto. Tako razumen vojak, kakor je Kuropatkin, pa se bo izvestno znal ogniti japonskim zanjkam in bo izvestno poizkušal Japonce vjeti — v svoje zanjke. Kakor kaže pogled na sedanje bojišče, bo veliko vlogo pri Kuropatkinovem bojevanju imela ruska vla-divostoška armada pod poveljstvom Linjeviča in Rennenkampfa, ki bo vedno vznemirjala Japonce za hrbtom. Kuroki pa vendarle počasi prodira, kajti preko črte Siujan Saimaci še ni šel, ampak pomnožuje ondi japonske čete. Kuroki z glav-vim delom armade je še baje v Fenvančenu. Iz neke vesti iz Niučvana bi biio posneti, da se umikajo tudi ruski oddelki, ki so bili poslani vznemirjat generala Oku za hrbtom. Ker bo skoro nastopila deževna doba, bo gibanje Japoncem jako otežkočeno, ruske čete v Mandžuriji pa bodo med tem časom se lahko pomnožile s številnimi novimi četami iz Evrope. Rusi so mnenja, da prodiranje Japoncdv sedaj ne bo trajalo dolgo, ker jih bo skoro pričelo ovirati deževje. Boji. Petrograd, 6. junija. General Kuropatkin brzojavlja carju: O posameznostih spopsda dne 30. maja pri Vaianku se poroča: Neki ruski konjeniški oddelek, obstoječ iz dragon-cev, koz&kov, jezdečih strelcev in ene baterije, je dobil, prihajajoč od Vančialina, proti poldne 30. maja obvestilo, da dve stotniji obmejne straže menjavata strele s sovražniki, ki so se utrdili v Učiatunu. Konjeniški oddelek je nato zdirjal proti Vafanku. Proti 1. uri popoldne je sovražnik s precejšno močjo udri je začel mnogo prej, kakor si je on mislil — ravno je najhuje pokalo, mogoče, da se že približuje koncu. Kaj, če se bo nesrečno izšel, nesrečno radi njegove krivde? O Bog, o Bog, samo tega ne dopusti!« Silno spodbode konja. Plemenita žival se globoko vspne in poleti kakor vihar. Bojni metež je postajal vedno hujši. Strel za strelom je grmel. Zemlja se je tresla in drhtela pod udarci kopit od stotine konj. In sedaj — nasproti mu pridrve prvi njegovi konjeniki, umikajoči se premoči sovražnika In tam — tam se mešajo. Strašna duševna bol za izgubljenim je-dincem in jokajočo soprogo, velik telesni napor, k temu pa grozna misel, da se je težko pregrešil zoper najostrejši in najstrašnejši zakon, čustvo o odgovornosti, ki pade nanj, ako se boj nesrečno konča; vse to je vlilo v njegovo dušo strašno moč. Ravno je opazil, kako so nadporočnika Vukoviča nesli težko ranjenega z bojišča. O, srečen človek! Ko bi bil on na njegovem mestu! Kako mu zavida! Sedaj je sredi svojih. Sovražnik strašno pritiska. Opazil je, da je postal položaj najslabši. Stotnik zagrmi: »Za mano, tovariši!« Spodbode konja. Konj skoči dva koraka in se zruSi mrtev. Z velikim naporom se izkopa stotnik spod njega in zasede drugega. »Za mano, tovariši!« V najgostejšo trumo sovražnikov se zaleti kakor ogenj. Jeklo ali svinec, ki bi pogodilo njegovo srce, bi pozdravil kakor prijatelja in rešenika. Ali niti jeden od sto in sto, ki so merili na njegove prsi, ga ni podrlo. Le spraskala so ga, da mu je tekla kri raz obraz, ramen in neg. Njegovi zvesti vojaki, ki so se jeli umikati, planejo za svojim junaškim poveljnikom z gromkim »hura«. Kakor silna povodeuj podere vse, tako je ta naval podrl veliko številnejšega sovražnika. On se obrne, začne bežati — in pade ostalim četam nasproti. Zmaga je bila za naš6 sijajna. A oni, ki je dal boju zmago, ki je z nadčloveškim naporom in hrabrostjo zagotovil slavo naSi armadi, je zgubil mnogo krvi. Kakor brez duSe se zruši s konja. Jeden vojak ga pre striže . . . Na vzhodu se je jelo rdečiti in zlato solnce je malo zatem vsplavalo in pozlatilo kri na bojišču. III. Zopet zapovednik in podložen — zopet oče in sin. Drugo jutro je polkovnik zapovedal, da se zbore ves polk. In med nje je prišel on s častniki. Polkovnik, ki se je navadno držal raven kot sveča, je vpognjen, njegov obraz se je zelo spremenil in se postaral. Zdi se, iz Učiatuna. Tedaj sta dve stotniji sibirskih g kozakov zdirjali čez železniško progo ter i napadli japonsko konjenico, ki je tvorila prednjo stražo, toda sta bili v boju mož proti možu skoro popolnoma uničeni. Nato sta odhitela na bojišče dva eskadrona in oddelek s strojnimi puškami. Toda tudi ta oddelek se je moral umakniti. Vendar pa se je našim konjenikom posrečilo prepoditi drugi japonski eskadron k oddelku s strojnimi puškami, ki je oddal osem dobromerjenih strelov, tako, da se je eskadron umaknil s precejšnjimi izgubami. Na umikanju je ta eskadron zadel na stotnijo obmejne straže, ki ga je zapodila v divji beg. Proti pol 2. uri so pričele delovati naše baterije ter uspešno streljale na sovražnike. Medtem se je obrnila sovražnikova pehota proti Učiatunu in proti 2. uri so se prikazali sovražniki na višinah, kjer so bili preje naši dragonci. — Naše izgube so sledeče: Težko ranjen poročnik Meyer, lahko ranjen podporočnik Brandt; 3 možje so padli, 9 jih je bilo težko, 23 pa lahko ranjenih. Japonci imajo precejšne izgube. Pri nekem padlem iaponskem podčastniku so našli poročilo, da je samo pri 14. dragonskem polku padlo 70 mož. Port Artur, Iz Čiiu poročajo z dne 10. t. mes.: Po dvadnevnem težkem bcju so Japonci zavzeli Vantao, odkoder so bombardirali Port Artur. V London so dobili istega dne poročilo: Vesti o boju pri Port Arturju na suhem in na morju se vzdržujejo. Gotovega še ni nič znanega, le to se čuje, da se Japoncem poizkus ni posrečil. Istočasno je prišlo poročilo iz Petrograda, kise glasi: Na poluotoku Liaotun so se Japonci umaknili 20 kilometrov za Vafantien, kjer pričakujejo, da se po-množe z novimi četami. Admiral Togo poroča, da je v sredo in J četrtek odstranil iz Talienvanskega zaliva 16 min. Japonske ladje so V3led min dobile poškodbe. Iz Čifu poročajo, da Rusi na Zlati gori pri Port Arturju delajo nove utrdbe in da imajo zvezo z brezžičnim brzojavcm z ruskim konzulom v Čifu. Iz Čifu prihaja vest: Iz pisem, ki so dospela semkaj od inozemskih trgovcev iz Port Artura, je posneti, da so bile ruske oblastnije naproSene, naj dovole norveškemu parniku »Sentis«, da odpelje iz Port Artura vse inozemske nevojake. Pričakuje se, da oblastnije tej prošnji ugodijo. Ta prošnja dokazuje, da je izhod iz luke še odprt, ker je norveška ladja velika. kakor da je od včeraj do danes preteklo dvajset let. Ali kaj je srečnemu polkovniku, čegar polk je dobil važno bitko ? Srečni oče, kateremu sinu se ima celi polk zahvaliti za lep vspeh? Tako in slično so se vpraševali nemi pogledi častnikov in moštva. Polkovnik za-kliče glasno: »Pozor!« Kakor bi jih pribil, so stale hrabre vrste moštva. Polkovnik reče: »Tovariši! Vi ste skazali domovini veliko uslugo, polku pa čast. Zato vam vaš polkovnik izreče svojo zahvalo in zadovoljstvo. Vsi izmed vas, ki ste se odlikovali v boju, dobite častno nagrado. Samo najvrednejšega izmed najvrednejših bi rad poznal, da ga priporočim feldmaršalu za posebno odlikovanje. Gospodje častniki, imenujte mi najhrabrejšega izmed najhrabrejših!« »To je stotnik Gostovinski!« vskliknejo jednoglasno častniki. Gromki »hura!« zaori. Šel je vsem od srca. V mrkih očeh polkovnika zablisne očetovski ponos. Ali to je trajalo samo ¡eden trenutek. Mahne z roko in zopet nastane tišina. »Gospod stotnik Gostovinski, stopite naprej!« (Konec pride.) Poročila o Japonskem prodiranju. Kurokijeva armada prodira v črti Sai-maci-Siujan, torej v črti 80 angleških milj. Kuroki poroča o tem: Oddelek japonskih čet je zasedel Sainaci 7. t. m. ob 3. uri popoldne. Rusi so imeli ondi dva bataljona infanterije in dva topova. Japonske izgube so dva mrtva, 24 ranjenih. Rusi so imeli na bojišču 23 mrtvih, med njimi dva častnika, domačini pa pripovedujejo, da je bilo na ruski strani še ranjenih 70 mož in dva častnika. Pet Rusov so Japonci ujeli. (Čudno, da bi Japonci pri Sainaci imeli tako malo izgub, ker je boj trajal več ur.) Zvečer, dne 7. t. m. so Japonci zadeli pri Chankiasinu na šest stotnij ruske infanterije in 300 jezdecev. Po dveurnem boju so Japonci potisnili sovražnika proti Tunjanpu. Kuroki dalje poroča, da so pri zasedanju Siujana sodelovale tudi čete, ki so se izkrcale pri Takušanu, torej sodelujejo te čete s Kurokijevo armado. Doslej ni bife» nič gotovega o delovanju pri Takušanu izkrcanih japonskih čet. Kuroki poroča, da je japonskima oddelkoma tu stalo nasproti 4000 Rusov s 6. topovi. Rusi so se umaknili proti Kaipinu. Kitajci v Taku trdijo, da so bili Japonci trikrat vrženi nazaj, predao se jim je posrečilo, prodreti iz Fenvančena NemSki častnik iz ruskega taborja. Pruski podpolkovnik Gaedke poroča iz ruskega tabora. Občudovanja vreden je mir in zaupanje, katero kažejo ruski vojaki, dasi vedo, da stoje pred odločilnim trenutkom. Ko bi se posrečilo Japoncem, vzeti Mukden, bi bilo nemogoče iti na pomoč Port Arturju in bi se morali omejiti le na brambo. Zdi se, da se Mandžuri nagibajo bolj na rusko stran, ker upajo od te strani več gospodarskih koristi. O bitki pri Jalu pravi Graedke: O hrabrih polkih, ki so se bili ob Jalu za slavo ruskega orožja, mora vsakdo govoriti le z občudovanjem. Junaštvo 12. strelskega polka, ki je dvakrat vzdržal burni japonski napad in si zagotovil prosti odhod v Liaojan, spominja najkrasnejših zgledov iz nemško-francoske vojske. Poveljnik polka, dva poveljnika praporov, devet stotnikov, mnogo častnikov in 70 odstotkov moštva je obležalo na bojnem polju. To so vse drugačne številke, kakor smo jih pa slišali z južno-afriškega bojišča. Zdaj si stojita nasproti dva sovražnika, ki sla drug druzega vredna, oba najpopolnejše izvežbana in oborožena. Vojska bo dolga in krvava, a zmaga gotovo ruska. Gospodarski polom na Japonskem. Zdi se, da se bližajo Japoncem težki časi. Vojna blagajna japonska je imela 121 milijonov jenov (en jen je 2 K 41 vin ) ob začetku vojske. Ker stane vojska Japonce na dan en milijon, so bili torej samo za štiri mesece preskrbljeni z denarjem. Upali so, da v tem času japonski vojskovodje s svojim izvrstnim orožjem in drznim napadanjem vojsko dokončajo. A četrti mesec vojske se bliža koncu, in ravno tako tudi vsebina japonske blagajne, med tem, ko Rusija zdaj še-le začenja pravo vojsko. Japonska je tudi z živežem preslabo preskrbljena. Manjka ji tudi denarja, da bi nakupovala proviant. Za vojsko se pa pobira povsodi po Japonskem riž, ki se pošilja na bojišče. Japonski vojak jč zdaj edino le riž. Zato je pa začelo doma primanjkovati riža, in lakota grozi že glavnemu mestu Tokiu. Trgovina z inozemstvom je prenehala. Ladje, naložene s sirovinami, stoje v pristaniščih, a nihče jih ne odvaža. Nastala je velika draginja. Mnogo tovarn je moralo ustaviti delo. Vsled tega pa je zastala tudi notranja trgovina, in mnogo tvrdk je že proglasilo konkurz. Največja parobrodna družba japonska »Nipon-Južen-Kajša« je najhujše udarjena, ker je država skoro vse njene ladje porabila za vojsko. Prebivalstvo japonsko si ni želelo vojske, ampak le plemiška stranka, ki je navdu- šenje za vojsko umetno netila z velikimi obljubami, da bo vojska z Rusi povzdignila blagostanje japonsko. Pravili so ljudstvu, da bodo vzeli Rusom celo Mandžurijo in Sibirijo daleč čez Bajkal. V Tokiu je bil ljudski shod, na katerem se je zahtevalo, da se zmanjšajo bremena za vojsko. Grof Okuma je pa rekel: »Utnevam, da se boje naše banke, ki so še-le v povojih, za svoje imetje, ki znaša skupaj komaj 400 milijonov jenov. A če bi mi zdaj Sledili za vojsko, bi bil to samoumor. Mi moramo zdaj vojsko nadaljevati z vsemi silami in skrbeti, da se obogatimo z njenimi uspehi.« Tako pa špekulirajo samo kapitalisti. Revno ljudstvo se v trumah pridružuje socialnim demokratom, kateri so bili že iz početka proti vojski. . Japonski vjetniki v Moskvi. Moskva, 12. junija. Tekom današnjega dneva so v Sergijevi lavri nastanili 20 japonskih častnikov in 500 japonskih vojakov, ki so bili vjeti v Koreji. Politični ogled. Avstrijska kvotna deputacija. Dne 11. t. m. je imela avstrijska kvotna deputacija sejo, katere sta se udeležila tudi ministrski predsednik dr. pl. Körber in finančni minister dr. vitez Böhm. Avstrijska deputacija je odobrila ogrske predloge, ker so v depu-taciji večinoma kimovei. Poročevalec baron Schwegel je predlagal, naj se odobri prejšnja kvota 65'6:34'4. Poslanec Kaiser predlaga kvoto 50:50. Ta predlog je bil odklonjen z 10 proti 3 glasovom. Drugi predlog, naj se kvota določi po številu prebivalstva, je bil odklonjen z 9 proti 4 glasovom. Dr. Fortov predlog, naj se to vprašanje odloži, je bil odklonjen z 10 proti 3 glasovom. Grof Zed-witz nato predlaga, naj se kvota določi samo za eno leto. Tudi ta jako umestni predlog je bil s 7 proti 6 glasovom odklonjen. Končno je obveljal Schweglov predlog, ki bode Avstriji naložil velika nova bremena. Pomisliti je namreč treba, da bode država morala za armado in mornarico najeti v kratkih letih do 450 milijonov posojila. In to posojilo se bode razdelilo po sedajni krivični kvoti, da bode morala Avstrija plačati skoro dve tretjini vsega posojila, a Ogrska le enbika 40 K, Sv. Štefan pri Žusmu 18 K, Ponkva 30 K, Kalobje 11 14 K, Slivnica pri Celju 5 K, Sladka gora 30 K, Sv. Vid pri Grob. 16 kron. Društvena porodila. Velika planinska veselica pri Ži-gertovem stolpu dne 19. junija 1.1. Kdor se je udeležil slične slavnosti lani, jo je gotovo ohranil v najboljšem spominu Kako bi sploh mogel človek pozabiti prijetnih uric, ki jih je preživel na 1345 m visokem Žigertovem vrhu v družbi nedolžno in rajsko veselečih se prijateljev lepe narave in gorečih ljubiteljev lepe naše domovine vseh stanov, prihitevših k tej pomembni slavnosti od vseh vetrov slovenske zemlje! Kako bi mogel pozabiti idilične trate na »Žigertovi planji«, ki tisto-krat pozdravljala toliko gostov, kakor še nikdar poprej! In kdo se ne spominja stoletnih smrek in jelk, ki so molče opazovale igrajočo se trumo planincev, prisluškovale iz srca prihajajočim in v srca segajočim krepkim besedam raznih navdušenih govornikov ter rahlo se zibale ob sanjavih zvokih premile slovenske pesmi! Kdo bi se več ne spominjal divnega razgleda raz orjaški in ponosni Zi-gertov stolp, ki je tudi pogled preko peterih dežela! 6 dan septembra meseca minolega leta je bil dan rajskega veselja in tako veselje se ti ponuja 19. dne t. mes! Ako ljubiš le količkaj »zeleno planinico«, vzami isti dan palico v roke, deni v nahrbtnik nekaj za »pod zobe« ter se podaj na pot! Kot dober kristjan se lahko udeležiš sv. maše, ki se bo brala ob 10. uri v starodavni cerkvi sv. Areha. — Ker bi lahko sama voda le komu škodovala, skrbelo se je, da dobe »žejni popotniki« kapljico pristnega vinca pri sv. Arehu, kakor I tudi na Ž gertovi planji. — Veselica se vrši za en teden le tedaj, ako bi bilo v nedeljo skrajno neugodno vreme. Kakšne megle naj še nikogar ne strašijo! Vse drugo se izve isti dan na Ž ii, T" Celje gledališka ulica Celje se priporoča čč. duhovščini, gg. cerkvenim predstojnikom kakor slavnemu občinstvu za napravo in popravilo oltarjev, prižme, križevih potov, spovednic, vsakojakih podob in svetniških soh, "TP® kakor sploh vseh v mojo stroko spadajočih del. — Trajno, umetniško dovršeno delo in primerne, nizke cene! 388 5—4 Kmetijsko društvo v Frankolovem reg. zadr. z om. zav. priredi svoj redni občni zbor H^C v nedeljo, dne 26. Jan. t. 1. popoldne po večernicah v lastnih prostorih s sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in odobrenje letnega računa z bilanco za 1. 1903. 3. Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo. 4. Prosti predlogi. — Ako bi se ob določenem času ne zbralo zadostno število članov, se odredi eno uro pozneje drugi občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, kateri pa bode sklepčen v smislu § 36 pravil ob vsakem številu članov brezpogojno. 441 1—1 Odbor. Učenca S z dobrim Šolskim spričevalom, se sprejme takoj v trgovino mtža-nega blaga. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu »Slov. Gospod.« v Maribor. 400 3—3 oooooo Gepilni fraki za amerikance - in trsne škropilnice z galico prav po ceni odda 394 3—3 Jos. Frstec v Mariboru pri Magdaleni ) jksIcjâcsÂulcjlulcjlcjfcsIcsIcssficsfcjfcjlulcjÂcjluiutejâcjk ^ 4 in4rr imAiinrnnrn £ * * ti + JOŽEF KRAMBERGER — kleparski mojster - pri Sv. Ani na Krembergu • se vljudno priporoča čč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v kleparsko stroko spadajoča dela. Prevzemam kritje zvonikov in raznih streh s pločevino, stavim strelovode po novem sistemu in bakreno žico, dalje popravljam in barvam strehe, tudi na zvonikih, pri tem ne rabim stolpor (ruštov), kar je ceneje, delam iz najboljše pločevine žlebove in razne v to stroko spadajoče reči in sicer Cflt- po najnižji ceni. Imam mnogo spričeval od čč. gg, duhovnikov na razpolago. — Prosim torej vse Slovence, da me blagovole z obilnimi naročili podpirati. 404 3—2 * l VABILO na 435 1—1 redni občni zbor Posojilnice v Pišecah ki se vrši dne 26. junija 1904 ob 8. uri dopol. v posojilničnih prostorih. Ako bi se ob tej uri ne saSlo zadostno Število zadružnikov, vrši se ob 9. uri občni zbor brez ozira na Steviio udoy. Dnevni red: 1. Poročilo o leinem računu za 1903, — 2. Posvetovanje zaradi spremembe občnega zbora. — 3. Posvetovanje giede tajništva. — 4. Volitev načelstva in računskih pregie-dovalcev. - 5. Razni predlogi. jurij Veršee, načel. Oddaja stavbe. Stavba nadučiteljevega stanovanja na Cvenu se bo zaradi nekaterih dodatnih del še enkrat dražbeuun potom oddajala in sicer JJC* v nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 2. uri pop. -^ffl pri Soli. — Skupna proračunjena svota znaSa sedaj 4739 K 53 h. Vse delo se odda le enemu podjetnika. Krajni šolski svet na Cvenu, dne 13. junija 1904 433 i—i Za načelnika: T. Pušenjak. IHiK^HlHiš Vabilo k rednemu občnemu zboru ormoške posojilnice registr. zadruge z neomej. zavezo — Frudauer Vorsehussverein, reg. Gen. mit unb. H. — ki se odredi na sredo, dne 29. junija 1904 ob 2. uri pop. v posojHnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo predslojništ -a, polaganje računov in bilance za 1.1903. — 2. Poroi iio nadzorstva o računih in bilanci. — 3. Predlog pred«i ijništva in nadzorstva o porabi čistega dobička. — 4. Tolmačenje sklepa občnega zbora o obrestovanju del :žav. — 5. Volitev pred-stojniStva in nadzorstva. — 6 Slučajni predlogi. Ormož, 13. junija 1904 Martin Ivanuša. 432 1-1 Dr. J. Geršak. Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m notinku. — Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. -- Anton Paoluzzi ::pos. v Cictanovi, Istria, f ♦ prodaja lastnega vina. Pinot (belo) po 17 novčičev liter, belo domače „13 „ „ ^ teran t 14 » „ 4 < > Po tej ceni franko na postajo Trst; < > < >v dvojih sodih se podraži za 5 °/o-53/ Vzorci se pošljejo zastonj. 27 IMecl. lin i v. d1'- Rihard Karba bivši sekundarij ljubljanske bolnišnice naznanja, da se je naselil kot " zdravnik v Šoštanju in da ordinira v posojilniški hiši. Slovenska tvrdka 1 Alojzij Horvat kamnoseški mojster X X X v Račjem pri Mariboru — priporoča — 38 12—6 nagrobne spomenike razne velikosti po najnižjih cenah. ^^jjZmUZI XXXXXX Pri Amerikaneu. XXXXXX sem Otvoritev trgovine. Uljudno naznanjam oenj. p. n. občinstvu, da H otvorll dne 1 Junija 1904 v Mariboru, grajski trg št. 2. preje trgovina Blanke-ja naslednik popolnoma na novo urejeno trgovino mannfakturnega blaga, kakor različnega sukna, platna, tkanine itd. — ter prosim za obilni obisk, katerega si bom skusil ohraniti s točDo postrežbo in oddajanjem dobrega in zelo cenega blaga. Anton Viher $ mizarski mojster v Mariborn § Koroške ulice št. 31 16 11 ® absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu • se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopja, pohištva in uprave A za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samo- • stane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj ■ H Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi aaa- za birmance lep spomin aaa- ter sploh za odrasle koristen molitvenik Duhovni vrtec" ——— « V. natisu. - S 99 Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 180 straneh še pouk za sv. birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1'30. v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1-60, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 180. Sv. birma. Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom K —-10, 10 kom. K —'90, 100 kom. K 8'—. 403 3- Z odličnim spoštovanjem Alojz Gniušek. X X X - L X X M XXXXXX i*ri Amerikaner XKXXXX V smislu sklepa pri občni seji ravnateljstva „Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor." dne 14. aprila 1904, št. 90., se je obrestna mera hranilnim vlogam in sicer počenši z dnem I. jul. 1904 od 4 72% m» 4% znižala. Vlagateljem je torej prosto, da smejo svoje vloge v mesecu juliju t. 1. ob uradnih dnevih t. j. torkih od 8. do 12. ure dopoldne dvigniti. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v SI. g., dne 8. junija 1904. 428 l—l Predsednik: Jos. Jurčič. Tigit^io^ priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. UMMMBiHHmnHNnHHHi^^MMMi »prejema hranilne vloge vsak delavnik od S. do 12. ure dopolnilne in jih obrestuje po 4°/o ter pripišite nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Stanje hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K. Mest hranilnica ljubljanska 320 6 na Mestnem trgu zraven rotovža Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4,/«°/o na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/« izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 */o izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice iu na vrednostne papirjo in sicer po 4■/,% do 6®/o- Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. Tisk tiskarn« sv. Cirila. 3MT Današnji list Ima „Nas Dom„ kot prilogo ' ^