(TIESSEDGER« G LOS I LO SLOUEDCEU \J PVSTRPIIJI "Registered by Australian Post — Publication No. VAW 1215" CATEGORY A LETNIK XXXIII številka 10 SLAVNOSTNA OTVORITEV BALINIŠČA Že vrsto let se Slovenci družimo ter zbiramo v raznih slovenskih društvih v Melbournu in okolišu, na raznih športnih tekmovanjih predvsem balinanju. Zaradi posebnega zanimanja za ta šport, smo si Slovenci zgradili prava pokrita tekmovalna balinišča. Ob koncu tedna 29. in 30. oktobra je bila slavnostna otvoritev še enega novega, sodobnega in pokritega balinišča v Diggers Restu, ki gaje zgradilo društvo Slovenski primorski socialni klub Jadran. Balinaiji iz vseh koncev širne Avstralije smo to otvoritev počastili in se pomerili v tekmovanju. Sodelovala so društva oziroma ekipe iz Sydneya, Canberre, Albury-Wodonga, Adeilaida, Geelonga, društvo Istra, Istrsko društvo Učka, Slovensko društvo Planica in Slovensko društvo Melbourne. Nad svojim novim baliniščem so Jadrančani upravičeno ponosni, saj vsebuje pet stez in še vse druge udobnosti, ki vplivajo na dobro razpoloženje in koncentracijo balinaijev. V soboto ob 14.uri je Allan Mathews - svetnik oziroma (councillor) za Shire of Bulla uradno otvoril balinišče, ob strani pa mu je stal nadvse ponosen in nasmejan predsednik Jadrana Franc Iskra s številnimi člani in balinarji. Številne zasluge v čast in zahvalo gredo tudi Francu Vojvodi, ki je s pomočjo marljivih, delovnih in sploh pa neutrudnih sodelavcev zgradil balinišče, v katerem danes uživamo vsi balinarji. Tekmovanje je potekalo od devete ure zjutraj. Bilo je pravo mravljišče. Množica balinarjev in obiskovalcev prireditve je prihajala že v zgodnjih jutranjih urah. Z mnogimi se že dolgo nismo videli. Vsi srečni, veseli in nasmejani smo se pozdravljali in si stiskali roke ter si izmenjavali novice, pa naj si bo to vesele ali žalostne. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, tako, da so se uporabljale tudi "stare" steze in je bilo istočasno devet tekem. Končni rezultat je bil: 14 moških in 6 ženskih ekip je prišlo v finale za naslednji dan. Vseh skupaj je bilo 60 ekip. V soboto zvečer je ansambel Večerni zvon poskrbel za še večjo zabavo. Tisti, ki čez dan niso balinali, so se lahko urno vrteli ob zabavni glasbi, drugi pa smo morali energijo. skrbno varčevati za finale. V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo. In to kar precej časa smo tekmovali, da smo prišli do končnega rezultata, to pa so bili prekrasni pokali podarjeni od Westpac Banke. Med odmori smo kar večkrat odšli in si jih poželjivo ogledovali. Ob koncu vseh tekmovanj smo se zbrali v dvorani, kjer so bili razdeljeni pokali, seveda najboljšim balinarjem. Te je slavnostno podaril direktor Westpac Banke, podružnica St.Albans g.John Soyea. Rezultati pa so bili. Med ženskimi ekipami je prvo mesto dobila Planica, drugo SDM, tretje ponovno Planica in četrto Jadran. Med moškimi pa je prvo mesto dosegla ekipa Istra Social Klub, drugo Učka, tretje SDM in četrto ponovno SDM. Društvu Jadran se v imenu vseh balinarjev in obiskovalcev zahvaljujem za uspešno organizacijo in čestitam k uspehu. Naj omenim tudi, da je dokaj naporno in odgovorno delo imel tudi Silvo Juriševič, ki je pazil, da so bili vsi rezultati pravilno vknjiženi in točke pravilno izračunane. Pa še to! Balinarska zveza Slovenije je v ta namen podarila društvu Jadran prekrasen pokal izdelan iz lesa in stem izrazila zahvalo za vso skrb in gostoljubnost, ki jo je ta zveza bila deležna že leta 1985 ob svetovnem tekmovanju v Melbournu, ter letos na mladinskem svetovnem tekmovanju. To je približno 60 centimetrov visok lesen pokal. Na eni strani pokala je izdelana slika Bleda, na drugi pa balinar tolkač. Zares lep spomin iz domovine. Predsednik Franc Iskra se v imenu upravnega odbora Jadran še posebno zahvaljuje vsem dežurnim kot v kuhinji, tako v točilnici in vsem, ki ste pripomogli, da je vse potekalo v najlešem redu. Prispevek je napisala Anica MARKI C ■P i : OKTOBER 1988 OT^% Slavnostni govor ob otvoritvi novega balinišča. Podarjeni pokali od West pack Banke. Strastni navijači in dokaj koncentrirani tekmovalci. Darilo Slovenske zveze balinarjev iz domovine. Tekmovalci so ob slovesu kar zaplesali na avtobus. mESSEnCER- GLASILO SLOVEflCEV U AUSTRALIJI NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Tel.: 436 5238 Lastnik - Publisher SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic.3095 Uredila - Edited By: Vida KODRE Upravni odbor: Peter Mandelj (administracija), Vida Kodre (tajništvo), Vasja Cuk (tehnično izoblikovanje), Jana Lavrič (knjigovodstvo in korektura), Milena Brgoč (odprava), Anica Markič (dopisovanje), Sandra Krnel (english section). Redni dopisovalci: Ivan Lapuh, Helena Leber, Ivo Leber, Marijan Peršič, Derry Maddison, Anica Markič, Marijan Lauko. Tisk - Printed By: D.&D. PRINTING Cena izvoda-price: 2 dollars per copy Letna naročnina-annual: Australia 20.-, Overseas S 32.00 Vaše prispevke pošljite najkasneje do 5. v mesecu. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Za podpisane članke odgovarja pisec P.S.: "Ker moja slovnica in sestava ni "preveč visoka" prosim, da popravite moje pisanje. Mojo mladost sem zapravljal kot pastir in najvišja šola, ki sem jo obiskoval je bila le štirinadstropna in še ta je bila obrtniška!" Vas pozdravlja Takole nam je v svojem pismu napisal naš dopisovalec. Mi se mu globoko zahvaljujemo in naš odgovor je tak: "Hvala za vaše zaupanje v delo uredništva!" V uredništvu se zavedamo, da našega Vestnika ne bi bilo brez prispevkov naših dopisnikov. Vsakega prispevka se razveselimo, saj vemo, da bomo le s pisano besedo ohranili naš materin jezik živ. Vendar pa nikoli ne moremo reči, da svojo materinščino dokončno znamo, kajti jezik se stalno razvija in gre v korak naprej. Zato smo si v uredništvu "prilastili to pravico " (tudi s soglasjem nekaterih dopisnikov), da članke slovnično popravimo kakor najbolje znamo in sicer le v želji, da ohranimo slovenski jezik med rojaki v Avstraliji. Torej kar korajžno nam spet kaj napišite! Uredništvo CRRPHIC HRT Specialising in all print ready art work and graphic designs. Vosja Chuck 115 KARINGAL DRIVE, GREENSBOROUGH, 3088 TELEPHONE: 434 5768 OPRAVIČILO Tiskarski škrat nam jo je spet zagodel. V prejšnji številki Vestnika je zamešal vrstice in kar se da neprijetno izpadel na 8. strani z naslovom Prvi slovenski tabor. Napaka je v desnem besedilu poleg slik in sicer tretji odstavek, kjer popravljamo: Vmes je Lidija Lapuh nastopila z recitacijo, katero je upesnil njen oče Ivan Lapuh, njena mama pa je prebrala črtico z naslovom "Slovenska beseda, zdravilo", katere avtor je Ivan Lapuh. Za neljubo napako se vsem bralcem indopisovalcu zares opravičujemo. Uredništvo POSEBNA OBJAVA Našemu mlademu nečaku Dušanu A VSECU, ki je trenutno na obisku v Avstraliji (nekateri ga poznajo kot balinarja v SDM) želimo srečno vrnitev v domovino - 27.11.1988 družina Kastelic in družina Urbančič. PACO PLASTER Specialising In EXTENSIONS RENOVATIONS NEW HOMES -No Job Too Small- ALEX Ph.018-322-373 Ah 300-1683 MARKIC NOMINEES za vsa zidarska dela 16 Hamilton Drive, Ringwood, Tel. 876 3023 MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES Ker se nam je po septembrski številki Vestnika javilo nekaj bolj "zalitih" in okroglih žensk in nam svetovalo naj dobrih in visokokaloričnih receptov nikar ne ponujamo več, smo se zato njim na ljubo odločili, da napišemo nekaj dobrih receptov za vitko linijo. Takole pravi znani francoski prav poceni recept: ManŽri! Povrhu vsega mi še v uredništvu ne dovoljujejo več, da se lahko razpišem, ker so pač na tesnem s prostorom v časopisu, zato vam v tem primeru ponujamo angleški recept,ki priporoča 12 kozarcev vode na dan. Torej, kar tako naprej do naslednje številke, vitka linija je zagotovljena, takrat vam pa spet ponudimo recept, da se nekoliko opomorete. Pa lep pozdrav. Kuhar Lino JEZIK IN MI V naše uredništvo prihaja vedno več pisem. Prostor nam zmanjkuje. Zal smo morali obseg časopisa ponovno skrajšati za dve strani, ker nas finančne težave še vedno pestijo. V veliko pomoč bi lahko bila društva in seveda naši novi naročniki.Še vedno vztrajamo,da dobimo določeno število novih naročnikov in to je samo 200. Nekaterim ta številka pomeni malo, nekaterim pa precej, saj le tako bomo potem pri tisoč izvodih naklade dobili tudi državno pomoč, ki vsako leto v ta namen dodeli del finančnih sredstev. Mislim, da se bomo vsi potrudili in s pomočjo naše trdne slovenske narodnosti, samobitnosti, identitete in srca poiskali naše slovenske prijatelje in jim ponudili slovenski informativni časopis, za katerega zagotavljamo, da bo iz meseca v mesec boljši. Zavedamo se torej, da smo dolžni za vzdrževanje in ohranjevanje slovenskega jezika Slovencev v tujini. Na vse načine bomo poskušali, da slovenščina le ne bi še izumrla. Angleško tako ali tako dobro obvladamo, kajne, saj se vsakodnevno srečujemo z ljudmi v trgovinah, uradih, bolnicah, z našimi sodelavci, preko radia, televizije, časopisov... Bolj nas skrbi slovenščina, kako jo bomo ohranili mi in seveda naši potomci, saj le z obvladovanjem in govorjenjem jezika pomagamo k obstoju Slovenstva in pri čemer ne smemo pozabljati, da narod brez svojega jezika ni narod. Če se podrobneje ustavimo pri jezikih, in to naj bo bolj v tolažbo, naj omenim, da na svetu obstaja 6000 jezikov in narečij. Od teh kar 750 milijonov prebivalcev Kitajske govori severnokitaj-ski jezik. Temu sledi množica ljudi, to je 480 milijonov ljudi, ki govori angleški jezik. Torej ni bojazni, da bo angleški jezik izumrl. Zelo smo lahko ponosni, da je naš jezik eden izmed tistih šesttisočev, zato ohran-jajmo in govorimo še naprej naš materin slovenski jezik, saj v nasprotnem primeru jih bo na listi ostalo le 5999. To pa, toliko bolj v veselje kitajsko in angleško govorečih. Slovenski časopisi, knjige in radio so odlična sredstva, ki pomagajo k ohranjanju slovenskega jezika. Zelo neodgovorno in nesramno od nas je, če te stvari zanemarjamo ali pa jih celo namerno prezremo - češ, le čemu nam slovenski jezik služi v Avstraliji! Helena Vann FRIZERSKI IN KOZMETIČNI SALON za popolno nego vašega obraza s kozmetičnimi preparati Clarins depilacijo • manikuro • pedikuro se priporočamo 972 Toorak Road, Tel.:29 3788 CAMBERWEEL, 3124 29 5560 Penca Henderson & Assoc. Lastnik:Stanko Penca in Gary Oder 518 Sydney Rd., Brunswick, Vic. Tel.: 387 7055 nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih Specialist for kitchens Heidelberg Cabinets and vanity units Pty.Ltd. FRANK ARNUS 7 Longview Crt.,Thomastown, 3074 Tel.465 0263 Tel.459 7275 TANKIDS VI HARTMAN dress designer 8 Sulby PI., Tullamarine,3043 Tel. 330 3980 F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665 Kaj tečnariš, mat', kaj ni vseeno, kako jaz pospravljam! Oh ne, gospod Novak, ni kupido, ampak moj mali bratec! Kaj sem jaz kriv, če imam počasnejšo pamet kot vi jezik! (euro Direktor Euro International! Cveto Stantič Poleg tega uvažajo celo paleto izdelkov široke potrošnje, od izdelkov športne opreme, kjer so omenjene Elanove smuči, jahte, jamborji, smučarski čevlji, ipd. Jahte so celo prirejene razmeram oceanskih voda v Avstraliji. Med domače proizvodne organizacije, s katerimi največ sodelujejo sodijo: Pla-ma-Podgrad (polivretanska pena), Libe-la—Celje (tehtnice), Elan -Begunje (smuči, jahte in razni športni artikli), Alpina Žiri (smučarski čevlji), Cinkarna-Celje (kemikalije), Tovarna dušika Ruše pri Mariboru, Krka-Novo Mesto in Lek-Ljub-ljana (farmacija), Iplas-Koper (kemikalije), Veplas—Velenje (športni artikli), Belinka—Lj ubij ana (kemikalije), Tokos-Tržič (orodje), Gorenje-Muta (orodje), Emo-Celje (posoda) ter nekatere druge tovarne iz ostalih republik Jugoslavije. Blago v glavnem dobavljajo direktno končnim kupcem ali distributerjem ali pa zadevo izvršijo preko raznih izvozno-uvoznih organizacij v Avstraliji. Največ Torej pohištvena dejavnost se od samega začetka bistveno ni spremenila, je dejal Cveto Stantič. Zelo skromno so začeli na nelesnih in nepohištvenih programih, vendar je ta del doživel skokovit razvoj od leta 1982. V letu 1985 so dosegli približno milijon realizacije v prodaji, v letošnjem letu pa računajo, da bodo prodali za šest milijonov blaga. Tako oba - Cveto Stantič in Viktor Baraga se trudita za čimvečji izvoz iz Jugoslavije, saj to pomeni velik doprinos deviz za izboljšanje sedanjega jugoslovanskega ekonomskega stanja, ki tiči še vedno v težki finančni krizi. Vida KODRE (euro) proudly presents its Bicentennial rocking chair "CAPTAIN COOK" A special limited edition || collector's item - individually handcrafted from legendary Alpine Beech Tree. Each is engraved with the magic 200. Each has a signed certificate of authenticity and carries a priceless metal plate with serial number. Licensed by The Australian Authority. Gugalnik predstavlja svojevrsten prispevek slovenske lesne industrije k praznovanju 200 letnice Avstralije. Zaradi omejene proizvedene količine (vsak izdelek je oštevilčen in potemtakem unikat) in zgodovinskega obeležja, bo za vas in vaše É potomce neprecenljive vred- * nosti. ■ Poleg zbirateljske vrednosti ima gugalnik seveda tudi veliko uporabno vrednost, saj se lahko na njem sproščeno spočijete po napornem dnevu. Masiven izgled, skladnost linij ter mehkoba hrastove izvedbe mu dajeta poseben čar, zato ga lahko kot samostojen del stanovanjske opreme postavite v vsak prostor, k vašemu pohištvu. V Euru smo se odločili, da damo članom slovenske skupnosti poseben POPUST in jim omogočimo izjemno UGODEN NAKUP. Ne zamudite te enkratne priložnosti Pokličite nas na telefon: 7641900 - Cveto Stantič, Managing Director EURO INTERNATIONAL sodelujejo s firmami, kot so BHP, Elders, CSR, Albright and Wilson, Shell, Ford, General Motors, Hoechst, Ing-hams, Sigma in Mim. Velik del proizvodov gre tudi v rudarsko industrijo in so velik dobavitelj izdelkov firme MIM v Brisbanu, katera je lastnik največjega rudnika zlata in barvnih kovin na svetu. Glavni problemi, s katerimi se srečujejo pri teh poslih, meni Viktor Baraga, je usklajevanje želja dobaviteljev iz Jugoslavije in zahtevam ter konkurenčnosti avstralskega, novozelandskega , posebno pa še trga jugovzhodne Azije. Med drugim je tudi oddaljenost samega trga problem, pri čemer moramo vnaprej zainteresirati domače proizvajalce, da se sploh podajo v izvoz na to oddaljeno področje. Vemo, da ima Avstralija samo 16,5 milijonov prebivalcev in zato ima trg majhno kupno moč in se nikakor ne more primerjati z Ameriko ali Nemčijo ali Anglijo... Ogromni so tudi stroški, ki so povezani z rednimi dnevnimi komunikacijami, po-udaija Viktor Baraga in te opravljajo največ preko teleksa, telefaksa in telefona. Za potrebe jugoslovanske industrije pa Euro International izvaža tudi razne repromateriale in surovine. SLOVENSKO PODJETJE V AVSTRALIJI Vodja poslovne enote - Viktor Baraga ali obiščite naš novi razstavni prostor: 3 Dalmore Drive, SCORESBY 3179. At EURO we are so confident in the longevity of our products that we back each one with the Exclusive Euro Ten Year Guarantee. This rocker is an EXCEPTION - it can last till the next Bicentenary... EURO INTERNATIONAL PTY.LTD. Subsidiary of Slovenijales Ljubljana Tokrat nas je pot z Vestnikom popeljala v poslovne prostore slovenskega Euro-Internationala v Scoresby-ju, kjer smo se pogovaijali z direktorjem podjetja Cvetom Stantičem, doma iz Nove Gorice in z vodjo poslovne enote Viktoijem Barago, doma iz Grosu-pelj. V imenu Slovenijalesovega podjetja opravljata uvozno-izvozne posle za Jugoslavijo in Avstralijo. Začetki Euro Internationala oziroma Euro Furniture, kot so se prvotno imenovali, segajo uradno od leta 1979,kljub temu, da se je Slovenijales pojavljal že prej na avstralskem tržišču, saj je imel svojega avstralskega partnerja, ki seje ukvarjal z uvozom Slovenijalesovega pohištva. Zal je ta zašel v finančne težave, zato se je Slovenijales odločil, da bo odkupil to podjetje in ustanovil svoje lastno podjetje, ki se je imenovalo Euro Furniture do danes. Kmalu za tem so ustanovili poslovno enoto v Sydneyu. Tako so imeli poleg prodajnega sektorja tudi dve montažnici - eno v Melbournu in eno v Sydneyu. Ta del dejavnosti obstaja še danes, je pojasnil Cveto Stantič. Pohištvo, ki prispe iz Jugoslavije najprej sestavijo in potem prodajajo po celem teritoriju Avstralije. Imajo približno osemsto rednih kupcev. V Viktoriji lahko kupite slovensko pohištvo v vseh trgovina hs pohištvom. Najbolj znani so Stan Cash, Andersons... Po kakovosti spada pohištvo v srednje censki razred. Konkurenca na avstralskem trgu je zaradi velikega uvoza pohištva zelo močna, in uspej o le s kakovostjo, poudarja Cveto Stantič, zato sodelujejo v glavnem z najbolj renomiranimi podjetji pohištva v Sloveniji kot so: Kli Logatec, Liko Vrhnika, Idrijska lesna industrija v Cerknem (tovarna je svoj program prilagodila prodaji v Avstraliji), Stol Kamnik, Meblo Nova Gorica, Lipa Ajdovščina, Novoles Novo Mesto.. Najbolj so se začeli specializirati na področju kolonialnih jedilnic in v zadnjem času pa po besedah Cveta Stantiča, želijo ta program še bolj razširiti v modernejši stü jedilnic in spalnic. Med drugim nam je tudi pojasnil nekatere spremembe v organizaciji podjetja, ki so prišle leta 1982, ko se je podjetje začelo ukvarjati z nelesnimi prodajami. Slovenijales je začel ponujati blago drugih industrijskih panog in sicer na področju kemije, strojegradnje, športa, tekstila, itd. Tako se je prodaja izredno povečala inje ta dejavnost doživela velik korak do danes. Zato je v letošnjem letu podjetje spremenilo svoje ime, ker se je dejavnost razširila iz lesnega tudi na ostala področja in se je tako Euro Furniture preimenovalo v Euro International, ki je v popolni lasti Slovenijalesa iz Ljubljane. Ima 3 poslovne enote, od katerega se dve poslovni enoti ukvarjata s pohištvom, in kot smo že prej navedli, to je poslovna enota Melbourne in poslovna enota Sydney, ter tretja poslovna enota, ki jo vodi Viktor Baraga in se ukvarja z nelesnimi programi - to je s splošnim trgovanjem oziroma direktnimi nabavami blaga iz Jugoslavije v Avstralijo, Novo Zelandijo ter jugovzhodno Azijo. Po besedah Viktorja Barage želijo trgovanje razširiti tudi na Tajsko, Filipine in Indonezijo. Blago, ki ga največ uvažajo na te trge se deli po različnih panogah. Tako dobavljajo razne surovine za uporabo v industriji pralnih praškov in šamponov, v barvni industriji, v gumarski industriji, v farmacevtski industriji (kot zdravila, za dodatke k živinski hrani, kot veterinarske izdelke), v tekstilni industriji (polivre-tansko peno, ki jo najbolj uporabljajo za opremo notranjosti avtomobilov), v strojni industriji... Novi prostori Euro Internationala v i>coresby-ju Novice in zanimivosti iz domovine VRHOVNO SODIŠČE ZAVRNILO PRITOŽBE Potrjene kazni I.Borštnerju, F.Zavrlu, I.Janši — D.Tasiču višja kazen. BEOGRAD, 14. oktobra — Vrhovno vojaško sodišče je potrdilo kazni, ki jih je Ivanu Borštneiju, Franciju Zavrlu in Ivanu Janši izreklo vojaško sodišče v Ljubljani, Davidu Tasiču pa so kazen s pet mesecev zapora povečali na 10 mesecev zapora. IZID 17.SE JE CK ZKJ Po razburkanih dogodkih, ki so se zvrstili pred 17.sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je bilo težko pričakovati, da bo na seji, ki so jo tudi v tujini pričakovali z velikim zanimanjem, mogoče doseči soglasje o nekaterih najbolj pomembnih vprašanjih, ki ta čas tarejo jugoslovansko družbo. V "zadnjih mesecih se je nabralo toliko zamer in težav, da se ni dalo izogniti izstavljanju računov in pogajanjem. Vendar je c entralni komite Zveze komunistov Jugoslavije pokazal veliko odgovornosti in modrosti. Jasno je dal vedeti, da ne bo spreminjanja temeljev jugoslovanske federalne zgradbe in da takega početja tudi ne bo podpiral. Podprl pa bo vse spremembe, ki bi jugoslovansko družbo lahko popeljale na pot napredka. Tako so se odločili, da bodo v zveznem partijskem vodstvu zamenjali precej ljudi. Prednost naj bi dobili tisti, ki so že doslej pokazali, da se zavzemajo za napredno družbo in, ki imajo razumevanje tudi za druge in drugačne. Med drugimi so sklenili naj bi v centralnem komiteju samem zamenjali tretjino ljudi. Lahko bi dejali, daje bila uvod v kadrovske spremembe tudi odločitev o glasovanju o zaupnici predsedstvu centralnega komiteja. Razen člana predsedstva iz Srbije Dušana Ckrebiča, so vsi drugi člani predsedstva dobili večino glasov članov centralnega komiteja. Dušan Ckre-bič je takoj nato ponudil svoj odstop, IZROČILO TABORA ŽIVI V SLOVENSKEM NARODU V Ljutomeru se je na proslavi prvega slovenskega tabora zbralo blizu sedem tisoč ljudi — Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik. Praznovanje je bilo po zunanji podobi in tudi po vsebini podobno temu pomembnemu dogodku v zgodovini slovenskega naroda. V parku prvega slovenskega tabora, torej na mestu, kjer so se Slovenci v avstroogrski monarhiji zbrali prvič na političnem zborovanju in javno ter glasno izrazili narodnostne zahteve. Janez Stanovnik je poudaril, da so pred 120 leti v Ljutomeru zapisali pomemben list v zgodovini slovenskega naroda. Naše prednike, je dejal, je kljub različnosti prevevala skupna želja za dosego skupnega cilja — zedinjeno Slovenijo. Tudi danes se dogaja nekaj podobnega. Demokratični nemir Slovencev se mora preliti v ustvarjalnost za dosego demokratizacije, nacionalnih ciljev in uresničitev nacionalnega programa. Po končanem zborovanju se je Janez Stanovnik sestal še z ljutomerskimi mladinci. Srečanje so mladinci pravzaprav izsilili s tem, da so razširili govorice o nameravani provokaciji na shodu. Že na začetku poldrugo uro trajajočega pogovora, ki se gaje udeležil tudi predsednik RK ZSMS Jože Školč, so mladinci povedali, da so govorico o provokaciji hote razširili v želji, da bi prisìo do pogovora in da v resnici sploh niso mislili tako hudo. V pogovoru je predsednik odgovarjal na vprašanja mladincev, ki so se največ ukvarjala z ljubljanskim procesom in okoliščinami v zvezi z njim. V sodbi, ki so jo razdelili novinar-, jem , je rečeno, da obtoženi David Tasič, Franci Zavrl in Ivan Janša ter branilec Ivana Borštnerja v svojih pritožbah neutemeljeno navajajo, da so bile s tem, ko je prvostopenjski kazenski postopek potekal v srbohrvaškem, in ne slovenskem jeziku, kršena določila ustave SFRJ in zakona določila o enakopravnosti jezikov narodov. vendar je posredoval Slobodan Miloše-vič, ki je zahteval naj centralni komite o tem sklepa šele potem, ko bodo zadnjo besedo izrekli v Zvezi komunistov Srbije. Kar zadeva kadrovsko obnovo v najvišjih organih Zveze komunistov, naj bi ta potekala po merilih, ki jih je v uvodnem referatu na to temo predlagal Štipe Šuvar. Ob teh merilih je bilo veliko pripomb, najostreje pa je govoril Jože Slokar, ki je dejal, da že leta in leta izgubljajo bitke, generali pa ostajajo. Konkretnih rezultatov seje seveda ni mogoče pričakovati takoj, vsaj na tistih področjih, ki so najbolj žgoča. Ta pa so problem Kosova, čedalje bolj neuspešno gospodarstvo in čedalje slabši standard ljudi. Eden izmed večjih uspehov seje pa je ta, da je pokazala kakšen naj bo kulturen dialog tudi dialog med tistimi, ki so sprti ali imajo povsem nasprotujoča si stališča. Takoj po skoraj 3 dni trajajoči 17.seji CK ZKJ se je začela 18. seja, ki pa je trajala le tri ure. Edina tema te seje so bila ustavna dopolnila, o čemer je na začetku govoril član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Vidoje Zarkovič. Med drugim je poudaril, da so ustavna dopolnila korak naprej v razvoju demokracije in da predlagane rešitve omogočajo izvedbo gospodarske reforme. Tudi na tej seji se niso mogli dogovoriti o tem, kako urediti financiranje Jugoslovanske ljudske armade. Kljub temu, da je bilo na seji slišati tudi nekaj nedemokratičnih opozoril, ki jih je bilo mogoče razumeti tudi kot pritisk, so ob koncu sklenili, da je treba to vprašanje rešiti v demokratični razpravi. ODSTOP FRANCA ŠETINCA Član predsedstva ZKJ Franc Šetinc je izstopil iz članstva v najvišjem vodstvu jugoslovanskih komunistov, ker je — kot je napisla v odstopnem pismu — predmet laži in politikanstva oziroma obtožb, da ni storil, kar bi lahko za ureditev razmer na Kosovu. Franc Šetinc je javno izrazil svoje nestrinjanje z nacionalističnimi izpadi in gesli, kot so "Hočemo orožje!", "Smrt Siptarjem!", "Smrt _ Vlasiju!"... Le nekaj dni za Francem Šetincem je s položaja člana predsedstva CK ZKJ zaradi podobnih razlogov odstopil tudi Boško Krunič, nekdanji predsednik tega telesa. TOLMINCI USTANOVILI PODRUŽNICO KMEČKE ZVEZE Povprečen Ljubljančan sedaj trikrat več ve o izseljevanju iz kosovskih vasi kot o praznejenju gorskih krajev in celih dolin v tolminski občini. Nekdo bo pred zgodovino moral biti odgovoren za to, da se obrobje nacionalnega in državnega ozemlja tako prazni. Odslej bo to odgovornost nosila tudi Slovenska kmečka zveza, ki je danes dobila novo podružnico, sekcijo kmetov tolminske občine. To so nekatere polemične misli iz ustanovnega sestanka tolminske sekcije Slovenske kmečke zveze, ki je bil v celoti problemsko zastavljen. Kaže, da Tolminci od zveze veliko pričakujejo. Med drugim naj bi se prek nje povezali s tovariši iz cerkljanskega kmetijskega okoliša, ter kasneje še s člani idrijske podružnice, ki je sedaj v ustanavljanju, in se z njimi borili za pravice hribovskega kmeta. Te so bile doslej vedno potisnjene v ozadje, pri glasovanju zanje pa so bili hribovci preglasovani od bogatejših in podjetnejših kmetov iz dolinskih okolišev Slovenije. LJUBLJANA Delovni program Slovenske izseljenske matice je bil letos obsežnejši in vsebinsko obogaten z nekaterimi novostmi. Ob že utečeni izdajateljski dejavnosti in izmenjavi gostovanj, je bila okrepljena pomoč z učili, poučevanjem slovenščine, pomoč pri znanstveno raziskovalnem delu v iz-seljenstvu in podobno. Ko so na izvršnem odboru matice dopolnjevali predlog delovnega načrta za prihodnje leto pa so poudarili, da se mora matica v prihodnje usmerjati predvsem na kakovostne kulturne stike in izmenjave. NIŠ, BEOGRAD, TITOVO UŽICE.. V SR Srbiji se nadaljujejo protestna zborovanja v podporo Srbom in Črnogorcem na Kosovu. Demonstranti zahtevajo take ustavne spremembe, ki bodo "SR Srbiji omogočile uveljavljanje republiških državnih pristojnosti na vsem njenem ozemlju", in številne člane najvišjih državnih in partijskih vodstev pozivajo k odstopu ter jih obtožujejo, da so odgovorni za težave srbskega in črnogorskega naroda na Kosovu. Hkrati domala na vseh zborovanjih posebej bučno izražajo privrženost politiki, ki jo zastopa predsednik srbskih komunistov Slobodan Miloševič. SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA . Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije. in vsa strani sveta. • ■ Obrnite se na nas čimpreje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncasler Road, EAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse,ure) Na pozabit«, da ja 10 od lata 1952 ima GREGORICH dobro poznano in na uilugo vsam, ki m odpravljajo na potovanja I PRIDEMO TUOI NA DOMI ot* ATI ON o l __ J * - ' /5 (Licence No. 30218) Pty. Limited f AMOTSfOMi ------------^ .JL ^ -«ne — -j \ ? STWOFD ST rB9m/ S7ÜDLEY sv <4 ST * A V J i Quality Offset and Letterpress Printers Creative Designers Gold Stamping Raised Printing 1 STUDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733 ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ Predstavljamo Vam.. UMETNIKI ROČNIH DEL Že večkrat smo obiskali razne razstave ročnih izdelkov. Kot velika večina si tudi jaz rada ogledujem izdelane predmete ter občudujem nadarjenost, saj jim lahko rečemo, umetniki. To pa niso postali kar čez noč. V pogovoru z nekaterimi sem spoznala, da je za vsak tak izdelek potrebno veliko truda, ure in ure vaj, potrpežljivosti in morda tudi malo trme. Danes bi vam rada predstavila gospo Milko OBLAK, ki živi v predmestju Oak-leigh in izdeluje idrijske čipke. Do sedaj je za svoje delo prejela že vrsto priznanj in nagrad. Milka, kot želi, da jo kličem, je doma iz Poljanske doline pri Škofji Loki in je v Avstraliji že 19 let. Ta hobi se je Milka začela učiti kot sedemletno dekle — na željo in vzpodbudo stare mame. Za klekljanje Milka ni bila preveč navdušena, bolj ji je bilo pri srcu vezenje. Toda stara mama ni popustila. Učenje klekljanja in pridobivanje spretnosti je zamudno in težko delo. Ho- češ, nočeš, Milka je nadaljevala z vajami tako dolgo, da se je v tej umetnosti res izučila ter si v poznejših letih med vojno prav s tem hobijem služila denar. Po vojni pa je izdelovala čipke za "Dom Ljubljana" ter za "Zadrugo idrijskih čipk." V Melbournu Milka obiskuje dvomesečna srečanja Arts and Crafts, kjer klekljajo čipke na angleški način in sodeluje tudi na raznih razstavah. Prav tam pa je spoznala neko prej nepoznano Avstral-ko, ki je posredovala, da se je Milka prijavila za razstavo na Royal Melbourne Show in že prvo leto prejela za svoje izdelke prvo nagrado. Temu je sledila letos nagrada za drugo mesto na Bicentennial Agricultural National Exhibition, letos pa tudi nagrada za drugo in tretje mesto. Ti uspehi niso tako enostavni, saj vemo kako kakovostne so te razstave. Milki pa naše iskrene čestitke! Vzorce si izmenjuje precej z gospo Marijo Uršič in sta skupno že prikazovali izdelavo idrijskih čipk po trgovskih stavbah Melbourna, na Multikulturnem festivalu v St.Kildi, kot tudi na naši razstavi v Elthamu. Povsod s svojimi izdelki vzbujata veliko zanimanja. Lepo urejen dom, negovani vrt, izdelani gobelini, ki krasijo hišne prostore so priča, da je Milka aktivna še na drugih področjih. Izdelane čipke pa ta umetnica ne prodaja rada. Pravi, da jih najrajši komu podari. Ročno delo je dragocena stvar, katere pravo vrednost zna ceniti le ustvarjalec, pa tudi marsikateri poznavalec in ljubitelj te umetnosti. Zapisala:Anica MARKIČ NAZAJ K ŠTEDILNIKU V zadnji številki Vestnika smo poročali o novi kuharici v Elthamu oz. v SDM. Zal vas moramo tokrat obvestiti, da nam "ta korak" ni uspel. Če je med našimi rojaki oseba, ki bi bila pripravljena sprejeti kuhinjo, naj se prosim oglasi pri Upravnem odboru Slovenskega društva Melbourne. Zelo radi se bomo z vami pogovorili in morda prišli do skupnega sporazuma. Nismo si sicer na jasnem, kaj bi bilo najprimernejše, da ukrenemo, zato je vsak predlog dobrodošel, vsaka zamisel lepo sprejeta. Pišite torej na naslov P.O.Box 185, Eltham 3095, ali pa pokličite enega izmed odbornikov za posredovanje. Do takrat pa smo primorani nadaljevati kot prej — s prostovoljnim delom članic. Želimo čim bolj ustreči gostom, ki prihajajo v naše prostore in ohraniti domačnost. Prosimo za razumevanje! Zapisala: Anica MARKIČ KROŽEK ROČNIH DEL Ponovno objavljamo, da imamo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu krožek ročnih del. Vsi ste zelo dobrodošli. Za podrobne informacije pa pokličite Mileno na številko 2322958, še boljše pa pridite pogledat kaj delamo. OBISK VISOKEGA CERKVENEGA DOSTOJANSTVENIKA V petek 22.julija 1988 je prispel v Sydney dr. Alojzij Ambrožič, nadškof v Torontu, Kanada. V nedeljo je birmal 24 slovenskih dečkov in deklic. Teden dni kasneje pa je opravil zakrament svete birme tudi v Melbournu in sicer v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew-u, kjer je prav tako birmal 24 mladih fantov in deklet. Vsem 48 mladim birmancem želimo,da bi ostali zvesti cerkvi in naši slovenski skupnosti. Danica Petrič LETNA SKUPŠČINA 1988 Ponovno sklicana letna skupščina na nedeljo 25.septembra je bila žal še slabše obiskana kot prvotna, toda po naših pravilih za le-to nismo potrebovali sklepčnosti, zato smo s sestankom nadaljevali. Zelo žalostno je, ko pomislimo koliko članov se nikoli ne udeleži nobenega sestanka. Za vodjo skupščine je bil ponovno izvoljen Peter Mandelj. Sledila so številna poročila sekcij ter krajša debata o nadaljnjih načrtih glede bodočnosti društva - kaj in kako ukrepati. Staremu odboru je bila dana razrešni-ca. Nekateri oborniki in sicer Stanko Penca, Werner Remšnik, Franc Fekonja in Viktor Lampe, so odšli na začasen odmor. V odbor pa so bili sprejeti Milena Brgoč, Tania Markič, Tone Oberstar in Eddi Zorzut. Frank Prosenik nadaljuje svoje delo kot predsednik. Pred seboj imamo veliko nalogo, katero nameravamo in želimo izpolniti s čim lepšim uspehom, v složnosti in z vašo podporo,dragi člani. LETNA NAROČNINA, kot ste bili verjetno že vsi obveščeni, je zaradi viso- kih stroškov vzdrževanja klubskih prostorov zvišana na 55,— dolaijev. DOLGOLETNEMU ODBORNIKU, vodji lovske sekcije in dragocenemu članu Slovenskega društva Melbourne Janezu Zemliču, pa smo v priznanje za večletno sodelovanje podelili častno članstvo ter mu ob tej priliki še enkrat čestitamo ter se zahvaljujemo za sodelovanje, darežljivost in za razumevanje. KER SE JE Marijan Lauko za stalno preselil v Queensland, je bilo potrebno, da izberemo osebo, ki bo namesto njega delala kot zaupnik naše imovine. Ta čast je doletela dolgoletnega blagajnika in cenjenega člana Stankota Penca, ki se je sedaj pridružil ostalim zaupnikom Simonu Špa-capanu, Maksu Hartmanu, Marijanu Opel-tu in Lojzetu Markiču. Marijanu Lauku, najlepša hvala za odlično opravljeno delo, ki ga je izvrševal kot eden naših zaupnikov. Žal nam je, le, da ste se odselili tako daleč, sicer pa nekateri trdijo, da v kraljični deželi sonce za spoznanje močneje greje. SPOMNILI pa smo se tudi naših pokojnih rojakov z enominutnim molkom. To število žal, vse prehitro narašča. OČETOM HVALEŽEN POZDRAV V Slovenskem društvu Sydney smo 3. septembra 1988 praznovali očetovski dan. Kulturni program je pripravila Danica Petrič, oživeli pa so ga mnogi nastopajoči. Brat in sestra Robert in Liljana Miku-letič sta recitirala pesmi Očetovski dan in Očka praznuje avtorice Marcele Bole iz Melbourna, najmlajša nastopajoča Barbka Petrič, ki je šele pred kratkim dopolnila 5 let, je zapela pesmico Metuljček cekinček, metulja pa je predstavljala njena prijateljica Liljana. Na_ harmoniko je veselo polko zaigral Rudi Čarenčec. Nato pa na njej spremljal tudi plesalce folklorne skupine iz Merrylands-a. Presenečenje pa so pripravile slovenske žene. Šele pred kratkim so sestavile ženski pevski zbor ter kljub pomanjkanju časa naštudirale pesmi Veselja dom, Ti domača hiša, Žena moja, volja tvoja in Vrnil se bom k očetu ter z njimi razveselile ne samo očete pač pa vse prisotne. Spomnili pa smo se tudi našega duhovnega očeta p.Valerija Jenka, kateremu se je Anica Šernek s skromnim darilcem zahvalila za vse dobro kar je naredil za nas. P. Valerij pa nas je spravil v dobro voljo s prisrčno šalo ter s tem pokazal, da zna biti tudi vesel in duhovit. Praznovanje očetovskega dneva pa so pripravili tudi v društvu Triglav. V nedeljo 4.septembra 1988 pa je bila v Merrylandsu maša za vse žive in pokojne očete. Pri maši so sodelovali letošnji birmanci, prvoobhajenci in tudi očetje. Po maši pa smo se zbrali v dvorani k skupnemu kosilu, kjer je bil spet krajši program. Danica je recitirala pesem Zbogom moj ljubljeni ata pesnika Stanka Asteija, ženski pevski zbor pa nas je ponovno razveselil in navdušil s svojim petjem. Dragi očetje, rdeči nagelj, ki so vam ga pripele deklice v narodnih nošah, je znak naše ljubezni in zahvala za vašo skrb in ljubezen. Danica Petrič KNJIGE IN KNJIŽNICA Ne pozabite, da je naša knjižnica odprta vsako nedeljo popoldan in vsi ste zelo dobrodošli. Imamo veliko novih knjig in med njimi tudi zbirko "Naša beseda". To je zbirka triindevetdesetih knjig izbranih del slovenskih pisateljev in pesnikov. Zbirko knjig je bilo mogoče kupiti s pomočjo radodarnih članov SDM, ki so imenovani na naslovni strani vsake knjige. Posebno zahvalo pa želim izraziti vsem, ki so s svojimi darovi obogatili našo knjižnico. V imenu društva in vseh obiskovalcev knjižnice pa bi se rada zahvalila tudi članom igralske skupine za njihove darovane knjige ob njihovem obisku pri nas. Hvala! Milena BRGOČ V cerkveni dvorani v Veselovem—Me-rrylands sta se 30.julija 1988 zaročila Gail Twrdy in Boris Tomšič. Nepozabno zaročno slavje sta praznovala v družbi 200 gostov. Ž željo, da se ob letu ponovno zberejo na njeni poroki, jima želijo veliko sreče člani folklorne in igralske dru- žine. V avgustu 1988 je izšla druga številka glasila "Moja Slovenija", ki ga izdaja Zveza slovenske akcije in katerega urednik je Ivan Kobal. Prispevke pripravila Danica Petrič V SYDNEYU SMO PRAZNOVALI 65.rojstni danje 19.julija 1988 praznoval Jakob Tomšič, zavedni Slovenec in požrtvovalni pomočnik pri SDS. Slavljen-cu želijo vsi domači in prijatelji še na mnoga leta ter veliko zdravja in sreče. Marianne's TOUCH OF ELEGANCE Floral Hire Romantic medley of 6ft to 10ft pedestals Enchanting archways with essence of spring Cloud light birdbaths Flower decor for all occasions Original high fashion Keepsakes Bridal bouquets all in high quality silks For Appointment Call 762 9129 Slovenci v VPRAŠANJE EMIGRACIJE V nedeljo 23.10.88 ob lO.uri je potekala razprava z naslovom "What emigration policy for Australia?", ki jo je organiziral avstralski inštitut za mednarodne zadeve v Viktoriji, v prostorih "Pharmacy College-a" v Parkvillu. Sodelovali so predstavniki in govorniki različnih narodnih skupnosti. Namen razprave je bil analizirati bistvo emigracijske politike. Prav v tem času se pojavljata dve različni stališči, ki zadevata emigracijo. Eno preprečuje in zavira razvoj, drugo pa podpira in se zavzema za naraščanje števila emigrantov. Eden izmed govornikov Tony Bonnici je odprl vprašanje o priznavanju tujih kvalifikacij, spričeval in diplom, pri čemer je dejal, da sta pri temu gospodarska politika in emigracijska politika kontradiktorni, saj emigrantje s tujimi kvalifikacijami ne morejo opravljati svojega dela, ker jim pač "zbirokratizirani" in dokaj nepraktični predpisi tega ne dovoljujejo. Kako naj le potem s svojimi delovnimi izkušnjami in sposobnostmi pripomorejo k gospodarskemu in tehničnemu napredku Avstralije. Za primer so omenjene tudi avstralske ambasade po svetu, ki pri izvajanju točkovnega sistema za sprejem emigrantov dajo poudarek oziroma večje število točk, če ima prosilec kvalifikacijo. Pa čeprav to potem v praksi oziroma pri nastanitvi v Avstraliji ni res in se grdo maščuje, kajti emigrantje ne dobijo prave možnosti, da svoje sposobnosti uveljavijo v polni meri. Nadalje je Diana Batzias poročala na temo o selekciji emigrantov. Pri tem je bilo govora predvsem o točkovnem sistemu za pridobitev dovoljenja za nastanitev v Avstraliji, pri čemer mora prosilec zbrati najmanj 70 točk. Ta sistem je danes dokaj zastarel in tudi nelogičen in Diana Batzias meni, da kvalifikacijske sposobnosti in sorodstvene veze naj bi imele večjo težo in pomembnost pri izboru. Begunci in ostali - je bil naslov referata, ki ga je podala Cam Nguyen in pri tem povedala, da se pri vprašanju emigracije vedno spotikamo ob Aziate, in nikoli na Evropejce, pri čemer vedno pozabljamo, da je število evropskih držav na"top lestvici" med prvimi desetimi po naseljevanju emigrantov v Avstraliji. Sir Arvi Parbo je zavrtel kolo časa v leto 1949 in dejal, daje bil takrat način ocenjevanja za sprejem emigrantov dokaj enostaven. Ker je Avstraliji primanjkovalo delovne sile, so pač izbirali mlade in zdrave ljudi, da so lahko dve leti opravljah težaška dela. "S prijatelji smo večkrat šaljivo dejali, naj avstralska vlada le dobro pazi pri izbiri, da le ne bo bodoči emigrant preveč pameten, kajti v glavnem smo morali sprejeti dela, ki ga Avstralci niso hoteli delati. In tedaj nam niti na pamet ni prišlo, da je to bila diskrimi-natorna politika, saj je Avstralija v bistvu le ponujala pogoje, mi smo jih pač z veseljem sprejeli." Med drugim je tudi načel vprašanje o pojmih diskriminacijske politike, rasizma in pri tem poudaril, da o rasizmu v Avstraliji ne moremo govoriti, ker skozi emigracijsko politiko dobivajo pravico do nastanitve emigranti raznih barv kože, svetovnih kultur, različnih ver... Tudi izraz "multikultural" in "ethnic" vse prevečkrat omenjamo oziroma uporabljamo v vsakdanjem življenju, čeprav po njegovem mnenju nepravilno. Govor je zaključil s poudarkom, da Avstralija še vedno potrebuje veliko število ljudi in delovne sile. Povzetek razprave in zaključek je sestavil dr. Neville Norman in pri tem dejal, da emigrantje niso nobeno finančno breme, kot večina misli, ampak le vsestranska korist, tako v ekonomskem^ kulturnem in socialnem pogledu. In še njegova misel:"You never stop being prepared learning from others." Vida KODRE STIRINAJSTI MLADINSKI KONCERT Verska središča v Avstraliji organizirajo vsakoletni Mladinski koncert naše slovenska mladine. Za letošnji koncert že štirinajsti po vrsti je odgovornost organizatora prevzelo versko središče iz Merry-landsa-Sydney, kot prvič med slovensko skupnostjo v Wollongongu. Slovensko društvo Planica v Wollongongu ima svojo prijetno cerkvico in ob njej dvorano, kije za društvene priložnosti kar prostorna; vsekakor pa bi za ta dogodek bila premajhna. Zato so najeli veliko in tudi zelo lepo mestno dvorano od R.S.L. kluba. Napis nad odrom "Naša lipa naj cveti" nas je obiskovalce pozdravljal v globokem slovenskem duhu. V sebi je skrival pomen dveh barv: zeleno in rumeno. Hkrati pa so ti dve barvi povezale to srečanje kot ljubezen dveh dežel-dveh domovin: Slovenijo in Avstralijo. Prostorna dvorana, ki uradno šteje 550 sedežev (ob mizah), je ta večer dosegla število polnih šesto. V primerjavi dosedanjih koncertov je letošnji največji s strani obiskovalcev. Mladinski koncert je od samega začetka posvečen mladini, letos pa so k temu pripisali še zahvalo p.Valerijanu Jenku za njegovih 25 let delovanja med Slovenci v Avstraliji. Koncert se je pričel s Prešernovo "Zdravljico" ter "Advance Australia Fair". Zatem je predsednik slovenskega kluba Planica iz Wollongonga Karlo Kerč-mar izrekel dobrodošlico vsem navzočim. Vrisk — Melbourne, mladinski zbor Zarja Merry lands, Andrew Žičkar-Wollon-gong, Linda Hren-Wollongong, ansambel Karantanija—Melbourne, Rudi Črnec-Sydney, Carmen in Michelle Kale—Sydney, Robert in Igor Denša-Melbourne, Marko Celin-Wollongong, Ivan Gjerek -Melbourne, Foreign Excange-Canberra, Adriana Kermec-Sydney, Folklorna skupina Planica-Wollongong, mladinski zbor Glasniki—Melbourne in napovedovalci: Blanka Košak, Rober Koprivec, Marko Celin,Leonie Marinič— vsi iz Wollongonga ter še malo starejši mladinci Mavrica s pevko Olgo Gomboc-Sydney. V vsakem posameniku je zgovorno izražalo, kako lep je zaklad dediščine svojih staršev. Iz njihovih ust je donela pesem, se slišala deklamacija ali recitacija. Na raznih inštrumentih so izvajali izbrane melodije ter z folkloro pokazali slovenske ljudske plese. Vprašanje, kdo je bil najboljši bi bilo odveč, kajti tu ne gre za tekmovanje — gre za sodelovanje in to je enakovredna ocena. Lepa pa je bila zamisel, da so vsi nastopajoči dobili pismeno priznanje in zahvalo, saj tisti košček papiija podpre trud, ki ga je mladina vložila v tako bogat kulturni program. Franc Vojvoda - drugi z leve s svojo skupino pri delu novih balincev. JADRAN Iz SPSK Jadran nam sporočajo, da so zelo ponosni na Franca Vojvodo, saj je vedno pripravljen pomagati in tudi organizirati delo. Prav te dni so bili zelo zaposleni z zak Ijučevaniem dokončnih del za otvoritev novega balinišča. Pevski zbor je po dolgem oddihu ponovno zaživel in z vajami so začeli kot ponavadi — torej vsako sredo pridite in ne bo vam žal! SKRB ZA MORALNO IN DENARNO POMOČ V Slovenskem avstralskem društvu v Canberri so 25.9.1988 na izredni članski seji enoglasno sprejeli sklep za moralno in denarno pomoč Slovencem, ki se zagovarjajo pred vojaškim sodiščem v domovini in Odboru za varstvo človekovih pravic, V ta namen so izvolili Slovenski odbor za varstvo človekovih pravic, sestavljen iz petih članov: Cvetko Falež, Maijan Kovač, Alojz Kavas, Vivien Zontsich in Eric Fras. Ta odbor naj bi skrbel za čimvečji odziv Slovencev v Avstraliji pri podpori in zbiranju podpisov. Tako je organiziran shod 28.11. ob 14. uri, na katerem je pričakovana velika udeležba. v v POZDRAV IZ PERTHA Predvsem naj na začetku čestitam novi urednici, sodelavcem in dopisnikom Vestnika, ki ste poprijeli za delo in nadaljujete z izdajanjem Vestnika. Bilo bi res žalostno, če bi ta časopis zamrl. Ker sem zadnji članek za Vestnik napisal v januarju 88 in sem od tedaj kar malo "zadremal", sem se moral, milo rečeno, potrkati po glavi, da sem se spet zdramil. In tako vam danes zopet poročam! Perth je še tu in prav tako Slovenski klub. Kot ponavadi prirejamo naše plese in sicer za maškarade, vinsko trgatev, pa povšter-tanc, ples z metlo in enkrat na leto radijski ples, slovensko katoliški ples, ples za obletnico in še kakšnega. Plesi so kar dobro obiskani, čeprav je za-željeno, da bi se jih udeležilo še več Slovencev. Prav tako kar dobro deluje mešani pevski zbor, vendar potrebujemo nove pevce. Pred nekaj tedni smo v Perthu predstavili "Zbornik avstralskih Slovencev 1988". Predstavil gaje g.ing.Ivan Žigon z lepim nagovorom in branjem pesmi iz Zbornika. Pomagala pa sta mu "naš" avstralski novinar in pisatelj g.Harry Smith in ga. Zlatka Agrež. S skupnim nastopom so navdušili poslušalce, med katerimi je bil navzoč tudi predstavnik vlade. Predstava se je končala s prigrizkom in prijateljskimi pogovori ter željo po še podobnih srečanjih. Obenem najlepša hvala za poslane izvode Vestnika po "znižani" ceni. Uporabljam jih kot vabo pri pridobivanju novih naročnikov, a žal nimam preveč sreče. Lep pozdrav Lojze Kossi PRI BELEM KONJIČKU Igralska skupina iz Veselovega — Merry-landsa pripravlja nov kulturni dogodek. 4.novembra 1988 bodo na oder postavili krstno uprizoritev komedije "Pri belem konjučku." V glavni vlogi gostilničarke Mete bo nastopala Danica Petrič, poleg nje pa še: Jožica Modrijančič, Gail Twrdy, Peter Šarkan, Mirko Slatinšek, Ivan Koželj, Dane in Zofka Brkovec, Jože Košorok, Hinko Nell, Damjan Fortuna. Prvič pa bo nastopila naša nova mlada igralka Karmen Kale. Delo šepetalke je prevzela Francka Žižek, ki je pred kratkim prišla iz Slovenije. Igro je tudi tokrat režiral Ivan Koželj. S to predstavo bi radi popestrili kulturno življenje Slovencev. Ne samo v Sydneyu, pač pa po vseh mestih in krajih Avstralije, kjer prebivajo naši rojaki, željni lepe domače besede. Spored se je odvijal dalje z izbranimi točkami nastopajoče mladine iz raznih krajev Avstralije. Posamezne točke programa so zastopali : mladinski pevski zbor Zlati glas - Wo-llongong, ansambel Planica - Wollon-gong, Folklorna skupna Sydney, Lidia Lapuh - Morwell, Lenti Lenko - Melbourne, Celesta Kalan - Sydney, Veseli trio s pevko Kristino Cestnik, Brigita Bezjak - Canberra, Anita Pahor in Katerina Naslednji dan je bila v dvorani slovenskega kluba Planica v Wollongongu sv. maša, kajti društvena cerkvica bi bila tokrat premajhna za bogoslužje. Ob maševan-ju p.Toneta in p.Cirila ter ob ubranem petju naše mladine je bila tudi sv .maša nepozaben dogodek. Vsa slovesnost tega srečanja se je zaključila z "barbecue". Z mislijo, da se naslednje leto zopet takole srečamo na enem ali drugem koncu Avstralije smo se podali na dolgo pot domov proti Viktoriji, kjer nas je čakalo sadno drevje v pomladanskem dišečem cvetju. Tudi lipa bo okrog Božiča nudila dve žlahtni barvi: zeleno in rumeno. Lepo geslo "Naša lipa naj cveti" naj ostane leto za letom med našo mladino — v njihovi rodni in naši novi domovini. T T Ivan LAPUH Pevski zbor Glasniki iz Melbourna ZA OSAMLJENE ROJAKE V STISKI Včasih je prav zanimivo pobrskati po telefonskem imeniku. Človeka prav preseneti koliko koristnega lahko najde v tej "suhoparni" knjigi. Tudi sama sem malo polistala po njej ter našla nekaj koristnih telefonskih številk v Sydneyu. Dial a prayer-747-1555- če zavrtite to številko, se vam oglasi pastor Bruce, ki vam pove kaj iz Svetega pisma ter z vami tudi moli. Prav tako pa vam priporoči razne brošure, ki vam jih pošlje prezplačno na vaš naslov. Soul talk - 747-6311- v primeru osebne, duševne stiske lahko zavrtite to številko ter se pogovorite. Prav tako pa lahko zavrtite 747—1133 ter dobite nasvet za zdravo življenje. Vesela bom, če bodo v trenutku duševne stiske in osamljenosti te številke komu v pomoč in rešitev problemov. Danica Petrič DOBRODOŠLICA Pred dobrimi dvemi meseci si prišel med nas, Ti KRANJSKE GORE SIN, da v"drugi polovici" svojega življenja užiješ vse tisto, kar Ti dosedaj ni bilo omogočeno. Pri temu prvotno mislim na lepo vreme, ki ga uživamo kar enajst mesecev in pol v letu. Drugo, je sveži zrak, katerega je tukaj na obilo. Potem je mirnost življenja in krasna narava, kamorkoli se obrneš. Res se boš naj- boljše počutil na naši sončni obali-Sunshine Coast, saj je tu zagotovljeno umirjeno življenje s popolnim zadovoljstvom. Kar je Melbourne izgubil, smo mi pridobili. Sprejmemo Te v našo sredino z odprtimi rokami in kličemo DOBRODOŠEL!!! Med nami potrebujemo takšne kot si Ti. Welcome to you and Karen! Marijan LAUKO DIVISION ONE (Reserves in brackets) DIGGERS REST 9 (1) KEILOR UNITED 0 (1) COLLINGWOOD 7 (4) LATROBE UNL I (0) BALWYN CITY 5 (5) MELBOURNE UNI 1 (I) ANSTEY UNITED 4 (2) NORTHERN SUBS 2 (2) VICTORIAN SOCCER FEDERATION - AMATEUR LEAGUE TABLE AS AT SUNDAY, October 2, 1988 AMATEUR ONE Firsts P W D L F A Pts Balwyn City 22 I6 3 3 63 29 35 Colingwood C. 21 16 1 4 62 22 33 Anstey United 20 13 2 5 46 29 28 Philip InsL 22 12 4 6 48 36 28 Northern Sub. 22 11 5 6 35 28 27 Hawthorn United 22 9 6 7 44 38 24 Diggers Rest 22 B 7 1 50 31 2à Waverley Wand 21 7 3 11 31 51 17 Latrobe UnL 22 5 5 12 43 65 15 Keilor United 22 5 3 14 33 66 13 Endeavour Hills 22 1 7 14 32 57 9 Melb. Uni 22 1 6 15 15 50 8 RESERVES P W 0 L F A Pts Waverley Wand 22 16 3 3 64 32 35 Phillip InsL 22 15 3 4 61 32 33 BaiwynCity 22 11 6 5 52 26 28 CoUngwood City 21 11 5 5 51 23 27 Endeavour Hills 22 9 4 9 47 46 22 Northern Sub. 22 6 8 8 40 47 20 Anstey United 21 6 7 8 38 40 17 Hawth. United 21 7 3 11 36 50 17 Litro*« Uni 22 5 6 11 45 63 16 Dinars Rest 22 S 5 12 33 64 16 Melb. UnL 21 5 4 12 33 49 14 KeaorUn 20 5 2 13 31 59 12 V NOGOMETU TOKRAT ALELUJA Uspešna sezona nogometašev Jadrana je že skoraj za nami. Tako kot trdijo strokovnjaki, da je bila 24.olimpiada doslej najuspešnejša, tako menijo tudi strokovnjaki, da je bila letošnja sezona na JADRANU dokaj uspešna, vandar smo le pričakovali malce boljši končni rezultat.Toda takoje bilo in bo seveda še v nadalje ostalo, da vsak, ki je pripomogel k neuspehu, bo v trenutku našel tisoč vzrokov, ki naj bi bili seveda zlata vredni. Nai navedem glavni vzrok, ki se glasi: "Pa saj vandarle vsi veste, da naši nogometaši niso plačani in seveda so temu primerni tudi rezultati." Naj tiste z izgovori vprašam le to, kako pa potem zmagujejo druga društva in osvajajo vrhunske rezultate in seveda tudi temu primerne visoke uvrstitve. Pa prepustimo kritiko, saj bi nam lahko zmanjkalo tudi papirja. Bolje, da preidemo na nogomet sam... V predzadnji tekmi so Jadrančani ali pa po novem nadimku tudi Slovenci nastopili proti grškemu nasprotniku Hawthorn Utd na igrišču v Kew Parku. Že pri rezervah se je pokazalo, da bo igra polna presenečenj. In tako se je tudi zgodilo. Rezerve so z lahkoto premagale domačine z rezultatom 2:1. Toda veselje prvega moštva je nastopilo malenkostno prezgodaj. Tako bom podal podroben opis te tekme, ki je bila izvornega pomena za Slovence. Zakaj, boste izvedeli malce kasneje. Domačini so zatresli mrežo prvi in naši fantje so izenačili še pred koncem prvega polčasa. V začetku drugega polčasa, pa so naši fantje kar na hitro zatresli mrežo nasprotnika. Tako smo vsaj za nekaj časa vodili. Približno po desetih minutah so domačini izrabili nepazljivost slovenske obrambe in seveda rezultat je bil ponovno izenačen. Slovenci so nato kar v naslednjih treh minutah ponovno prevzeli vodstvo—po vsej verjetnosti so začeli prejemati znake božje naklonjenosti - in tak je ostal rezultat do približno sedem minut do kon- BALINARSKO TEKMOVANJE PODELITEV POKALOV Na balinarskem plesu v soboto 8.oktobra so bili podeljeni pokali za posamezno člansko tekmovanje balinarjev SDM z naslednjimi rezultati: ŽENSKE: l.Elza Gomizel, 2. Neva Kas- telic, 3. Sandra Krnel MOŠKI: l.Stojan Može, 2.Branko Žele, 3. Alek Kodila (skupina A) MOŠKI: 1. Dario Barba, 2. Edi Ho-jak, 3. Janez Dolenc (skupina B) ca tekme. Ko so Slovenci že "dokaj prezgodaj" slavili zmago so se za domačine odprla nebesa in s tem tudi naša vrata in kar na hitro primazali še dva gola. Aleluja in vsi svetniki!!!!!! Seveda ni nihče mogel pojasniti kaj in kako se je zgodilo, ampak zgodilo se pa je le. Rad bi vedel, če je med vodilnimi organi le morda nekdo, ki bi lahko tem lahkomiselnim nogometašem dopovedal, da po vodstvu v rezultatu še profesionalci začnejo igrati ofenzivno in čuvati rezultat pod vsako ceno. Le na Jadranu se vedno napada pred ali po zmagi...REZULTAT 3:2 za domače. Kot sem že prej omenil, naj bi to bila zadnja tekma letošnje sezone. Kot rečeno, tako storjeno. Slovenci so se na domačem igrišču srečali s Keilor Utd. Ob lepem in sončnem dnevu se je Slovencem smejala sreča v nesreči. Rezerve so igrale vsega le 55 minut ali le deset minut drugega polčasa. Pri rezultatu 1:1 se je eden od nasprotnih igralcev zlomil nogo in seveda se prizadeti italijanski igralci niso več imeli "apetita" do nadaljevanja tekme. Tako smo se tudi Slo- Isti večer pa smo podelili tudi pokale Slovenskega društva Melbourne ( ob obletnici pokritja balinišča leta 1982) za meddruštveno tekmovanje v trojkah, ki je bilo v nedeljo 2.oktobra. Rezultat je bil naslednji: 1.ekipa SDM, 2.ekipa Planica, 3.ekipa SDM, 4.ekipa SDM. V nadeljo 9.oktobra se je ponovno začelo meddruštveno tekmovanje za letni pokal za sezono 1988/1989. Prvo tekmovanje je bilo pri SDM, naslednje bo decembra v klubu Istra. Med tem je organiziranih še nekaj drugih tekmovanj. Anica Markič venci spoprijateljili z neodločenim rezultatom, pa čeprav je bila odločitev sodnika, da po incidentu prekine igro proti vsem pravilom nogometne zveze. Edini gol za Slovence je dosegel Jason Mrdock. Po tem nesrečnem dogodku so še ostali italijanski igralci izražali "simpatetične bolečine", tako da jih je sodnik opozoril na nevarnost izključitve iz lige, če se moštvo ne pojavi na igrišču. Seveda se je na igrišču pojavilo le osem igralcev. To pa seveda ni motilo Slovencev, kateri so navalili na nasprotnikova vrata kot lačni za socialnim kruhom. Tekma se je končala z rezultatom 9:0, seveda na veliko veselje domačih gledalcev, ki se jih pojavlja čedalje več. Strelci so bili sledeči: MIKI LESNAK, PETER PETRELIS, NICK SCUTTI, JOHNNY DIAMORE, ROBERT PIZZO, EUGEN POKLAR in TONI BILOŠ po en gol ter še JASON MRDOCK, ki je tokrat zadel mrežo dvakrat. Tako se je končalo prvenstvo prve amaterske lige. Slovenci so dosegli dokaj solidno sedmo mesto, kakor vidite na končni lestvici. Več uspeha torej drugo leto na zeleni poljani! Derry M ADDISON LET'S GET PHYSICAL This is a ramble about the sporting facilities at Diggers Rest Jadran. What I want to talk about is the Tennis Court. That's Tennis with a capital T. Priority. Do you know what I mean!?! Od italijanskih igralcev sije nekdo zlomil nogo. Rešilni avtomobil na nogometnem igrišču. Balinarke SDM: Elza Gomizelj, Anica Markič, Neva Kastelic, Sandra Krnel in Milka Kristan down to help me. Albert, Boris and Robert. I would have cleaned it up on my own if no-one helped. They're good guys . The problem remains, however, and that is that the court needs to be levelled. It's in a mess. In other words, dug-up, relaid and levelled. Now that's only if scoria is going to be used. History has shown that scoria, unless maintained, grows weeds. The other alternative is plexipave. Plexipave, as Boris tells me, is expensive. I couldn't see the Club forking out. After all, they have probably poured all the money they've got into the new Bocce stadium. If there is any money left, an ashphalt surface would be O.K. It would not require any maintenance as ashphalt could be laid to drain, weeds can't grow and lines only need to be painted on. A little colour could be mixed in with the ashphalt to give it an attractive appearance. Like make-up - Helena Rubenstein - know what I mean!?! So there's my ramble. A hot issue? No, not hot enough. It's still Spring. So let's lay down a new Tennis Court before summer. Because you can't beat playing Tennis in Summer. That's Summer with a capital 'S'. Michael Lesnak (Soccer Player at Diggers Rest Jadran) Michael Lesnak na bodočem teniškem igrišču v Diggers Restu. In January this year I organised a working bee to clean up the weeds growing from the Court. I was pleased some guys from the Youth Club came Money Guidance PTY.LTD. (Licensed Securities Dealers) Stan M.L. Penca AASA, CPA Director Retirement Planners Financial Planners Superannuation Consultants English Section ON BEHALF OF THE YOUTH CLUB WE LIKE TO CONGRATULATE THE NEWLY ELECTED MAIN COMMITTEE. WE ALSO WOULD LIKE TO WISH EDDIE STOLFA A HAPPY BELATED 21 st BIRTHDAY. LOOK OUT CANBERRA HERE WE COME!!! And now something for the younger ones! "THE SDM AUSSIE DRAWING COMPETITION" The age groups are as follows: 2-4 5-8 8-10 11-14 YEARS. The theme is "The Australian Bicenta-ry". Everyone is invited to draw anything to do with Australia. Enter as many times as you like but all entries must in by Monday 12th December, SDM— 82 Ingrams Road., Research. Boxing Day Picnic, 26th December, where the winners will be annouced. Please note the judges decision is final. Any queries please phone Sharyn 465-2102. SDM YOUTH ARE BACK, BIGGER &BETTER THAN EVER We were all very happy with last year and due to a lot of effort from a lot of people we had a good and enjoyable year. We are pleased to announce that the youth committee of 1988 is the same in 1989, which consist of the following: JULIE CAMPELJ LYDIA MARKIC SHARYN DEBELAK DAVID KRNEL ALES BRGOC IGOR BRGOC DAVID MARKIC ERIC GELT If anyone is interested in joining in with our fun, do not hesitate to call JULIE PH 300-2254. If you have missed out on our passed social events such as the past snow trip and, country and all could be achieved according to schedule. The girls themselves had their own tasks to achieve. They had not only to sell raffle tickets, but find themselves partners, a special dress and prepare themselves to face the judges on the night. A final rehearsal was held on the Thursday night before the quest to familiarise the girls with the procedure and their parts during the evening. The girls, throughout the months, presented themselves to be intelligent, co-operative and mature young ladies - all worthy entrants. At last the day arrived - the decorations were up, the tables set -all was in readiness for the Quest to begin. The girls and judges were to arrive at 5.00 p.m. for the judging to begin - six nervous but lovely young ladies faced the judges one by one. The panel was made up of three neutral persons, who did not know any of the girls or their families; they were Drago and Dana Zorec and Victor Baraga -they achieved an almost impossible task of selecting a Miss Jadran from six worthy entrants. Meanwhile, our gallantphotographer, Simon Novak, was taking portraits of the girls and their partners in between interviews. By seven o'clock, guests were arriving and settling down to what promised to be a memorable occasion. Frank Iskra made a short welcoming speech, then the compering of the program was taken over by Mr. Derry Maddison and Sandra Kumar. The evening moved along well and everyone was enjoying themselves - even the six contestants. By about nine o'clock, the six girls were introduced to the audience in detail as they were escorted around the hall by their partners. Then Frank Iskra announced the winner of Miss Charity - Milena Hojnik. This was followed by Maria Jockel (Deputy Chairperson of the Victorian Ethnic Affairs Commission) announcing Miss Runner Up - Sonia Cvetko and finally Mr. Cveto Stantie (Euro Furniture Director) announcing that Sandra Stare was the 1988 Miss Jadran. Our last year's Miss Jadran -Miss Sandra Iskra - handed over the Crown to the Winner. In conclusion, let me say that the fundamental idea behind this Quest is to show off our youth, who are a pride to us all - they present themselves to be the best part of us - they are our future, with whom this Club will be carried on. Though it is the parents who built it and run it, it will not continue without their involvement in it. And it was warming to see that this may be happening, as most of last Miss Runner Up: Sonia Cvetko, Miss Jadran: Sandra Stare and Miss Charity: Milena Hojnik year's girls shared the evening with this year' s girls. Again, our warmest thanks to the Contestants and especially their parents, who gave their daughters and their support. See you next year. Lee Maddison RAFFLE WINNERS: 1st 2929-A. Wentzel 2nd 5014-Cecile Angelo 3rd 1103-John Haber 4th 1792 -D. Dosen 5th Vinko Rizmal western dance, make sure you don't miss out on our future events. Our 1st MAIN EVENT is our COUNTRY & WESTERN NIGHT ON THE 12th November (see our advertisement). MISS JADRAN 1988 It's nights like Miss Jadran that makes you feel very proud that you have Slovenian blood in your veins. As the six contestants stood there, a feeling of pride seemed to be shared by all those at Jadran - the girls, families and their friends, the special guests, the sponsors and the club members. The six contestants were: Sonia Cvetko partnered by her future husband, Mark Suselj; Milena Hojnik partnered by Eugene Poldar, Sandra Stare partnered by Rob Farrant, Patricia Surina partnered by Ivan Glavac, Sandra Strah partnered by Johnny Vuk and Michelle Staudt partnered by Boris Iskra. Before the night of Miss Jadran, there were months of discussions and planning. The Committee, headed by Mrs. Jean Iskra, had its first and biggest task in finding the girls who would be the contestants. The next task was for a raffle to be organised, so that the girls could begin selling and raising money for the Club. Sponsors had to be found and approached to help make the night a success - the main sponsors being: D. & D. Printing, J. & R. Smolich and D. & L. Postružin, A. Mingot, D. & L. Maddison, A. &T. Poklar, I. &B. Iskra, Franc Basa, Rudi Iskra, Peter Krickic, F. Natlačen, Marija Valentie, A. Lesnak, D. Rupnik, S. & I. Gregoric, A. Brne, A. &I. Iskra, Leon Ujcic, A. &W. Zanetic and an anon. Vietnamese donated $100. As the months passed, all went to plan and slowly the special night was taking shape. Each Committee member was given special tasks to undertake so that Zmagovalka tekmovanja za Miss Jadran 1988 je Sandra Stare. Nestrpnost pri čakanju na odločitev komisije. Zdravniški kotiček KAJ MENI HOMEOPAT 0 ALERGIJI Kako homeopat gleda na alergijo? Kot za alopatijo (veljavna šolska medicina) so alergije tudi za homeopatijo izraz čezmernega odziva na snovi, ki jih moramo imeti za sovražne telesu. Za homeopatijo velja, da ti odzivi niso samo podedovani, ampak tudi pridobljeni in jih lahko sprožijo zunanji dražljaji ah pa samo predstave. Astmatik, preobčutljiv na mačjo dlako, dobi napads če si predstavlja mačko. Zaradi tega homeo-patu ni toliko za snov, ki sproži alergijo, kot za temelj, za tako imenovani teren, na katerem bolezen uspeva. Na kakšnem "terenu"uspeva alergija? Pogosto gre to za bolezni, ki jih potlačimo. Omenjen je osemletni bolnik s hudo astmo. Šolska medicina pri njem ni nič opravila. Petrova mati je pripovedovala, da je sina, ko je imel dvanajst mesecev, napadel psevdokrup (vneto zo-ženje grla) z visoko vročino. Petra so ozdravili z antibiotiki. S tem so potlačili potek bolezni. Z ustreznim homeopat-skim zdravilom je bil deček v štirih mesecih rešen astme. V čem se homeopatija razlikuje od šolske medicine? Šolska medicina se pri alergijah os-redotoča na povzročitelje alergije in desenzibilacijo (napraviti neobčutilji-vo). V homeopatiji pa si prizadevaio, da bi alergično reakcijo pripravili k nazadovanju. Neki bolnik je po stiku s kemičnimi snovmi dobil hudo kožno alergijo. Ozdravili so ga z zdravih, ki so v alopatiji za to v rabi, toda izpuščaji so se ponavljali, sčasoma tudi na drugih delih telesa, in sprožale so jih druge snovi. Alergija namreč rovari naprej, čedalje več snovi postaja nevarnih in se moramo proti njim bojevati. Zaradi tega je večina alergikov pozneje v življenju preobčutljiva za več in več snovi. Po homeopatskem zdravljenju pa se začne obolenje umikati, kot bi zavrteli film nazaj. Vračajo se "stari izpuščaji". Bolnik bo čez čas dobil znova izpuščaje, kakršni so ga nadlegovali v začetku njegove bolezni. Kmalu potem bo zdrav. Kaj se dogaja med zdravljenjem? Zanimivo je in presenetljivo hkrati, da bolezensko dogajanje ni glavno, pomemben je tip človeka. Vsak človek je vsota veliko lastnosti. Homeopat ima danes na voljo celo računalniški program, ki obsega vse te značilnosti in bolezenska znamenja. Zdravniku pomaga, da natančno opredeli tip in izbere "njegovo" zdravilo. Ce ga prav izbere, ponavadi to zdravilo zadostuje in olajša vse težave ter pozdravi tako alergijo kot gripo, bolečine ah prebavne motnje. Ali zdravite s kortizonom? Kortizon je sredstvo v skrajni sili nep-rekosljiv, ni pa homeopatsko sredstvo. S kortizonom samo odpravimo simptone, pozdravimo pa ne. Zato se bolezen ponavlja, in razumljivo je, da bolnik postane nervozen. V tem primeru mu priporočamo, naj poskusi, ali bi mu pomagala ho-meopatska medicina. SLAVNOSTNA OTVORITEV BALINIŠČA NADALJEVANJE S PRVE STRANI i .^H^^HH »SN«* t. Pred otvoritvijo,medtem,ko smo'mrzlično iskali škarje Nekaj pomembnih članov JADRANA Veselo snidenje zbranih po prihodu avtobusov v zgodnjih jutranjih urah v soboto Tudi prodajanje vsega kar je slovensko,je bilo Predstavnice PLANICE in JADRANA tik pred tekmo v polnem razmahu za tretjo mesto Balinarke JADRANA s trofejami Četrtega mesta IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Naročam / Plačam naročnino za Vestnik Priimek in ime. Naslov.. Datum...............................................Podpis. A.&E. KODILA CONSTRUCTION PTY.LTD. 66 Millicent Ave, Bulleen Tel.850 8658 Ne, ne bom nehal risati! Počitniško i "Jar/enje pač ni prepovedano! JOŽE URBANČIČ Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a.h.) KAL-CABIIMETS STROKOVNJAKI ZA kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd,— vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 15 COMMERCIAL DRIVE, THOMASTOWN , 3074 Jugoslovanski Aerotransport VSAKO SREDO IN NEDELJO V JUGOSLAVIJO Odhod iz Sydneyaje ob 13.15-Prihod v Beograd je ob 5.00 nasledki dan Odhod iz MELBOURNAje ob 15.50-Prihod v Beograd je ob 5.00 nasledki dan V ČASU OD SEPTEMBRA DO DECEMBRA 1988. DVA DODATNA LETA MESEČNO Za vse dodatne informacije se obrnite na vašo potovalno agencijo ali pa na: 124 Exhibition St: Melbourne, Vic. T«. 03/654-6011.654-6524 130 Philip St. SYDNEY 111 St George's Terrace 247 Adelaide St. Tel. 02/221-2199 PERTH, W.A. 6000 BRISBANE, Old. i 02/221-2899 Tel. 09/322-2932 Tel. 070/229-7660 Sasha Eric Photography agent for Diamond Valley Prestige Car Hire 267 HIGH ST, PRESTON, 3072 480 5360 ADVOKATI MORGAN,VUKADINOVIC, JOCKEL Barristers and Solicitors 96 Charles St., Footscray 3011, Vic. Tel. 689-7088 Shop 7/50-54 Robinson St.,Dandenong 3175, Tel. 793-1955 Na nas se lahko obrnete s polnim zaupanjem v zvezi z: nakupi in prodaja hiš ( omogočimo brezplačne testamente od kupo-prodaje hiš), razne tožbe, pritožbe, zakonske ločitve, nesreče, zagovori na sodišču, itd. Med drugim lahko pomagamo pri stalni naselitvi v Avstraliji, seveda v kolikor je mogoče, ker migracijski zakon in politiko dobro poznamo. Obrnite se na nas s polnim zaupanjem! Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv.: 336 7171 Sroji k svojim ! ROJAKI.KI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA' ' ' OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209- 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku foto-slikar Simon Novak » Otroški in družinski portreti na domu > Poroke v domačem okolju ali po želji Posebni družinski prazniki - rojstni dnevi, zaroke, obletnice in slično Priporoča se vam vaš rojak Simon Novak Kličite na telefon: 367 8405 NOVO NOVO NOVO