Manjše obresti na hranilne vloge? Na zadnji seji združenja bank Jugoslavije je bil ob predlogu Narodne banke za konverzijo kratkoročnih kreditov v dolgoročna posojila za stalna obratna sredstva s 4-odstot-nimi obrestmi sprožen predlog, da bi znižali tudi obrestno mero za nevezane hranilne vloge. Menili so, da bi to varčevalce spodbudilo, da bi svoje prihranke vlagali na vezane hranilne vloge, pri katerih pa bi ostale obresti nespremenjene. V posebnem gradivu je predvideno, da bi se obresti za nevezane hranilne vloge znižale od sedanjih 7,5 odstotka na 3 odstotke. V Narodni banki Jugoslavije menijo, da je pravo denarno varčevanje le tisto, ki ima bolj ali marij trajen značaj. To pomeni, da varčevalec s svojo vlogo ne bi razpolagal vsak trenutek, marveč jo vezal na določen čas. Upravni odbor združenja je ime- noval posebno skupino, ki bo do prihodnje seje izdelala analizo o tem vprašanju. Potem pa bi združenje priporočilo včlanjenim bankam, da bi sklenile o stopnjah obresti samoupravni sporazum in predvsem določile politiko glede obrestovanja hranilnih vlog. Ko je član predsedstva SFRJ inž. Marko Bule na četrtkovem pogovoru z gorenjskimi gospodarstveniki in poslanci v Kranju govoril o nekaterih ključnih vprašanjih izvajanja ekonomske politike za letos, je v odgovoru na vprašanje glede politike obrestnih mer rekel, da bo na tem področju treba nekaj narediti. jubilejna, ni eš a niča ALMIEA ^a vse, ki rade nosite pletenine, spletene po lastnih modnih zamislih, je pripravila tovarna razprodajo volnene in sintetične preje izbrane za modno sezono pomlad — poletje 1973 _ Strokovno sortirano predivo po kvaliteti in modnih desenih si lahko izberete v Radovljici v četrtek in petek, 19. in 20. aprila, od 12. do 18. ure. ALMIRA nagrajuje KRANJ kupce Za vsak nakup v katerikoli naši trgovini v Kranju, Škofji Loki, Bledu in na Jesenicah nad zneskom 50 dinarjev v času od 10. aprila do 30. junija, zahtevajte kupon. 1 dobitek v vrednosti 3000 din 1 dobitek v vrednosti 2000 din C10 , x-• i • • 1 dobitek v vrednosti 1000 din 513 nagrad po vasi izbiri K) dobitkov v vrednosti 500 din 300 dobitkov v vrednosti 100 din 200 dobitkov v vrednosti 50 din £ zasedanja prvega zbora delegatov krajevnih skupnosti kranjske občine — Foto: F. Perdan Govor primarija Štefana Pluta ob jubileju jeseniške bolnišnice — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 29 Ustanovitelji: ob£. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar G L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, sobota, 14. 4. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Član predsedstva SFRJ inž. Marko Bule na obisku v kranjski občini Osnovna naloga -sestava dolgoročnih programov Čudno obnašanje Čeprav ima približno milijon zaposlenih v družbenem sektorju v državi zamrznjene osebne dohodke, približno pol milijona zaposlenih v gospodarstvu pa ne more povečati osebnih dohodkov zaradi položaja, v kakršnem so njihova podjetja, podatki kažejo, da so se v prvih treh mesecih letos osebni dohodki povečali za 20 do 22 odstotkov. Podrobnejših podatkov, kako je do tega prišlo, kot kaže še ni. Nekaj pa je jasno. Takšno gibanje osebnih dohodkov še malo ne koristi začrtanemu stabilizacijskemu programu. Spomnimo se samo ekonomskega pravila, da se cene povečajo za 0,4 odstotka, če se osebni dohodki povečajo za 1 odstotek. Ce naraščajo cene, se veča inflacija, ki je zlo za stabilnost. Rešitev je torej v manjšem naraščanju cen in večji produktivnosti. To pa Pomeni, da bi osebni dohodki morali naraščati v skladu s produktivnostjo in to nekaj manj kot le-ta narašča. a Kaže torej, da nekateri delajo medvedjo uslugo sebi in drugim. V republiki smo letos namreč predvideli, da se bodo osebni dohodki povečali največ do 14 odstotkov (lani so se za 24). Kot rečeno, so trenutno osebni dohodki v družbenem sektorju še zamrznjeni. Obstaja pa bojazen, da bodo po odmrznitvi poskočili Pfeko predvidenih programskih meja oziroma začrtanih poslovnih predvidevanj. , In kaj storiti? Pretirane inflacije vsekakor ne bi smeli dopustiti. Da pa ne bi dočakali še eno, morda celo širšo zamrznitev, bo treba spremeniti način obnašanja do teh vprašanj, hkrati pa Pohiteti s sprejetjem medrepubliškega dogovora o kriterijih glede osebnih dohodkov po odmrznitvi. Na povabilo regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko in kluba gospodarstvenikov je bil v četrtek na obisku v kranjski občini član predsedstva SFRJ inž. Marko Bule. Predsednik skupščine Slavko ^alokar z ožjim političnim aktivom ga je zjutraj najprej seznanil z ekonomskim položajem v občini, nakar je obiskal Savo in Iskro, "opoldne pa je na srečanju gorenjskih gospodarstvenikov govoril o nekaterih ključnih vprašanjih izvajanja ekonomske politike v Istu 1973. V Savi in Iskri, kjer si je inž. Marko Bule ogledal nekatere proizvodne obrate, so ga predstavniki vodstev in organizacij obeh podjetij seznanili z lanskimi poslovnimi rezultati, letošnjim programom in s predvidevanji za naprej. Ob tem se je posebej zanimal za težave, s katerimi se sre- Nov Iskrin števec Pred dnevi je v Iskri stekel tekoči trak, na katerem so začeli proizvajati nov enofazni enotarifni števec T 7. Qd starega se razlikuje po boljši ^olaciji, odpornosti proti atmosferskim motnjam, poenostavljenem relacijskem mehanizmu, večji točnosti in drugačpi konstrukciji. Novi števec bodo predvsem izvažali. Na leto bodo izdelali okrog 200 tisoč števcev. čujejo in kako jih nameravajo rešiti. Menil je, da izhod iz težav ne bi smela podjetja iskati v navijanju cen za svoje izdelke. To je sicer zelo enostavna in najlažja pot, ki pa nenehno vodi v inflacijo in nestabilnost. Kljub nekaterim stabilizacijskim težavam je treba ubrati drugo smer, ki pomeni večjo produktivnost, iskanje notranjih rezerv, izvoz, boljšo tehnologijo in s tem vključevanje v mednarodni trg, ki je prav zdaj zelo razgiban. Treba je navezati stike z nerazvitimi deželami, kjer je surovinska baza za prenekatere panoge in kjer po zadnjih obiskih nažih predstavnikov kažejo velik interes za različne oblike sodelovanja. Kot eno od oblik izboljšanja likvidnosti podjetij, bank in družbe pa je Marko Bule posebej pozdravil izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, pri čemer sta bili Sava in Iskra med prvimi in že beležita lepe rezultate. Na popoldanskem pogovoru o izvajanju ekonomske politike je inž. odpravo težav, s katerimi se pravkar srečujemo. Res je, da na področju nove oblike dolgoročnega programiranja, ko smo se z uveljavljanjem ustavnih dopolnil odrekli staremu zveznemu programiranju, še nismo najbolj doma. Prav zato pa se je treba spoprijeti s tem zdaj, ko smo s stabilizacijskimi napori tako rekoč na začetku. A. Zalar Miha Marinko na Jesenicah V četrtek, 12, aprila, je obiskal Jesenice član sveta federacije Miha Marinko, ki se je dopoldne pogovarjal s predstavniki jeseniške Železarne o oblikah samoupravljanja v Železarni. Miha Marinko je obiskal jeseniško Železarno na lastno željo, ker se je želel seznaniti s sedanjimi in prihodnjimi oblikami samoupravljanja, predvsem pa ga je zanimalo d^lo delovnih skupin in vseh organov samoupravljanja do delavskega sveta. Predstavniki železarne so ga seznanili tudi s problemi pri ustanavljanju TOZD in drugih težavah. Po kosilu si je Miha Marinko v spremstvu predsednice občinske konference SZDL Mare Taler in predsednika jeseniške občinske skupščine Franceta Žvana ogledal še obrat Iskre na Blejski Dobravi. D. S. Marko Bule podrobno obrazložil stabilizacijski program. Poudaril je, da se rezultati ukrepov že kažejo, da pa je treba še naprej z vso resnostjo in odgovornostjo odpravljati vzroke nelikvidnosti, zmanjševati inflacijo in urejati produkcijske odnose. Pri tem je posebej opozoril, da je ena osnovnih nalog, s katero ne bi smeli odlašati prav v nobeni delovni organizaciji, takojšnja izdelava dolgoročnih razvojnih programov. Prav programi (in na podlagi teh dolgoročni razvojni program Jugoslavije) bodo lahko dejansko zagotovili postopno Regresi po starem Komisija za družbeno dogovarjanje o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov ne predvideva nobenih sprememb ali dopolnitev družbenih dogovorov glede višine regresov. Komisija, ki je zasedala v Ljubljani, je sprejela program dela za letos, v katerem pa o regresih ni govora. Ugodna ocena Delegati slovenskih občin so v torek na skupnem zasedanju ugodno ocenili osnutek zakona o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi v gospodarskih dejavnostih. V sredo je republiški zbor slovenske skupščine sprejel osnutek zakona. Hkrati je naložil repuliškemu izvršnemu svetu, da mora do konca maja, ob upoštevanju pripomb iz razprave, pripraviti predlog zakona. V spomin Borisu Kidriču V Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani so počastili spomin na velikega revolucionarja, misleca, organizatorja in pobudnika znanstvene dejavnosti Borisa Kidriča ob 20. letnici njegove smrti. Spomin so počastili tudi vojaki šentviške vojašnice, ki nosi ime po Borisu Kidriču. Delegacija CK ZKS pa je skupaj s predstavniki sklada Borisa Kidriča položila vence h grobnici herojev, kjer je pokopan Boris Kidrič. Venec izvršnega sveta so položili k spomeniku Borisa Kidriča. Naraščanje življenjskih stroškov Sekretar sveta ZSJ Marijan Rožič je na tiskovni konferenci poudaril, da se cene kljub zamrznitvi povečujejo. Tako so se letos v prvih treh mesecih industrijske cene povečale za 10,3 odstotka, v trgovini za 17 in življenjski stroški za 20 odstotkov ter stroški prehrane za 24 odstotkov. Rožič je rekel, da bodo sindikati vztrajali, da se republike in pokrajini dogovorijo okrog cen. Dražji dim in gorivo? Direktor sarajevske tobačne tovarne je izjavil, da bodo prihodnji teden prenehali izdelovati cigarete, ker ni tobaka, čeprav je bila lanska tobačna žetev v BIH rekordna. ZIS je lani zvišal odkupne cene tobaka za 17 odstotkov, tovarne pa imajo cene še vedno' zamrznjene. Z drugimi besedami to pomeni, da je rešitev iz težav edino podražitev. Gospodarski zbor skupščine za promet in zveze pa je razpravljal o težavah v železniškem prometu. Pozval je republike, naj uskladijo svoja stališča. Če jih ne morejo, pa naj probleme razgrnejo predsedstvu SFRJ. Ko so govorili o gradnji cestnega omrežja, so omenili tudi morebitno zvišanje cen goriva. Osnutek programa kongresa Pod predsedstvom predsednika ZKJ Josipa Broza Tita je bila v Beogradu tretja seja odbora "za pripravo X. kongresa ZKJ. Razpravljali so o predlogu osnutka programa za X. kongres. Omejen morski ribolov Novi zvezni zakon o morskem ribolovu določa, da naši občani in tuji državljani, ki stalno žive v Jugoslaviji, ne smejo, čeprav so člani morskega športnega ribiškega društva, loviti na območju občine brez dovoljenja pristojnega občinskega organa. V športnem ribolovu je prepovedana uporaba vseh vrst potapljaških aparatov. Za kršitve so predvidene kazni od 100 do 1000 dinarjev. I. zbor delegatov KS kranjske občine Nova oblika za samoupravno dogovarjanje in odločanje jesenioe Na podlagi sklepa občinske skupščine se je v sredo dopoldne v Kranju sestal prvi zbor delegatov krajevnih skupnosti kranjske občine. Delegati iz krajevnih skupnosti so sprejeli kriterije za razdelitev sredstev iz občinskega proračuna za letos za redno dejavnost krajevnih skupnosti in kriterije za dodeljevanje posebnih sredstev krajevnim skupnostim, na podlagi katerih lahko krajevne skupnosti do 15. maja vložijo zahtevke. Zbor delegatov krajevnih skupnosti pomeni organizacijsko in samoupravno novost v občinski družbenopolitični skupnosti. Čeprav so delegatska razmerja in delegatski načini dogovarjanja in odločanja lele na začetku uveljavljanja nove samoupravne prakse, pomenijo konec administrativnemu proračunskemu financiranju krajevnih skupnosti. Za redno dejavnost bodo letos krajevne skupnosti dobile 1,840.000 dinarjev, kar je za 9 odstotkov več kot lani oziroma toliko več, kot se letos na podlagi stabilizacijskih ukrepov lahko poveča proračun. Delegati so sklenili, da bodo krajevne skupnosti za vsak kilometer makadamskih cest dobile 3164 dinarjev, za kilometer asfaltiranih cest 2000, za meter kanalizacije 5, za javno razsvetljavo za vsako svetlobno telo 180, za vsak kvadratni meter parkov 4, za vsako spominsko obeležje 300 in za vsakega prebivalca 6,5 dinarja. Največ pripomb je bilo v razpravi na prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki se nekaterim krajevnim skupnostim vrača, drugim pa ne. Pokazalo se je, da bi bilo v občini treba čimprej pripraviti nova določila glede tovrstnega prispevka in hkrati omogočiti tudi drugačno izterjavo. Zdaj ga je namreč moč izterjati le prek sodišča, kar pa je precej zamudno. Zato so predlagali, naj bi ustrezni republiški organi sprejeli določila, da bi se ta prispevek lahko pobiral enako kot druge davščine. Razen tega bi bilo vprašanje prispevka za mestno zemljišče krajevnim skupnostim treba upoštevati tudi v kriterijih za dodeljevanje sredstev za redno dejavnost krajevnim skupnostim. Sklenili so, naj bi v prihodnje tudi krajevne skupnosti ria področju mesta dobile 10 do 20 odstotkov sredstev od zbranega prispevka. Sredstev za posebne akcije krajevnih skupnosti pa je letos 530 tisoč dinarjev. Ta denar se bo na podlagi kriterijev delil za obnovo cest, avtobusnih postajališč in mostov, za izgradnjo kanalizacije, javne razsvetljave, za razširitev pokopališč in za urejanje prostorov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Soudeležbo iz proračuna bo moč dobiti le za tiste investicije v krajevnih skupnostih, katerih vrednost ne bo manjša od 50 tisoč dinarjev. Ta (Jenar bo moč dobiti, če bo krajevna skupnost dokazala, da bo zbrala del denarja ali opravila dela s prostovoljnim delom. Razen tega bo morala predložiti tudi predračun in načrt. Prednost pri dodeljevanju teh sredstev bodo imele tiste krajevne skupnosti, ki lani ob koncu leta ob rebalansu proračuna niso dobile nič, nadalje tiste, ki bodo zagotovile več lastne udeležbe in tiste, ki nimajo urejenih niti osnovnih komunalnih problemov. Soudeležba iz proračuna bo lahko znašala največ 75 odstotkov za objekte in dela, ki imajo medkrajevni pomen, 50 odstotkov za tiste, ki imajo krajevni pomen in 25 odstotkov za tiste, ki so ^pomembne le za del naselja. Vendar pa bo posamezna krajevna skupnost letos lahko dobila največ 150 tisoč dinarjev. Zbor je imenoval poseben 9-član-ski odbor, ki bo zbiral in pregledoval ponudbe krajevnih skupnosti in pripravil predlog za razdelitev sredstev. Krajevne skupnosti lahko na podlagi kriterijev vložijo zahtevke za posebna sredstva do 15. maja, odbor pa bo zboru delegatov posredoval predlog razdelitve v potrditev do 1. junija. A. Žalar Delavni škofjeloški invalidi O ** t Hl Sobota — 14. aprila 1973 V Škofji Loki že drugo leto uspešno deluje podružnica društva telesnih invalidov Gorenjske, organizacije, ki šteje več kot 1200 članov iz petih občin (Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič in Škofja Loka). Sredi februarja so škofjeloški invalidi imeli delovno konferenco, katere osrednja točka je bila razprava o pravicah telesno prizadetih občanov in o težavah, s katerimi se le-ti srečujejo v vsakdanjem življenju. Na vprašanja navzočih je odgovarjal predstavnik komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj. Konference so se udeležili tudi številni predstavniki družbenih organizacij iz Kranja, medtem ko od domačih funkcionarjev kljub vabilu ni prišel nihče. Prejšnji mesec je podružnica pripravila tekmovanje gorenjskih invalidov v šahu, kegljanju in plavanju. Nastopilo je 75 športnikov iz vseh petih komun. Velja poudariti, da brez pomoči občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka, ki je prevzel vlogo pokrovitelja, srečanja ne bi mogli izvesti, saj klubu močno primanjkuje finančnih sredstev. Denarno ga je podprla tudi občinska skupščina, in sicer iz sklada, namenjenega praznovanju tisočletnice ozemlja. 25. marca, ob mednarodnem dnevu invalidov, so člani podružnice Priznanja V sredo, 11. aprila, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so v prvi točki dnevnega reda razpravljali o podelitvi letošnjih priznanj OF. Komisija pri občinski konferenci se je odločila, da letos in vsa prihodnja leta podelijo po deset priznanj, in sicer sedem priznanj posameznikom in tri kolektivna priznanja. Letošnja priznanja bodo podelili v gledališču Tone Čufar. Predlog za letošnja priznanja: Arih Ivan iz Kranjske gore, Jaka Klinar z Javornika, Bine Koben-tar z Jesenic, Stanko Lakota iz Mojstrane, Maks Mlinar iz Rateč, Jaka Svetina z Javornika in Vla-sta Vidic iz Žirovnice. Kolektivna priznanja pa: likovna sekcija DOLIK pri DPD Svoboda Tone Cufar, Planinsko društvo Dovje-Mojstrana in krajevna organizacija ZB Javornik-Koroška Bela. D. S. obiskali in obdarovali 25 nepokretnih kolegov, ki jih je usoda priklenila na postelje. Darila zanje so prispevali trgovsko podjetje NAMA, PEKS Škofja Loka in Veletrgovina LOKA, nekaj pa je primaknil tudi sam klub. Drobne pozornosti so bili bolniki zelo veseli. Praksa kaže, da je organizirano delovanje in nastopanje invalidov več kot potrebno. Marsikoga je rešilo neprostovoljne osamljenosti. Z združenimi močmi in ob razumevanju skupnosti namreč invalidi lažje premagujejo tegobe in uveljavljajo svoje pravice. P. Blažič V Kambodži divjajo vse hujši boji, saj so osvobodilne sile že povsem obkolile prestolnico Phnom Penh. Medtem pa je iz Hanoja prišla novica, da je princ Norodom Sihanuk obiskal svojo domovino in v njej preživel mesec V)J ...... Gradnja blejske kanalizacije V Zaki pri Bledu jeseniško podjetje Kovinar gradi novo kanalizacijo, ki bo potekala od velike proti mali Zaki, od tam pa s prečrpavanjem naprej na Rečico. Denar za kanalizacijo je zagotovila občinska skupščina. Kot pravijo, bodo do glavne sezone dela gotova, razen črpalnice. Sporedno s tem pa bodo uredili še drugi krak blejske kanalizacije. Ta bo potekala od Spodnjih Gorij do Rečice. Z Rečice bodo kanalizacijo speljali naprej do Jermanke, kjer bo čistilna naprava. Predvidevajo, da bodo tako začrtani program izgradnje kanalizacije uresničili še letos. S tem pa bo do prve faze končana ena najbolj pomembnih investicij za Bled. -- Foto: A. Žalar , 25 let Splošne bolnice Jesenice 11. aprila je preteklo petindvajset let od tedaj, ko so na Plavžu na Jesenicah izročili humanemu namenu takrat eno najmodernejših bolnišnic, Splošno bolnico Jesenice. Polnih šestnajst let je preteklo od ideje do izgraditve nove bolnišnice na Plavžu. V tem času so prizadevno delovali za razvoj in modernizacijo bolnišnice mnogi zdravniki in zdravstveni delavci in prenekateri izmed njih niso dočakali lepega jubileja. Med njimi tudi primarij dr. Jože Hafner, ki je 33 delovnih let posvetil zdravniški skrbi za jeseniško delavstvo in polnih 24 let vodil jeseniško bolnišnico kot njen direktor. V 25 letih se je zdravilo v jeseniški bolnici skupno 188.896 bolnikov, ki so ležali v bolnišnici poprečno po 11,6 dni ali skupno 2,202.012 oskrbnih dni. Poleg teh je bilo v specialističnih ambulantah opravljenih 244.274 specialističnih pregledov. Število hospitaliziranih in ambu- Cesta, dolga 20 let Pred kratkim je turistično društvo Jezersko sklicalo letno konferenco, la katero so poleg domačih udeležencev povabili tudi druge. Ves potek konference ne bi bil nič izjemnega, da ni vseskozi prevladoval problem ureditve dvajsetih kilometrov povsem iztrošenega cestišča od Tupalič do Jezerskega. Nadvse živahno diskusijo je spremljalo spontano ploskanje govornikom, ki so se zavzemali za temeljito in hitro ureditev dostopa do Jezerskega. Ob pojasnilu, da je v prespektiv-nem načrtu izgradnja enega kilometra ceste na leto, se je med poslušalci dvignil pravi vihar smeha. Med zajedljivimi in duhovitimi pripombami udeležencev, ki spočetka niso vedeli, ali naj bi podatek vzeli le za slabo šalo, je bilo slišati nemalo kritike na račun takega gospodarjenja. Konec koncev je taka gradnja tudi nesmotrna, saj mora biti vsakomur jasno, da bi ob takem tempu po dvajsetih letih lahko spet začeli spočetka. Zato bodo predstavniki jezerskih družbenopolitičnih organizacij v kratkem potrkali ne le na vrata, ampak tudi na vest odgovornih mož. Saj navsezadnje ne gre zgolj za nepomembno lokalno zadevo, ampak za stvar republiškega in mednarodnega pomena. A. Bizjak lantnih bolnikov je iz leta v leto bolj naraščalo. Leta 1949 je bilo sprejetih 3.831 bolnikov, leta 1972 pa 10.810 bolnikov, v ambulantah je bil leta 1949 opravljen' 3701 pregled, lani pa 28.063 pregledov. Splošna bolnica se je morala vedno znova prilagajati novim razmeram, kar prav gotovo ni bila lahka naloga, saj so bolnišnico zgradili pred vojno samo za 120 postelj. Kljub nenehnim težavam so imeli že po štirih letih za 208 postelj, po 12 letih 256 postelj več in po 20 letih 288 postelj več. Danes ima bolnišnica 341 postelj, kar je trikrat več kot pa po ustanovitvi. Prilagajanje novim razmeram je zahtevalo tudi ustrezno kadrovsko strukturo in število zaposlenih. Število delavcev se je od prvih let povečalo od 65 na 389 zaposlenih. Povečalo se je tudi število stanovanj za zaposlene od treh stanovanj in 26 samskih sob na 59 družinskih stanovanj in 7 garsonjer. Kljub temu pa precej mladih družin še vedno čaka na stanovanje. V zadnjih petih letih so zgradili nov rentgenološki oddelek, modernizirali so pralnico in kurilnico. Leta 1971 so izdelali nov investicijski program, ki zajema gradnjo nove kuhinje, ohiekt za specialistične ambulante, laboratorij in lekarno ter nabavo sodobnih medicinskih aparatur. D. S. Več kot 8000 prebivalcev kranjske občine je lani zaslužilo prek 25.000 dinarjev Na davčno upravo kranjske občinske skupščine je letos 8301 občan prijavil nad 25 tisoč dinarjev zaslužka za minulo leto. Tolikšno število je občinski službi naprtilo precej dela. Za primerjavo povejmo, da je še lani prijavilo nad 25 tisoč dinarjev zaslužka za leto 1971 le 3748 občanov, leta 1970 pa je toliko zaslužilo 2050 občanov. Načelnik davčne uprave Avgust Ovsenik, ki je že 23. leto v tej službi, pravi, da je tolikšen porast milijonarjev, če jih lahko tako imenujemo, v minulem letu razumljiv, saj so se osebni dohodki povečali za 24 odstotkov, leto poprej pa za 20. (Op. p.: za letos je predvideno, da se bodo osebni dohodki v Sloveniji v masi povečali do 14 odstotkov). V začetku prihodnjega meseca bodo vsi, ki se bodo uvrstili med tovrstne davčne obveznike, že dobili odločbe in skupaj z njimi še dodatne odločbe o akonta- IL# #Nlk 14. aprila 1973 cijah za posebni davek iz skupnega dohodka. Le-ta znaša 1 odstotek od skupnega dohodka. Ob tem velja še pripomniti, da vsi, ki so lani zaslužili nad 25 tisoč dinarjev, najbrž ne bodo dobili odločb. Olajšave za nepreskrbljene družinske člane so se namreč letos povečale. Za vsakega nepreskrbljenega otroka letos pripada 12 tisoč dinarjev dohodka (lani 8000 din), za vzdrževanje drugih družinskih članov pa za vsakega 10 tisoč dinarjev (lani 8000 din). Čeprav podatki še niso obdelani, smo na davčni upravi že dobili približni vrstni red tistih, ki so lani v kranjski občini zaslužili največ. Poglejmo si lestvico. Prvi s 155.439,85 din je zasebni obrtnik — elektroinštalater, precej tesno za njim je s 147.701,25 din univerzitetni profesor, potem pa spet obrtnik, to pot orodjar (142.929,05 din). Tudi na četrtem mestu je obrtnik — klepar, ki so mu izdelki prinesli 117.965,30 din. Dober stari milijon za njim pa je direktor enega od trgovskih podjetij s 105.984,15 din. Na šestem mestu je spet profesor (101.424,40 din), potem pa je obrtnik, ki se ukvarja s kovinsko galanterijo (99.255 din). Med tistimi, ki so zaslužili 9 starih milijonov so še: zdravnik 99.028,60 din), gradbeni inženir (95.114,50 din), in spet dva zdravnika, eden s 94.383,70 din in drugi s 94.368,50 dinarjev napovedanega zaslužka. Na dvanajstem mestu je pristal znanstveni delavec ~ direktor (92.122,90 din), na trinajstem pa spet zdravnik z 90.842,20 din zaslužka in prav tako na štirinajstem mestu (81.224,15 din) ter na šestnajstem (79.902,55 din). Pred slednjim pa je še direktor šole (80.608,05 din). Podatki še niso obdelani in zato ni izključeno, da se bo vrstni red še spremenil. Po mnenju načelnika davčne uprave bo skoraj zagotovo prišlo do sprememb predvsem pri obrtnikih. Razlike, ki bodo kot kaže v posameznih primerih šle celo v stare milijone, se bodo pokazale v drugi polovici leta, ko bodo uslužbenci začeli preverjati in primerjati napovedi posameznikov na podlagi dokumentacije v delovnih organizacijah, žiro računih in drugih. A. Žalar Triglav konfekcija Kranj razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje računovodske službe Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z 10-let-no prakso v delovnih organizacijah, od tega najmanj 5 let na odgovornih delovnih mestih v računovodstvu. Kandidat mora vlogi priložiti overjeno dokazilo o strokovni izobrazbi s kratkim življenjepisom in potrdilom o nekaznovanju. Vloge sprejema razpisna komisija do 30. 4. 1973. Hkrati razglašamo prosto delovno mesto sekretarja Pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne smeri z 2-letno prakso v gospodarstvu višja strokovna izobrazba pravne smeri s 5-letno prakso v gospodarstvu. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Kmetijska zadruga Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. delovno mesto za delo v finančnem knjigovodstvu 2. prodajalca za trgovino Poljane in Selca Pogoji: pod 1.: srednja strokovna izobrazba in dve leti prakse; za začetnike traja poskusno delo tri mesece; pod 2.: dokončana šola za prodajalce. Nastop dela je možen 1. junija 1973. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Industrija bombažnih izdelkov Kranj sprejme na delo 1. vodja skladišča gotovega blaga 2.3 transportne delavce Pogoji: pod 1.: srednja komercialna šola ali VK trgovski delavec pod 2.: nekvalificiran delavec z odsluženim vojaškim rokom , Osebni dohodek pod 1.: 2600 din pod 2.: 1800 din Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja do zasedbe delovnih mest. ' Svet centralne osnovne šole Padlih prvoborcev Žiri razpisuje prosto delovno mesto čistilke šolskih prostorov za nedoločen čas Pogoji: po možnosti naj bo to oseba z izkušnjami na podobnih delovnih mestih s smislom za čistočo in higieno. Posebna kvalifikacija ni potrebna. Osebni dohodek 1300 din mesečno. Delovni čas: od 6. ure zjutraj do 10. ure dopoldne, od 17. ure popoldne do 21. ure zvečer. Nastop delovnega mesta 3. maja 1973. Vse zainteresirane kandidatke naj naslovijo kratko prijavo z življenjepisom na Svet centralne osnovne šole Žiri do 25. aprila 1973. Jugotekstil ~ Impex notranja trgovina ONA ~ ON Ljubljana, Proleterska ulica 4/III vabi k sodelovanju prodajalce oblačilne in mešane stroke Pogoji: šola za prodajalce oblačilne in mešane stroke. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejema prodajalna ONA--ON, Cesta JLA 2, Kranj. * (o m pas jugoslavija Kompas hotel Bled objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. receptorja 2. natakarja 3. pomožne delavke v kuhinji Pogoji: podi.: moški s končano gostinsko šolo, popolna ali nepopolna ustrezna srednja šola, odslužen vojaški rok, pasivno znanje angleškega, italijanskega ali nemškega jezika. Stalno delovno razmerje. Pod 2.: 1 mesto stalno delovno razmerje 1 mesto sezonsko delovno razmerje KV natakar z odsluženim vojaškim rokom pod 3.: I mesto stalno delovno razmerje 1 mesto sezonsko delovno razmerje Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Prijave sprejema Kompas hotel Bled do zasedbe delovnih mest. Zaposlimo takoj raznašalca(ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš Tržič — mesto Nudimo izreden zaslužek in tudi ugodne druge pogoje. Stanovanja ni na voljo. Zaposlitev primerna za gospodinje, upokojence ali študente. Ponudbe sprejema podružnica ĆGP Delo Kranj, Koroška 16, telefon 21-280 Prometno, hotelsko in turistično podjetje »VIATOR« Poslovna enota Jesenice objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. tajnice 2. administratorke tehnične službe 3. več VK in KV avtomehanikov, avtokleparjev, avtoelektrikarjev Zahtevani pogoji za delovno mesto Pod l.j srednja ali nepopolna srednja izobrazba upravno-admi-mstrativne, ekonomske ali splošne smeri z obveznim znanjem strojepisja, znanje stenografije zaželeno; Pod 2.: srednja ali nepopolna srednja izobrazba administrativne, ekonomske, strojne ali splošne smeri z obveznim znanjem strojepisja; Pod 3.: VK ali K V delavec v stroki s prakso pri popravilih in vzdrževanju osebnih vozil (za delo v novem avtoservisnem obratu). pelovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. delovS'h° ^ prec*p*sano s Prayilnikom o sistematizaciji J^didati naj pošljejo vloge z opisom dosedanjih zaposlitev •v iu dneh po objavi. Licitacija osnovnih sredstev v LTH Škofja Loka 1. rezkalni stroj strigon in v. št. 549 20.000 din 2. vrtalni stroj -- namizni z el. motorjem 1.000 din 3. stabilni kompresor z el. motorjem 3.000 din 4. reduktor z el. motorjem 800 din 5. termogen 1.200 din 6. tovorni avto fiat 620 B 2 11.1965 3.000 din 7. osebni avto citroen CV 2 1.1966 3.500 din 8. razni drugi inventar po spisku Ogled sredstev je možen v sredo, 18. aprila 1973, od 13. do 14. ure. teresenti naj oddajo pismene ponudbe z 10 % kavcijo od izklicne cene do 11. ure, 19. aprila 1973. Prijave sprejema poenterka Q. . vzdrževanja -- Vincarje. Odpiranje ponudb bo istega dne da i v Prostorih DE vzdrževanja. V ceni ni vključen prometni Stanovanja za delavce Verige Lesce Tovarna Verig je lani zgradila v Lescah dva stanovanjska bloka za svoje delavce. Letos so se odločili za gradnjo še dveh blokov. V enem bo 12 stanovanj, v drugem pa 24 garsonjer. Stanovanja v obeh blokih bodo gotova najkasneje do začetka prihodnjega leta. Trenutno imajo v Verigi, kjer je 1200 zaposlenih, še okrog 40 prošenj za stanovanja. Zato se bodo v prihodnje najbrž lotili gradnje še dveh blokov. Sicer pa ima Veriga okrog 200 stanovanj, vsako leto pa delavcem odobravajo tudi posojila za gradnjo zasebnih stanovanj. Lani so odobrili takšno posojilo 14 delavcem. ■• Foto: A. Žalar Odgovor na »Izigrani Zeleznikarji« V 23. številki Glasa je bil na tretji strani objavljen prispevek »Izigrani Zeleznikarji« na temo trgovinske stiske v Železnikih. Znano nam je, da se je na nedavnih zborih volivcev v Železnikih, Podlonku in na Češnjici med drugim postavilo tudi vprašanje, kaj je z obljubljeno gradnjo blagovnice v Železnikih. Preseneča nas predvsem naslednje: kako, da je to vprašanje na zborih ostalo odprto in nepojasnjeno, ker vemo, da so bili prisotni nekateri vodilni ljudje iz občine in odborniki občinske skupščine, saj so seznanjeni s problemi, kijih imamo z načrtovano gradnjo. Prizadeti smo in ne moremo iti kar tako preko obtožb, ki smo jih bili v članku deležni. Naj na dokumentiran in obširnejši način prikažemo položaj trgovine v Selški dolini oziroma na območju, ki gravitira na omenjeno blagovnico v Železnikih. Pisec navaja skokovito naraščanje industrijskega mesta, nazvane-ga Železniki, kjer se gradijo veliki objekti tovarn in kjer narašča kupna moč prebivalstva. S tem, da se gradijo objekti tovarn, še ni rečeno, da vzporedno raste število prebivalstva in kupna moč. Da je to res, samo nekaj podatkov za Selško dolino: 1939. leta je imela Selška dolina 6815 prebivalcev, 1967. leta 6529 in 1970. leta 6502 prebivalca. In še podatki za gravitacijsko območje Železnikov (sem spada gornji del Selške doline od Selc naprej): 1968. leta je imelo to območje 5365 prebivalcev in 1970. leta 5447 prebivalcev (podatki so vzeti iz statističnega biltena občine Škofja Loka). Menimo, da gornji podatki dovolj zgovorno kažejo, kakšen je razvoj industrijskega centra. Kupna moč sicer narašča iz leta v leto, vendar je spričo inflacije njeno naraščanje zelo relativno. Po anketi Zveznega zavoda za statistiko potroši potrošnik 40 do 50 % svojega osebnega dohodka v trgovini s takim asortimen-tom (trgovina z živili), kot ga predvidevamo v blagovnici, kar predstavlja za to gravitacijsko območje okrog 800.000 din mesečno. Dosedanji promet prodajaln, ki se ukinejo po otvoritvi blagovnice, znaša poprečno mesečno 580.353 din. Torej lahko pričakujemo po otvoritvi blagovnice povečanje prometa za 220.000 din. Menimo, da so tudi očitki o prodajalnah »srednjega veka« na Češnjici milo rečeno pretirani. Znano je namreč, da imamo v Sloveniji tako na podeželju kot v največjih mestih najmanj 50 % takih lokalov. Koliko kvadratnih centimetrov površine v trgovinah pride na kupca? Po podatkih Poslovnega združenja za trgovino je poprečna površina prodajnega prostora na 1 prebivalca v Sloveniji 0,17 kv. metrov, na območju gornje Selške doline pa znaša ta površina 0,16 kv. metrov na kupca. V republiškem merilu pride 1prodajalna na 310 prebivalcev, v Železnikih pa 1 trgovina na 320 prebivalcev. Sedaj pa še pojasnilo vsem našim potrošnikom v Železnikih o zapletih v zvezi z gradnjo blagovnice. Res je, da seje že pred 4 leti naša samostoj- na enota »Sora« Železniki pogovarjala s posestnikom Skalovcem in dosegla sporazum, da se na njegovem zemljišču gradi samopostrežna prodajalna. Ko je bilo že vse dogovorjeno, je vmes posegla urbanistična služba, ki je z zazidalnim načrtom to gradnjo preprečila in odredila, da je gradnja trgovine možna le na Prevcovem vrtu. Prevc se ni omehčal, kot pravi pisec, temveč mu je po dveletnih žolč-nih razpravah in tožbah dne 23. februarja 1972 Okrožno sodišče Kranj zemljišče odvzelo. Podjetje »Loka« je za zemljišče plačalo 66.793 din. Takoj potem se je začela izdelava tehnične dokumentacije. Dokler nismo bili lastniki zemljišča, določenega za gradnjo, to namreč ni bilo mogoče. Kompletno tehnično dokumentacijo smo prejeli od Projektivnega ateljeja Ljubljana dne 12. decembra 1972. Ko smo prejeli tehnično dokumentacijo, smo imeli pogovor na krajevni skupnosti Železniki in kakor navaja pisec, smo razgrnili natančne projekte pred »nestrpnimi Zeleznikarji«. Takrat smo zagotovili, da bomo začeli graditi spomladi 1973, seveda pod pogojem, da banka odobri 3 milijone kredita in ne 2 milijona kot piše pisec. Medtem pa so se stvari tako zapletle, da elaborata resnično še ni v banki. Vzrokov za to je več: prvič, »Loka« je v tem času izgubila analitika, ki je z izdelavo elaborata šele pričel, nadalje nas je banka obvestila, da prej ne bo odobravala kreditov, dokler ne bo znana poslovna politika, ki bo sprejeta na zborih banke. Svetovala nam je, da naj se pri izdelavi ekonomskega elaborata upoštevajo bilančni podatki, ki pa so bili razumljivo znani šele konec februarja. Po oddaji letnega obračuna banki smo pričeli z izdelavo ekonomskega elaborata za Samopostrežno restavracijo na Trati, in to predvsem na željo občine, kije za gradnjo samopostrežne restavracije še posebno zainteresirana. Ko smo oddali elaborat za restavracijo, smo takoj pričeli z izdelavo ekonomske- Pripojitev Tovarne celuloze k Aeru Delavski svet Tovarne celuloze Medvode je sprejel sklep o pripojitvi h kemični in grafični industriji AERO Celje. Enak sklep je sprejel tudi delavski svet Aera, dokončno pa bodo o pripojitvi odločali delavci Tovarne celuloze na referendumu 17. aprila letos. 300-članskemu kolektivu Tovarne celuloze bo pripojitev prinesla podvojeno realizacijo s postavitvijo papirnega stroja z zmogljivostjo 10.000 ton papirja le£no, večji dohodek in večje možnosti razvoja. S skupnimi močmi jodo rešili vprašanje predelave odpadne lužine, katere sedaj kar 70 % odteka v reko Soro in jo zastruplja. -fr ga elaborata za blagovnico na Češnjici in upamo, da bo elaborat izdelan v najkrajšem času. Sedaj pa je na vrsti banka, da nam odobri pričakovani kredit in potem ni razlogov, da se z izgradnjo objekta takoj ne začne. Tudi na navedbo, da smo vse preveč investirali zunaj naše občine, naj odgovorimo. Od skupnega prometa, ki ga ustvarjamo, odpade na področje ljubljanske občine 40 % ali drugače povedano 50 % od skupnega dohodka. Na primer Samopostrežba v Soseski VI., ki je veljala 2 milijona 200.000 din, že dosega po enem letu po otvoritvi preko 800.000 din prometa mesečno. Podatek kaže, kako velika je rentabilnost omenjene prodajalne. Vprašamo se, kdo je koga naplah-tal? Končno po vsej verjetnosti bo naplahtana delovna skupnost »Loke«, ki bo vložila v objekt o milijonov din, katere sredstva pa po vsem izračunu ne bodo najbolj ekonomsko naložena. Delavski svet organizacije LOKA Škofja Loka Polovico več denarja za stanovanja Lani so v tržiški občini-z gradili 68 novih stanovanj, letos pa bosta vse-ljivi dve novi stanovanjski enoti na Bistrici pri Tržiču, v katerih bo skupaj 120 stanovanj, kar pomeni, da bodo letos imeli TržiČani na voljo kar 52 stanovanj več. Zaradi nove stanovanjske politike bo letos sredstev za stanovanjsko gradnjo precej več. Sredstva, naložena v banki, bodo^ftašala 6,703.072 dinarjev, stanovanjsko podjetje bo imelo za gradnjo stanovanj 1,702.000 dinarjev, delovne organizacije šest milijonov dinarjev, solidarnostni sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pa 3,925.000 dinarjev. To je skupaj 18,330.072 dinarjev, kar je polovico več kot preteklo leto. Tudi odnos med družbeno in zasebno stanovanjsko gradnjo se bo lahko izboljšal v korist družbene gradnje. Znašal naj bi 75:25, kar pomeni, da bo šlo za družbeno gradnjo 75 odstotkov denarja ali 13,700.000 dinarjev. -jk Samopostrežna restavracija Kranj — Stritarjeva 5. razpisuje prosti delovni mesti 2 KV kuharic Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. m* JM Sobota - 14. aprila 1973 25 let moškega pevskega zbora KUD »Ivan Cankar« Sv. Duh - Virmaše V soboto, 14. aprila, bS z jubilejnim koncertom proslavil moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Sv. Duh — Virmaše 25-let-nico svojega obstoja. Petje v vaseh okrog Sv. Duha pri Škofji Loki ima že zelo dolgo tradicijo. Začetki moškega zbora segajo v leta med obema vojnama, sistematično pa je začel delati jeseni 1947, ko se je na pobudo nekaterih, še danes aktivnih članov zbora, zbrala skupina kakih 15 fantov in mož ter pod vodstvom prvega pevo-vodje Staneta Svoljška začela z vajami pri Jaku na Trati. Že spomladi 1948 se je zbor preselil v kulturni dom KUD Ivan Cankar pri Sv. Duhu in od takrat nenehno deluje pod okriljem tega društva že celih 25 let. Svojo ljubezen do petja so pevci dokazali med drugim tudi s tem, da so sami zbrali denar za pevovodjo, pozimi pa so npr. pevovodjo Lovra Korenčana šli iskat v Reteče s sanmi in ga po vaji spet zapeljali nazaj v Reteče. Enkrat je zapregel eden od pevcev, drugič pa drugi. Prvi koncert so imeli seveda v domači vasi, kaj kmalu pa so upali stopiti tudi pred druge poslušalce. Šli so v Trboje. Teden popred so s kolesi odnesli lepake, na koncert pa so se pripeljali z zapravljivci. Ko so se peljili prek Save, jim je iz grl privrela Jenkova »O večerni uri stal sem poleg Save«. Dvorana v Trbojah je bila polna gledalcev, vendar je tik pred začetkom zmanjkalo električnega toka. Da bi jim bil čas krajši, so začeli prepevati poslušalci sami in kmalu je vsa dvorana odmevala od petja. Ko je posvetila luč, se je koncert lahko začel in v splošno zadovoljstvo pevcev in poslušalcev končal brez zapetljajev. Po tem prvem nastopu zunaj domače vasi so pevci ponesli našo pesem v razne kraje loškega pogorja, tja do Vnanjih goric in Vrhnike, Smlednika in Kokrice ter še marsi-kam. Še celo na Bledu v Kazini so nastopili. Sodelovanje na proslavah državnih, občinskih in drugih praznikov je vseskozi sodilo v redni delovni program. Prav tako je zbor nastopal na občinskih in okrajnih pevskih revijah, na katerih^pr zborova kvaliteta večkrat prišla do vidnega izraza ter priznanja. Lepo domačo pesem so svetoduški pevci ponesli tudi. na Koroško, v OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ razpisuje naslednji delovni mesti: učitelja za angleški in nemški jezik (PRU ali P) za nedoločen čas čistilko s polnim delQvnim časom za nedoločen čas. Nastop službe takoj. Škufiče in Logo ves, kjer jih je Pavle Kernjak, eden najboljših koroških zborovskih skladateljev in pevovodij posebej pohvalil za zares doživeto zapeto Mojcej. V posebnem spominu pa bo ostal vsem pevcem izlet na Češkoslovaško, in zlasti navdušenje Pražanov, ko je na trgu na avtobusni postaji zazvenela slovenska pesem. V 25 letih se je nabrala dolga vrsta pesmi, tako da pevci nikoli niso v zadregi za program. Najbolj jim leži preprosta domača narodna pesem, upajo pa se spoprijeti tudi z Gallusom, Maroltom, Adamičem in še s katerim slovenskim skladateljem. Danes šteje zbor 27 pevcev, najmlajšemu je 31, najstarejšemu 69 let, devet pevcev pa poje v zboru že vseh 25 let. Na jubilejnem koncertu bodo pod vodstvom pevovodje Franceta Demšarja, ki že 15 let marljivo vodi zbor, zapeli pesmi od stare puntarske iz leta 1515 do zmagovite partizanske pesmi iz narodnoosvobodilne vojne. Na ta način bodo svoj srebrni pevski jubilej povezali s proslavami 400-letnice slovenskih kmečkih uporov in proslavo 1000-letnice Škofje Loke. Za svoje zvesto delo bodo pevci dobili najvišje priznanje, zlate, srebrne in bronaste značke. Gledališče »PEKARNA« bo nastopilo kot tretja eksperimentalna skupina v okviru programa »gledališki klub«. Kot že obakrat doslej bo tudi to pot po predstavi pogovor z izvajalci, in sicer o »GILGAMEŠU«, predstavi, kije bila na Festivalu malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu nagrajena Z zlatim lovorjevim vencem. »PEKARNA« bo nastopila za »gledališki klub« v torek, 17. aprila, ob 19.30 v Prešernovem gledališču. Sobota - 14. aprila 1973 obilo informacij za vaš oddih karavana S posebna turistična številka 112 strani; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10.-din f-------s Večer v Prešernovem 1 1 1 • v v gledališču Gostovanje iz Nove Gorice Prejšnji teden so bili v Kranju v gosteh gledališčniki iz Nove gorice z Zaunerjevo komedijo STRAH, igro, ki ima podnaslov Črno-šolki m ki pravzaprav ne pomeni nikakršne repertoarne poživitve, čeprav je bilo z gostovanjem mišljeno prav obratno. Tekst je sicer povsem prijeten gledališki tekst, nekoliko didaktičen, prav nič nevaren, četudi skuša biti nekoliko problemski. Je sodobna prijetna stvar, ki naj razveseljuje starše mladoletnih otrok, ki so zaradi prezaposlenosti očetov in mater prepuščeni samim sebi in svoji duhoviti fantaziji. V igri je tudi nekoliko grenkobe, nekaj misli, ki vzbujajo nove misli,, ki pa v predstavi ne pridejo do izraza. Zdi se mi, da bi bilo branje teksta veliko bolj primerno, kajti kreacije Novogo-ričanov so bile slabe. Delo je režiral Jože Babič, znan gledališki in filmski režiser, znan po več izvrstnih režijah, ki pa tokrat ni imel sreče, predvsem z izbiro igralcev ne. Za Kranjčane je pravzaprav razveseljivo, če pomislimo, da naša amaterska družina pri PG zmore večjo kakovost, čeprav nima v svojih vrstah poklicnih igralcev niti študentov Akademije. Barbara Levstik, pred kratkim smo jo videli v Limitih, je bila v vlogi štirinajst-letnice okorna in afektirana v nepravem pomenu besede, njena partnerka Teja Glažar pa prav tako in še glasovno neprijetna, s pridihom igralskega pozerstva. Hišnica (Breda Urbičeva), igralka zrelih let in izkušenj, je bila celo diletantska v vlogi ljubiteljice otrok, ko ga ima nekoliko pod ruto. Njen sin (Ivo Barišič) je svojo pijanost in invalidnost demonstriral prav klovnovsko, da ne zapišem: neokusno. In tako v nedogled. Ko bi režiser ne odvijal različnih situacij z menjajočo se razgibanostjo, bi bil STRAH pravi strah. Za opravičilo pa vendarle: odrska postavitev je bila namenjena malim odrom, še bolje: odru z amfiteatersko obliko, kjer je seveda viden vsak gib iz drugačnega zornega kota. J. Poštrak V j ZGP Mladinska knjiga TOZD trgovina p. o. Ljubljana, Titova št. 3 razpisuje prosto delovno mesto visoko kvalificiranega delavca za poslovodjo Knjigarne in papirnice Mladinske knjige v Kranju Prednost imajo kandidati s prakso v knjigotrštvu in z usposobljenostjo za prodajo mehanografije. Pismene ponudbe pošljite na naslov ZGP Mladinska knjiga TOZD trgovina p. o. Ljubljana, Titova št. 3 kadrovska služba. Rok razpisa je osem dni od objave. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št 18/67 in 20/70), 89. člena zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 9/68 in 14/69) in 14. člena zakona o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28/71), komisije za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj razpisuje naslednja delovna mesta ravnateljev šol in VVZ. 1. ravnatelja organizacijske enote šol in predstojnika TTŠ v sestavu Tekstilnega centra Kranj 2. predstojnika tehniške čevljarske šole v sestavu Tekstilnega centra Kranj 3. predstojnika* poklicne tekstilne šole v sestavu Tekstilnega centra Kranj 4. predstojnika šole za čevljarske delavce v sestavu Tekstilnega centra Kranj 5. ravnatelja Poklicne šole Kranj 6. ravnatelja OŠ »France Prešeren« Kranj 7. ravnatelja OŠ »Matija Valjavec« Preddvor 8. ravnatelja Vzgojno-varstvenega zavoda Golnik Pogoji: Pod 1. in 2.: učitelj srednje šole z dokončano visoko izobrazbo, vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit Pod 3., 4. in 5.: učitelj srednje šole z dokončano najmanj višjo izobrazbo in ki glede izobrazbe izpolnjuje tudi druge z zakonom določene pogoje, vsaj 5 let izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit Pod 6. in 7.: učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit Pod 8.: vzgojitelj za predšolske otroke, dokončana srednja vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralno politične kvalitete. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnje kolkovane z 2 din, življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o nekaznovanju in da ni v preiskavi na naslov: Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Kranj, 64001 Kranj. Ce se ne morete odločiti, kako bi opremili stanovanje s pohištvom Mebla, vas vabimo, da se v ponedeljek, 16. aprila, oglasite na Jesenicah v Zarji TRGOVINA DOMOPREMA, kjer vam bo od 10. ure naprej svetoval arhitekt Mebla. Vaša odločitev bo verjetno lahka, saj vam pri nakupu Zarja Dan Mebla pri Zarji na Jesenicah! NUDI 5 % POPUST, najugodnejše kreditne pogoje, brezplačno dostavo in sestavo na domu. Izkoristite enkratno priložnost, ki vam jo nudita Meblo in Zarja v mesecu aprilu! Schiede/ -YU- kamin Dimnik št. 1 v Evropi Schiede I dimnik je okrogel, kar daje tele prednosti: odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten, varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine, enostavnost pri čiščenju Schiede/ dimnik ima šamotni vložek, odporen proti kislini, zaradi česar je: odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in plinotesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev Schiede! - YU- kamin s šamotnim vložkom jo montažni dimnik in je: varčen zaradi hitre in enostavne montaže varčen pred ognjem, ker je večplastna'konstrukcija s tesnilnimi fugami varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen yarčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje Schiede/ -YU- kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža Gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: Gradnja Žalec, Kovinotehna Celje, Gramex Ljubljana, Izreka Maribor, Dom Maribor, Potrošnik Murska Sobota, **govsko podjetje Sevnica, Agraria Brežice in Gramex Jesenice. Predstavništvo v Ljubljani: 4nž. Janez Sraka, Herberšteinova 15, telefon (061) 316-234. KGUjul kranj Spomladanski program od 20. aprila do 20. maja 17. aprila 1973 ob 16. uri se začne tečaj za upravljanje motornih čolnov. Tečaj bo trajal 3 dni od 16. do 20. ure v delavskem domu Kranj. Prijave sprejema AMD Kranj, Koroška 17, kjer dobite tudi ostale informacije. Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurečnih cenah v našem skladišču v Hrast j u (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK -- Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Center), telefon 22-439 in 21-260. sV —■ m Oglejte si veliko izbiro modelov , ženskih oblek v naših prodajalnah v KRANJU, KAMNIKU in TRŽIČU triglav ISO-SftiM lipA&bled LESNA INDUSTRIJA — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 Anketa v vseh enotah maloprodaje (Kranj, Tržič, Bled, Jesenice, Gorenja vas, Žiri, Metlika) Modna revija v veleblagovnici Globus (vsak torek in četrtek ob 16. uri na prodajnem prostoru moške konfekcije — 1. nadstropje) Razstave najnovejših programov pohištva v salonu kuhinjske opreme Dekor-Kranj in salonu pohištva v kleti veleblagovnice Globus Jik Sl^ 7 Sobota - 14. aprila 1973 kotiček za ljubitelje cvetja -- Družinski paketi ETE Že lani je tovarna Živilska industrija Kamnik ponudila potrošnikom vloženo zelenjavo v družinskih paketih. V velikem družinskem paketu, ki stane 72 din, je 12 kozarcev vložene povrtnine: 3 kozarci paprik, 2 kozarca kumaric, 2 kozarca mešane solate, 2 kozarca rdeče pese, 1 kozarec ajvarja, 1 kozarec sladkih fe-feronov in' 1 kozarec rezanih kumaric. Velja pa omeniti, da tovarna odkupuje kozarce za vlaganje, s katerimi doma nimamo kaj početi. V malem družinskem paketu, ki velja 36 din, pa je 6 kozarcev vložene povrtnine. Tudi te kozarce lahko vrnemo. Družinske pakete, ki so res vabljiv nakup, za sedaj v trgovinah še ni dobiti, razen v Kamniku. Živilska industrija Kamnik je pred tovarno odprla lastno trgovino, kjer prodajajo vse izdelke te tovarne, tudi družinske pakete. V trgovini prodajajo tudi vloženo mešano solato, in sicer 4 kg po 16 din. J. V. Mrzle noge Če imate zvečer preden ležete v posteljo mrzle noge, se tudi v postelji dolgo ne boste mogli ogreti niti zaspati. Najhitreje se bodo noge ogrele v topli kopeli. Nalijte v posodo tople vode ter kopajte noge nekaj minut. Med tem časom dolivajte še tople vode, kakor hitro se voda v posodi ohladi. Voda naj bo tako topla, kakor morete zdržati. Po topli kopeli noge dobro obrišite in hitro v posteljo. Francka J. z Jesenic -- Prosim, če mi svetujete kroj polobleke iz svetlo modrega blaga. Spodaj bi nosila bluzo, katere vzorec prilagam. Svetujte mi tudi kroj bluze. — Stara sem 17 let, visoka 167 cm, tehtam pa 57 kg. Piše ing. Anka Bernard Obisk mednarodne razstave J. Ce se je zgodila nesreča in smo od predala izgubili ključ ali se je zlomil gumb, s katerim smo predal lahko izvlekli, še ni treba predal nasilno odpirati z nožem, pilo ali podobnimi predmeti. Vse to odpiranje ne bo uspešno, le les bomo poškodovali. Če predal ni bil zaklenjen, ga bomo nepoškodovanega z lahkoto odprli z gumijastim zvoncem, s katerim si običajno pomagamo pri zamašenih odtokih. 2. Sodobno pohištvo ima police vstavljene v regal z majhnimi plastičnimi ali kovinskimi zatiči. Neredko pa jih pri prestavljanju pohištva izgubimo, pri roki pa nimamo novih. Problem bo v hipu rešil vijak, ki ga vidimo na sliki in uspešno zamenjal izgubljeni zatič. 3. Tapete pod slikami rade sprefnene barvo. Da bi to preprečili, nalepimo na vogale okvirjev slik na zadnji strani pol centimetra debele zamaške iz korka. Odrežemo jih enostavno od večjih zamaškov za steklenice. aHHfflifel«^^ . v. I, ; mm^m jm^m^^mm, ML h x - - ' "Bife ■ m . ■ j.. j i ■;': v-:'- v.; ' i i. 1 ■ '' j »hinm mm kkpshs hfflp mh 0mmkr3 1 1 1 1 -v' • \f\; ' □ ■ 1 ' .i y T..';1.; s I □ * ,, si bi."vjh'ji/ □ m □ 1 O i _ • v 16 osnovnih elementov, od katerih je lahko vsakteri samostojen kos pohištva, je po funkcionalnosti, merah in površinski obdelavi tako zasnovanih, da skupaj tvorijo sestavljivo pohištvo »Marie«. Ustrezno prostoru in potrebam je s pravilno izbiro in postavitvijo mogoče opremiti spalnico, otroško in dnevno sobo. P'ofrištvo »»Marie« je primerno tudi za opremo hotelskih in turističnih sob. »»Marie« izdeluje Slovenijales - Lesna in pohištvena industrija Idrija. OVHSIA V KRANJU SEJEMSKA HALA Kredit 15,000.- exkluzivni modeli lastne proizvodnje Odprto od 9.-12. in od 14.-18. ure ob sobotah od 9.-13. ure Klasičen blazer je še vedno eno najprimernejših oblačil za prehodne dni. Ta na sliki je rdeče barve, pod njim pa je kombinacija krila in brezrokavnika v karirastem črno-belo-rdečem vzorcu. Hortikulturno društvo Kranj bo organiziralo 16. maja enodnevni ogled vrtnarske razstave v Hamburgu. Potovanje z letalom bo trajalo dve uri, ves preostali čas pa bo na voljo za ogled mednarodne vrtnarske razstave IGA 73, kjer bodo prikazali vrtnarji sveta vse najlepše, kar na našem planetu uspeva, cvete in rodi. Vrtnarji ljubitelji pa tudi poklicni vrtnarji bodo lahko na razstavi dobili razne napotke za gojenje rastlin, lahko jih bodo tudi kupili, razen tega pa bodo zvedeli lahko vse o novih strojih, orodju, rastlinjakih ipd. Na vsa taka vprašanja bodo dobili odgovor v informacijskem centru na razstavi, kjer bo mogoče dobiti ali naročiti vso mogočo svetovno vrtnarsko literaturo. Ljubitelji domačih živali si bodo lahko ogledali še poseben izbor živali za dom in vrt. Za otroke je urejeno otroško igrišče, kjer so lahko v času, ko si starši ogledujejo razstavo. V središču pozornosti te razstave bo vsekakor cvetje in rastlinje, ki je običajno prikazano na zelo privlačen način. Priporočljivo je imeti pri sebi beležnico, v kateri lahko vpišemo sorte rastlin, ki so nam najbolj všeč. Izbira bo zelo velika, saj bo na primer samo pelargonij kar 800 vrst. Še posebno bo vreden ogleda vrt spomladanskih čebulnic, prav tako vrt rododendronov, fuk-sij, tropskih rastlin, vodni vrt, zimzeleni vrt, tipični narodni vrtovi, sredozemske terase, alpinum, vodne orgle, otroška igrišča, grobovi in še in še. Stroški potovanja za člane HD Kranj in vse ostale potnike znašajo 820 din. Prijave sprejema Hortikulturno društvo v pisarni na Gregorčičevi 18 od 16. do 19. aprila od 16. do 18. ure in predsednica društva na vrtnariji Zlato polje do 20. aprila. Spomladanska omleta Potrebujemo: 4 do 5 jajc, sol, maščobo za ponev in pest spomladanskega zelenja. Naberemo malo kreše, zelenega peteršilja, malo špina-če, rmana, zelene liste vijolice, drob-njak, nekaj mladih poganjkov čebule in vršiččk mete. Zelenjavo operemo, odcedimo in drobno zrežemo. V ponvi stopimo maščobo in na njej prepražimo zelenjavo. Ko ta nekoliko uvene, prilijemo stepena in osoljena jajca, postavimo vse skupaj v ogreto pečico in pustimo, da jed zakrkne. Pečeno omleto namažemo s kislo smetano, jo zvijemo in ponudimo s kuhanim krompirjem. Marta -- Bluza je klasična s srajč-nim ovratnikom ter oprijeta. Rokavi so široki in spodaj stisnjeni z ozkim trakom ali manšeto. . Polobleka se prilega telesu. Ob izrezu in žepih je prešita s temno modrimi šivi. ■HBHHHI /program MuntAm Miti 'W> ZOR MAN 2 Draga moja Iza nie so plesale okoli vodnjaka. Na robu kamnite kota- sedel star partizan in raztegoval harmoniko, dekleta pa so du n r°k V ro^e- Drsale so P° hrapavem asfaltu, se smejale in ne s da S° fant->e objemali in poljubljali. Same odišavlje-od mPCfCeni ^plonjsko vod° Pa z rožnim oljem, ki ga je katera o i l F skrivala med perilom za posebno praznične dni, šo se so i i vonj.em P° znoju, po strojnem olju in po usnju. Sedaj z oro* sv°je junake, prašne od poti, poraščene, opasane ških natanko take, kakršni morajo biti, da zbude v dekli- dobr Su nemir. Matere so jih gledale zaskrbljeno, a ne brez ki iil? • °tne P°PusUjivosti, dekleta pa so se prepuščale vrtincu, nJ,; Je, odnašal novim srečanjem naproti, novim poznanstvom, UVlp doživetjem. je vrisk harmonike pretrgal krik: »Vlačuga!« trgal^UCat- se ste8nd° po dekletu z vrtnico v laseh. Iz-pehaf Si? Presenečenemu plesalcu, razcefrale so cvet in jo Partiy v°dnjaku. Harmonika je zaječala in umolknila, stari umak ai? Se zarežal in naslonil brado na meh, plesalci pa so se kaj za korak, napravili krog okoli vodnjaka in čakali, Dekleta z vrtnico v laseh sem poznal, vi ** Grig°rjeva Vera. » Vlačila.se je z Nemci,« so kričale nad njo. »pedaj bi se rada še z našimi fanti,« so kričale. »V vodo z njo!« so kričale. kot se je nemočno upirala. Oklepala se je roba kamnite nJe in hlipala: »Ni res, nič ni res ...« oda sodnice niso poznale usmiljenja. »Okopajmo jo!« lahk k'^ se kil tudi sam postavil v krog in čakal, kaj bo, je ko° • ^ nnirno.' Kaj pa me je brigala Grigorjeva Vera, saj se n.maJ vedela zame? V drugačnem času in v drugem okolju bi ustavila, da bi mi rekla prijazno besedo. Ustavil pa bi se jaz in se ozrl za njo, kakor smo se zmeraj ozirali. Tudi mimo vodnjaka nisem mogel. Segel sem v živi klobčič, potegnil Vero od kamnite kotanje in zakričal: »Pustite jo!« V hipu so umolknile. Umaknile so se in me gledale, kakor da mojega ravnanja ne morejo doumeti. »Ne poznaš je, tovariš ...« se je negotovo oglasila plavolasa debeluška. »Poznam,« sem rekel. »Hodila je ...« »S kom pa si hodila ti?« sem ji segel v besedo. »Jaz?« se je zmedla debeluška. Prijateljice pa so ji brž priskočile na pomoč: »Tudi nas ne poznaš, tovariš ...« »Poznam,« sem rekel. »Zakaj pa potlej...« »O njej bodo sodili drugi,« sem rekel. Prijel sem Vero za ramo, jo potisnil iz kroga pri vodnjaku in ji dejal: »Pojdiva!« Za hrbtom sem še slišal... takele imajo srečo ... sem vam rekla, da se bo nekomu obesila... tej verjamejo, meni ne... toda besede je preglasila harmonika in pari so spet zaplesali, kakor da se ni zgodilo nič. Iz gruče se je iztrgal prešeren vrisk. Vera me je gledala z upanjem in strahom. »Kam?« je vprašala. »Domov.« Strah v njenih očeh je skopnel, ostalo je samo še pričakovanje. S prsti si je uravnala razmršene lase in stresala z glavo. Kako dobro sem poznal njeno stresanje z glavo! In ves čas se je ozirala. Očitno bi se bila kar vrnila. Z menoj bi se počutila varno pred maščevalnimi vrstnicami. Meni pa še na misel ni prišlo, da bi se pridružil gruči ob vodnjaku, in skoraj jezen sem bil nan jo, ker se je obotavljala. Nikoli še nisem plesal. Nekoč ... tega sem se spominjal z zoprnim občutkom ponižanja ... nekoč me je na mitingu nekje visoko v hribih pograbila kmečka punca in me potegnila na plesišče. Kaj bi se kisal, zapleši z nami, je rekla in me skoraj odnesla naokrog po skednju. Bila je močna, za pol glave višja od mene, jaz pa sem bil droban, nerodno sem ji opletal v rokah in se spotikal, potem pa sem se ji le iztrgal in zbežal. Sovražil sem ples. Vera je poplesavala še med hojo. Lovila je korake med zvoke harmonike, ki so segali za nama, me ves čas pogledovala s strani in čakala, da bom kaj rekel. Prav nič se ni spremenila. Sobila se je in si po nepotrebnem s prsti popravljala pramen las, ki ji je vsakokrat takoj spet zdrsnil na lice. Nekoč smo jo klicali Princeska. Zasledovali smo jo, ko je hodila brat knjige pod hraste za tovarniško ograjo. Če je zar^s brala, če ni samo izzivala. Po zidovih in po opornikih na jezu smo pisali njeno ime in kvante, v zadnjo steno kabine na kopališču pa smo izdolbli luknje, da smo jo lahko opazovali, ko se je preoblačila. France je trdil, da Vera ve, da nalašč izbere kabino z luknjami, a mu nisem verjel. Dekleta imajo dosti opraviti same s seboj, zato ni bilo nič nenavadnega, če se je v tesni kabini vzpenjala na prste in se obračala in iztegovala roke pod strop. Vera je bila v petnajstem že prava ženska. Imela je polna stegna in široke boke in koničaste prsi in senco skodranih zlatih dlak pod trebuhom... moj bog, koliko slasti in koliko bolečin smo užili, ko smo jo skrivaj opazovali. Še potlej, ko je v kopalni obleki in v coklah odstopicala proti bazenu, smo s pogledi viseli na njej in jo slačili v mislih, saj smo natanko vedeli, kaj se skriva pod pikčasto tkanino. Dokler nisem spoznal Karle, mi je Vera pomenila vse ženske na svetu, po doživetjih s Karlo pa vsaj polovico, tisto, o kateri si s prijatelji lahko kvantal. Kaj vse bi bil dal, če bi se bil pred Francetom ali Albinom lahko pohvalil, da sem bil z Vero! Će bi bil lahko rekel, da sem ji segel za jopico... saj natanko tako nismo vedeli, kaj je treba početi z dekletom, kadar si z njo sam, samo ugibali smo. V resnici nas je bilo tega strah, želje pa so vseeno živele in so bile prijetne nemara samo zato, ker so se zdele neizpolnjive. Sedaj je Vera stopala ob meni, sedaj bi jo bil lahko prijel pod roko, lahko bi jo bil objel čez pas, vedel sem, da se ne bi odmaknila, pa še besede nisem spregovoril, ki jo je bržkone pričakovala. Prvi rezervat za tigre V nacionalnem parku Jim Čorbe tt ob vznožju Himalaje so pred kratkim odprli prvi indijski rezervat za tigre. Mednarodna organizacija za zaščito živali je prispevala za ohranitev indijskih tigrov milijon dolarjev. To je le del denarja namenjenega za ustanovitev devetih rezervatov za ohranitev ogroženih živali v indijski državi. Po indijskih pragozdovih se namreč potika le še okoli 1850 tigrov. Lakota v Afriki Y Zahodni Afriki trpi za lakoto več kot 20 milijonov ljudi. Prebivalci Mavretanije, Senegala, Malija, ?£nJ? Volte, Nigerije in Toga sedaj oocutijo posledice triletne suše. Do-, ej Je Poginilo zaradi pomanjkanja ^me Štiri petine goved, tretjina na1^ P°l°vica ovac. Živinoreja P Je glavna gospodarska panoga za milijon nomadov. Že decembra lani je svetovna organizacija za kmetijstvo FAO ugotovila, da znaša primanjkljaj žitaric več kot pol milijona ton. Po mnenju izvedencev utegne na teh področjih deževati šele čez dva meseca. Pomanjkanje vode pa ne ogroža le ljudi, pač pa se že kaže v proizvodnji, saj cela področja nimajo električne energije, ker raven vode v zbiralnih jezerih ni dovolj visoka. Minute strahu Več kot petdeset potnikov je preživljalo preteklo soboto okoli polnoči težke trenutke v caravelli nad Zagrebom. Letalu se je pokvaril mehanizem kolesja, zato je letalo okoli 60 minut krožilo nad letališčem. Sele pri šestem poskusu se je pristanek posrečil. Ko se je letalo dotaknilo varnih tal, so potniki spontano zaploskali kapitanu in posadki za varen pristanek. Stroge kazni za vinjenost Zahodnonemški parlament bo v kratkem razpravljal o dopolnilu zakona o cestnem prometu. Med najpomembnejšimi spremembami je predlog, naj bi dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti voznika znižali od sedanjih 1,3 promile na 0,8 promile. Kazni za prekoračitev te meje pa so stroge. Po predlogu naj bi vinjeni voznik plačal kar 1000 mark kazni, če ga bodo zalotili vinjenega za volanom. Drugi predlog, ki mu je parlament prav tako naklonjen, pa predvideva celo 5000 mark kazni za vinjene voznike. Letalska nesreča Štirimotorno britansko letalo s 139 potniki in 6 člani posadke je poletelo v Basel na tradicionalni sejem. Med potniki so bile večinoma mlade matere, kar 60 pa jih je bilo iz vasi Axebridge pri Bristolu. Nedaleč od Basla pa je letalo strmoglavilo na zasnežen hrib. Reševalci in enote švicarske armade so reševali preživele v snežnem viharju. Preživele, teh je 41, so prepeljali v bolnišnice. Čistost živil Centralna uprava za nadzorstvo nad kakovostjo živil v Washingtonu je objavila spisek, v katerem je določena »skrajna meja onesnaženja«. V spisku piše med drugim, da je v desetih dekagramih masla iz kikirikija lahko največ deset mušjih nog, v enem decilitru paradižnikovega soka največ deset jajčec ali dve ličinki sadnih muh, v kontrolnem vzorcu koruzne moke največ pet podganjih iztrebkov itd. Nevsakdanji lov V vasi Vrgudinac, ob vznožju Suhe planine je 60-letna vaščanka Dobrina Živkovič ujela lisico v svojem kokošnjaku. Starka je žival iSMk, • NOVI STANOVANJSKI POHIŠTVENI PROGRAM V SALONU STOL INTERIER NA DUPLICI PRI KAMNIKU Telefon: 061/831 830 Dnevno odprt od 8. do 12. in od 15.30 do 19. ure v soboto samo dopoldne zagrabila kar z golimi rokami in jo po krajšem boju zadavila. Starka je namreč opazila, da je njenih kokoši vsak dan manj. Zato je kokoši stra-žila tudi ponoči in res čakanje ni bilo zaman. Kokoši so za sedaj rešene pokola. DRMlLO "'it 'lil - Oglasi se pri meni zvečer. Imel bom dve puški... Odlomek iz romana Iva Zor- ^Hf'f^ W l^k A mana Draga moja Iza, ki ga HI. W i§ M je .zda Zavod Borec. belo> JLst ^CP 3 bno letos nagrajeno s KaiO- _ , ^ hovo navado. Sobota - 14. aprila 1973 POGOVORI O STRAZIŠČU Odkar Živi človek ima pred sabo cilj -- srečo. Toda, kaj sploh je sreča? Ali sploh obstaja popolna sreča? Minilo je zopet leto in ob tistem popolnem trenutku si je tri milijarde človeških src zaželelo srečo. Na mrzlem severu Sibirije, v Južni Ameriki in na Japonskem so si zaželeli srečo. Srečo, ki se nam vedno odmika, pa vendar se vedno ženemo za njo. Za nekatere je to bogastvo, za druge mirno življenje v družinskem krogu. Vendar pa se vprašmo, če so ti ljudje v resnici srečni? Ponavadi ne. Ko dosežejo to, za kar so se toliko časa trudili, ali si ne zastavijo vedno novih idej? Zastavijo si jih in prav je tako. Zemlja bi bila še večno zaustaviti tekmo oboroževanja, pa bi si vsi morali zastaviti življenje, v katerem bi ljudje sicer živeli v popolnih življenjskih razmerah. S svojimi dosežki ne bi smeli biti nikoli zadovoljni in bi morali vedno težiti k še boljšemu, kar bi v neskončnosti pomenili srečo. Svetu še vedno vlada žalost. Čeprav smo mi že prišli zelo daleč, pa si marsikje po svetu otroci ne želijo ničesar drugega kakor redne hrane in več človečnosti. Čeprav v življenju posameznika pomeni sreča največ, se vendar najdejo ljudje, ki jim tuja sreča pomeni več kakor lastna. Prgišče sreče za vsakogar vedno planet brez razumnih bitij, če si človek ne bi prizadeval doseči popolne sreče. Ljudje, ki bi bili popolnoma srečni, bi delali samo še po ustaljenem ritmu in se začeli za večno vrteti v začaranem krogu. Ustvarili bi si civilizacijo, ki bi bila popolna, vendar pa bi v bistvu vodila do neizogibnega konca. Znanstvenikov ne bi bilo več in vsi bi bili srečni, da ne bi njihovega srečnega življenja pretrgal noben neprijeten občutek. Toda na našem svetu smo še precej daleč od tega. Pri nas še vedno divjajo vojne in najnižje človeške strasti še vedno prevladujejo. Čeprav bi morali za Ko bodo na svetu prebivali samo še taki ljudje, bo nastopila nova doba. Takrat se bo človeštvo "razvijalo v smeri, v kateri bodo posamezniki sicer skoraj srečni, absolutno srečo pa ne vem, če bodo kdaj dosegli. Današnjemu človeku pomenijo življenjski užitki še vedno največjo srečo, vendar pa življenje ne dobi tistega visokega smisla, ki pomeni srečo v duhovnem smislu, kljub temu pa je ta človek, po ustaljenih človeških sedanjih normah, srečen. Juvencij Levovnik, 8. d r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Zanesljiv barometer Sonce nama je sijalo v hrbet, ko sva se z očetom vzpenjala po peščeni stezi navkreber. Namenjena sva bila na Lovrenc nad Bašljem. Kdaj pa kdaj sva izmenjala kako besedo in si ogledovala pašnike, ki so se razprostirali na obeh straneh steze. Pod sabo v Bašlju in pred sabo pri vrhu hriba sva videla še več ljudi. Oče se je pogovarjal z nekim znancem, jaz pa sem hodil sam. Kmalu nas je objel teman gozd in nas prijetno hladil. Nenadoma sem ob stezi zagledal več ruševin, na katerih sta že rastla grmovje in mah. Oče mi je razložil, da so tod stale nekoč hiše, a sovražnik jih je požgal, da partizani ne bi imeli v njih zavetišč. Nekaj časa smo molče nadaljevali pot in se počasi bližali vrhu. Steza se je vijugala čez zavite korenine, ob strmih skalah in skozi redko grmovje. Nenadoma sem ob stezi zagledal tablico. Na tablici sem razločil napis: Zanesljiv barometer pod vrhom Sv. Lovrenca: — če je vrvica suha — je vreme lepo; -- če je vrvica mokra -- dežuje; -- če vrvica niha -- je vreme nestalno; - če vrvice ne vidiš -- si pijan! Tudi oče je prebral napis, nato pa me je smeje vprašal: »Kaj se pa godi s človekom, ki vidi več vrvic?« »On je tudi pijan,« sem mu odgovoril. Kmalu smo stopili na jaso, ki se je razprostirala okoli cerkvice. V gesti travi -- v njej ni manjkalo raznobarvnih cvetic in čebel -- je sedelo veliko ljudi. Ogledal sem si cerkev. Zelo stara je in ima 4 oltarje. Povzpel sem se v zvonik. V njem so trije zvonovi. Ko sem nato očetu povedal," da je zvonik širši od visoškega, mi je odgovoril: »Tudi višji je!« Nasmejal sem se njegovi šali.. Cas nas je že priganjal. Skupaj z znanci sva zakoračila v temačni gozd in poslušaje ptičje petje smo prispeli v Bašelj. Vinko Vreček, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Premagala sem se Sedela sem v kuhinji. Skozi okno je sijalo sonce in me božalo s svojimi porednimi žarki po laseh. Dolgočasila sem se in zato pustila šolske knjige in odšla ven. Hodila sem po vrtu in opazovala drobne čebelice, kako veselo so letale od cveta do cveta. »Kako marljive so, čebelice,« sem si mislila, »nikoli se ne naveličajo delati.« Iz tega razmišljanja me je predramil očetov glas: »Dani, pridi mi pomagatl« »Kaj pa?« sem ga vprašala. Videla sem, da pospravlja čebelnjak, zato nisem počakala očetovega odgovora, ampak sem mu stekla pomagat. Prijetno je bilo poslušati brenčanje čebel. Vzela sem metlo in začela pometati, oče pa je pregledoval panje. Rekel je: »Glej: da ne boš zadela ob kakšen panj. Čebele so hude, če jih kdo moti.« »Saj vem,« sem odgovorila in pometala dalje. Naenkrat pa mi je po nerodnosti padla metla iz rok in zadela odprti panj. Okoli glave mi je šumelo in me močno zapeklo. Oče je skočil k meni, da bi me zavaroval pred razdraženimi živali-cami. Ko je nevarnost minila, mije začel pobirati žela iz kože. Šlo mije na jok, oči so se mi napolnile s sol- Žolna Ze več dni je snežilo. Pokrajina je bila kakor zastrta zavesa, da se ni nikamor videlo. Ven nisem smela, zato sem ždela pri oknu in zrla v ptičjo hišico. Vse je bilo tiho. Začula sem trkanje. Na jesenu pod hišo sem že večkrat videla žolno, včasih tudi dve, pa le za kratek čas, ker sta hitro odleteli. Tudi tokrat je bila. Po hrbtu je bila sive barve, le tu in tam je imela kakšno belo liso. Videla sem jo le od zadaj. Na glavi je imela rdečo kapico, črno obrobljeno. Ta glavica se mi je zdela ravno taka kakor kapica palčka iz pravljice. Tedaj se je ozrla na vse strani in skočila na vejo. Gledala je naokoli, nato pa bliskoma zletela v ptičjo hišico. Prvič sem jo videla od spredaj. Tudi po trebuhu je bila rdeča. Z oranžnim kljunom je hitela jesti zaseko. Enkrat je kljunila košček, ga pogoltnila, očistila kljun in ga zopet zasadila v hrano. Včasih je skočila na stranico hiše in ogledovala, če je na varnem. Potem je smuknila čisto blizu okna. Kakšna neugnana žival! Ne vem, kaj mi je padlo v glavo, da sem stegnila roke in udarila v steklo. Prestrašila se je in hitro odletela. Žalostna sem zrla za njo, ki je izginjala v pajčolanu snežink. Tolažila sem se s tem, da sem si jo dobro ogledala in da jo bo misel na imenitno pojedino v ptičji hišici še kdaj prignala na naše okno. Ana Fortuna, osn. šola Ivana Tavčarja, Gorenja vas zami. »Ne smem jokati,« sem si dejala, »dovolj sem velika in premagati se moram.« Pri tem sem pomislila na mnoge ljudi širom po svetu, ki veliko trpijo, pa vendar ne jokajo. Solze so se mi posušile in veselo sem se zasmejala. Oče me je začudeno pogledal. Rekla sem mu: »Oče, saj me pošteno boli, ampak premagala sem se in ne bom jokala.« Dani Križnar, 7. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Ptičja svadba Zunaj je pihal mrzel veter in nale-tavale so drobne snežinke. Sedela sem pri oknu in opazovala zamrlo pokrajino. Premraženi ptički so letali sem ter tja in iskali živeža. Iz kuhinje se je oglasila mama: »Na, tu imaš proso, nesi ga v krmilnico. Ptički se ti bodo za tvojo dobroto zahvalili spomladi, ko bodo imeli svatbo.« Ubogala sem. Dan za dnem sem skrbela, da krmilnica ni bila nikoli prazna. Prišla je pomlad in z njo tudi dan ptičje svatbe. Ko sem se zjutraj zbudila, sem zagledala v krmilnici polno dobrot. Začudena sem vprašala mamo, kaj to pomeni. Odgovorila je: »Se spominjaš, kako si pozimi skrbela za ptičke, in to je sedaj njihovo darilo zate.« Tako sem skrbela za ptičke, ko sem bila še majhna. Vsako leto sem težko pričakovala njihove svatbe, saj sem bila eden izmed njihovih svatov. , Mirjana Krajnik, Škofja Loka Mati Veliko, toplo srce ima. Vsakemu privošči prijazno besedo, lep pogled. Dve veliki, jasni očesi, iz katerih sije brezmejna ljubezen. To si ti, moja mati! Mnogokrat sem jezen nate, a mi je vedno žal. Oprosti, mati! Mati! Kako naj ti pokažem svojo ljubezen? Obljubljam ti, da bom priden. Smeješ se? Vem, nisem vedno tak, a trudim se. Oprosti, če sem te kdaj užalil! Rad bi, da veš, da nisi sama, da te nikdar ne bom pozabil. Mati... rad te imam, mati! iz glasila osnovne šole Simona Jenka v Kranju Glas mladosti pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (29. zapis) Ta in še naslednji zapis bom skušal pisati bolj s čustvom kot s peresom. Saj bom prikazal -- čeravno le v skopih odstavkih, ker imam prostor za te zapise močno omejen --zaslužno delo dveh starih šmartin-skih učiteljev: Alojza Račiča (1847 -1924), ki je tu služboval od 1. 1866 pa do 1. 1872, in Franca Rojino (1867 -1944), ki je v šmartinski šoli učil v letih 1898 - 1925. »MLADINO UClTI -- JE DELO LEPO!« Tako je že pred sto leti zapisal šolnik, pesnik in pisatelj Andrej Praprotnik (1827 do 1895), gorenjski rojak iz Podbrezij. Vsestransko izveden je izhajal Andrej Praprotnik iz onega starega učiteljskega rodu, ki se je ravnal po Levstiku: »ne samo, kar veleva mu stan; kar mora, to mož je storiti dolžan!« Vendar pa kljub vsemu delu in nenehni požrtvovalnosti, ki je dičila posebno vaške učitelje, poklic sam ni bil nikoli zadosti spoštovan in cenjen, še manj pa dostojno plačan. Ni dosti drugače danes. Kar poglejmo v učiteljišča: fantje so zelo zelo redki! Saj se je celo pošteno, jasno ime šole -- učiteljišče -- moralo umaknitj imenitnejši »pedagoški gimnaziji«! Že 1. 1849 je Andrej Praprotnik objavil v uvodniku »Slovenije« nekaj bridkih resnic. • »Milim perjatlam šol in sloven-šine« je potožil, da je večina naših šol na deželi »zapušeno, zarašeno in neobdelano zemljiše« in da je zato tako malo dobrega pridelka. »Učenik, če ni od pravih, dobrih prijatlov podpiran, je le revček in od same svoje strani dosti storiti ne more ... Ko bi naši mili rodoljubi stan uče-nikov do živega videli, bi se jim gotovo solzno vsmililo. Prav potreba našim revnim šolam je, da bi se število milih prijatlov šole zlo, zlo pomnožilo, da bi okoli in okoli ljubi zagovorniki in na vse strani poma-gavci to potrebno reč v resnici obdali.« Mar je že stari Praprotnik vedel za usodno pomembnost učiteljskega poklica in hkrati njegovo revno mesto v družbi? Sicer pa še danes ne znamo prav vrednotiti nadvse pomembnega dela učitelja pri vzgoji bodočih državljanov, politikov, gospodarstvenikov. Šolska vzgoja (ne le učenje!) bi morala biti najvplivnejša dejavnost ob misli na bodočnost domovine. Boljša vzgoja -- boljša, srečnejša bodočnost! Pa vendar, kako majhna je razlika med plačo učiteljice in strojepiske v neki gospodarski organizaciji! Ali pa med plačo učitelja in kakega skladiščnika. Seveda razlika ne gre v prid šolnikom ... Spet moram pa vmešati Prešerna in reči z njim »kako strašna slepota je človeka«, ki planira na dolge roke proizvodnjo strojev, kmetijske pridelke in celo potovanja na druge planete -- ne planira pa dobre, žlahtne vzgoje novega rodu, ki bo prej ali slej moral prijeti za krmilo naše ladje! Izhod? Gmotno zelo visoko stimulirati učiteljevo delo. Potem bo množica kandidatov za ta poklic. Izmed prijavljenih kandidatov izbrati vsestransko najboljše, tudi mentalno najbolj zdrave. In seve z vsemi moralno-političnimi vrlinami ter s talenti obdarjene kandidate vzgojiti v bodoč učiteljski kader, ki bo porok za rast boljšega rodu. Kako pa je danes? Kdorkoli želi, pa naj bo tak ali tak, da le hoče seči po tem skromnem koščku kruha, postane učitelj mladine! Seveda so še vedno svetle izjeme, idealisti, ki imajo radi delo z mladino, ki vzljubijo poklic in mu ostanejo vse življenje zvesti. In na koncu umro revni, praznih rok... Naj mi Strašani, ki to bero, ne zamerijo, da sem prav zapis o njihovem kraju porabil tudi za izpoved teh misli učiteljskem stanu. Moral sem jih napisati, čeravno vem, da žetve ne bo in da bo življenje teklo lepo krivično naprej... Kajti, koliko lažje in bolj poceni je zabavljati čez mladino - kot pa lotiti se njene prave vzgoje, pa čeprav malo bolj Spartanske... ALOJZ RAClC Njegov rod izvira iz vinorodnega Posavja, z Gorice pri Leskovcu nad Krškim. Tu je v letih 1808 -1883 živel oče njegov Andrej Račič, sloveč izdelovalec orgel. Kot organist je po šegi onih časov moral tudi poučevati v nedeljski nadaljevalni šoli. In tako je postal Andrej zavesten pričetnik učiteljskega rodu Račičev. Sin Alojz Račič se mu je rodil v dolenjskih Cerkljah 21. maja 1847. Po nekaj letnikih celjske realke, je Alojz v Ljubljani absolviral učiteljski tečaj ter bil takoj (1. 1866) nameščen kot mlad učitelj v staro šmar-tinsko šolo. Torej je prišel v naše kraje nadebudni 19-letni mladenič, še poln idealov in volje do prosvetnega dela v vasi. (V Zontarjevi Zgodovini Kranja preberemo, da je takrat vodil pevski zbor Narodne čitalnice učitelj Alojz Račič.) Seveda je bil takrat obseg učiteljevega dela dosti raznovrstnejši kot je danes. Tedanji učitelji niso učili otrok le pisati, brati in računati, pač pa so doraščajoče otroke poučevali tudi v sadjarstvu, čebelarstvu in kmetijstvu. Pa še kot organisti so morali služiti v fari. Zal, v nekaterih krajih so bili še za mežnarje... Župnik, trgovec, mesar in gostilničar -- to pa so bili res gospodje -- v primeri z ubogo učiteljsko paro! Odvisno na vse strani in beraško plačano. Alojz Račič, četudi po rodu Dolenjec, se je v naših krajih kar kmalu udomačil. Poročil se je z leto starejšo domačinko Frančiško Strojevo z Gašteja. Njen oče, Jožef Stroj, se je namreč z Bleda nekaj let prej priženil na Gaštej. (Priimek Stroj s kakimi stroji seveda nima zveze, pač pa s strojenjem; Gorenjci dajejo surove kože »v stroj«, t. j. v strojenje; Stroji so bili nekoč pač strojarji, pa četudi so se nekateri potem bolj imenitno podpisovali kot Stroy.) Letos minevajo šele 104 leta, odkar je bil v avstrijskem parlamentu sprejet šolski zakon, s katerim so prišle šole in imenovanje učiteljev izključno pod nadzor države. Do leta 1869 je imela Cerkev vso oblast nad šolami in učitelji. V vseh šolskih zadevah, vključno tudi nemeščanje učiteljstva, so imeli prvo in odločilno besedo le gospodje fajmoštri s svojimi priporočili. Zato je seveda razumljivo, da je nastavitveni dekret Alojzu Račiču izdal še knezoškofijski konzistorij v Ljubljani, in sicer 30. oktobra 1866. Črtomir Zoreč izbrali smo za vas — izbrali smo za vas — izbrali smo za vas — izbrali smo za vas — izbrali smo za vas — izbrali Sobota - 14. aprila 1973 Dekleta, pa tudi mlade žene, ki so rade moderne, bodo segle po ljubkih jopah, ki se nosijo izključno k hlačam. V bogati izbiri teh jop ima Elita tudi model NORMA v temno zeleni in zlato rumeni barvi, iz čiste volne, izdelek Modne konfekcije Ljubljana Cena:620- din Deklica 4—8 lćt bo vesela novega pletenega kompleta, jopice in kratkih hlačk za poletje, v rdeči ali rumeni barvi, mamica pa tudi, ker ga bo z lahkoto prala. Je namreč iz 100 % acryla, izdelala ga je Jutranj-ka iz Sevnice, dobi se pa v Kokri, v oddelku otroSke konfekcije v GLOBUSU. Cena:140- din Tržiški Mercator že misli na poletje ubranih barv. Ženski letni sandal CRISTA (PEKO Tržič) bo lepo Sel k modernim torbicam iz kvalitetnega skaja enakih barv (izdelal J. Okr-šlar, Kranj) Cena sandala: 279- din Cena torbice: 131,85 din Za bolj veselo pomlad je tržiški PEKO izdelal lep ženski pomladni čevelj SABINA v laku in s poliuretanskimi podplati. V kombinaciji rjave, modre, rumene, zelene in umazane rožnate z belo barvo jih dobite v vseh Pekovih trgovinah. Cena: 279- din RADIO I oročila poslušajte vsak dan ob 4-30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (radijski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. 14. APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 godala v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Slavko Osterc: Suita za orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 J o domače; 13.30 Priporočajo vam 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 Vrtiljak; ' 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Z ansamblom Claude Holling; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom bratov Avse-nik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Melodije za razvedri-^2.20 Oddaja za naše izseljence; ->•05 S pesmijo in besedo v novi teden; D™?; Program «115 Uvodni akordi; 8.40 Sobota na valu 202; 12.40 Panorama zvokov; 14.00 Odrasli tako, kako pa mi; 14.20 £ ansamblom Silva Štingla; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Zabavni zbori, filmska glasba in še kaj; 16.05 Danes smo izbrali; 16.40 Vse, in zakaj ne bi poslušali; 17.40 Instrumenti v ntmu; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.40 Jazz na II. programu; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Za vsakogar nekaj; Tretji program 0kno v svet; 20-20 Christoph Wilhbald Gluck: Orfej in Evridika -opera v treh dejanjih; 22.30 Sobotni nočni koncert; 23.55 Iz slovenske poezije; 15. APRILA 6 00 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še Pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo, vmes ob 11.50 pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Popularne operne me-°dije; 14 30 Humoreska tega tedna; 1545 N igra: Oldenberg; i«nn i^edelJsko športno popoldne; io-uu Radijski radar; 19.00 Lahko °tr°ci; 19.15 Glasbene razgledni' A000 V nedeljo zvečer; 22.20 nX? te 2 nami; 23.05 Literarni nuKiurno; 23.15 Jazz za vse; Program 8 40 pil zvoki za nedeljsko jutro; snr^K !f-eni mozaik; 9.35 Nedeljski 14 wrpd,; 12-°° Opoldanski cocktail; Ha ni a?orama zvokov; 15.00 Nedelja na valu 202 Tret 20 05J<5PrOgram I gram Pprtn 1 dogodki dneva; 20.15 ven«?' ' kar Ste izbra,i- 23.55 Iz slovenske poezije; 16. APRILA tine Dobr° ■iut-o; 810 Glasbena ma-zeodh' o9 05 ^san svet pravljic in l-L? 9-20 Z velikimi zabavnimi or-ff ";10.20 Pri vas doma; 12.10 Sui-sveU- i^rleska; 12-30 Kmetijski na-bam- ° ^ tujimi pihalnimi god-1; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Q.ranJ. Ulica Moše Pijadeja 1. • stavek: ČP »Gorenjski tisk« , ranj, tisk: Združeno podjetje yudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva m uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju št. £1500-601-10152 - Telefoni: K avni urednik, odgovorni rednik in uprava 21-190, 2lft«nŠtV° 21"835' novinarji n-«i . ' malooglasni in naroč-" sk' oddelek 21-194. - Naroč-oAna- *etna 60 din, polletna dm, cena za 1 številko je ')ar- Mali oglasi: do 10 besed <> r,ln> vsaka nadaljnja beseda ~ d'n; naročniki imajo 25 % ,PUSita- Neplačanih oglasov objavljamo. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Pel nam bo učiteljski zbor Slovenije »Emil Adamič«; 14.30 Naši poslušalci Češtitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; HUK) Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra berlinskega radia; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Franca Baharja; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ponedeljkov križemkraž; 14,20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Tuji gostje v studiu 14; 19.00 S knjižne police; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaži; Tretji program 20.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada za orkester v D-duru, K.203; 20.50 Naš eksperimentalni studio; 21.40 Koncertantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lojze Lebič; 23.55 Iz slovenske poezije; 17. APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Klavirske skladbe skladatelja Vilfana-Babiča z violinskimi medigrami; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z zadovoljnimi Kranjci; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra --Ilja Hurnik: Jok in škripanje z zobmi; 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Solistična in ansambelska glasba Marijana Lippvška; Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jim prisluhnili; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu bossa nove; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet manut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse; Tretji program 20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Emil Adamič; 20.45 Minute z violinistko Ne-venko Rovanovo; 21.40 Dve partituri Carla Orffa; 23.25 Slavko Osterc: Godalni kvartet št. 2; 23.55 Iz slovenske poezije; globus a* .. lii-ilit ŽIVILA 18. APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz oper hrvaških skladateljev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital organista Huberta Berganta; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma slovenskih avtorjev; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20,00 Komorno-glasbeni studio; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanje melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam; Tretji program 20.05 Kultura danes, 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.55 Iz slovenske poezije; 19. APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola 7.a višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Gorenjski vokalni kvintet vam poje slovenske narodne pesmi; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Priljubljene točke iz klavirske literature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Iz opusa Antona Lajovica; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Četrt ure z zabavnim orkestrom radia Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer: Stare ruske; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Simfonični orkester in komorni zbor RTV Ljubljana; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Paleta popevk in plesnih ritmov; Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Francija Puharfa; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes; Tretji program 20.05 Večerni concertino; 20.55 Deseta muza; 21.05 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije; 21.40 Zmaga Kumer-Lojze Lebič: Ljudska pesem na koncertnem odru; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije; x 20. APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Giuseppe Verdi: odlomek iz 3. dejanja Aide; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Kvintet na pihala RTV Ljubljana na novih posnetkih; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Laszlo Tanor; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Janeza Goršiča; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.55 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskinji ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; Tretji program .20.05 Radijska igra - Miguel Astu-rias: Cuculcan; 21.10 Lucijan Marija Skerjanc: Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester; 21.40 Mojstrovine Josquina Des Presa; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.20 Na ljudske teme; 23.55 Iz slovenske poezije; 14. APRILA 9.35 TV v Soli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli do 12.00, 13.50 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — barvni prenos četrtfinalnih tekmovanj posameznikov (RTV Sarajevo), 16.30 Državno košarkarsko prvenstvo — prenos (RTV Zagreb), 18.05 Obzornik, 18.20 Mr. Magoo — serijski barvni film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Moji gostje in jaz: Vlado Stefančič (RfV Zagreb), 21.20 Mafija — serijski barvni film, 22.10 TV kažipot, 22.30 Poročila, 22.35 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — barvni posnetek polfinalnih tekmovanj posameznikov in dvojic v Sarajevu (RTV Ljubljana) 15. APRILA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače z Veselimi hmeljarji (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Z nasmehom na pot, Risanka, 11.40 Poročila, 11.45 Delavski amandmaji — oddaja TV Beograd (RTV Ljubljana), 12.15 Naše malo mesto (RTV Zagreb), 13.10 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — barvni prenos (RTV Sarajevo), 15.30 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A — barvni prenos srečanja SZ: Švedska iz Moskve (IV-Ljubljana), 18.10 Poročila, 18.15 Velike bitke 2. svetovne vojne: Bitka za puščavo — dokumentarni film, 19.45 Risanka, 20.00 T V dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 V avtobusu — serijski barvni film, 21.35 Naši humoristi: Milan Vitezovič (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 16. APRILA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.45 O. VVilde: Srečni princ — 3. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzor- loterija C •3 C/3 O C •X >0 >9 C Si O S m 0 60290 06820 96480 75780 443500 21 61 34821 86211 14231 41081 437971 72 8932 34682 344132 03 33 7873 00933 74313 78273 06603 109023 445563 54 744 64894 54364 121964 0) "S -a S.ti N _Q a> T3 10 600 600 800 1.000 5.000 20 50 600 800 1.000 1.000 5.000 40 200 600 10.000 20 30 500 800. 1.000 1.000 1.000 5.000 5.000 30 80 600 800 10.000 cn o >0 c £ o 35 75 525 46355 81455 08605 435115 36 956 706 21796 09916 70296 053826 7 55757 70237 27667 220677 88 268 22048 51508 395308 266248 564168 288008 39 0329 81029 43159 061669 "3 ^ -rt 0) S.tJ N OO co "O 20 40 60 600 800 1.000 5.000 20 80 100 600 800 800 10.000 10 600 800 800 10.000 30 60 600 1.000 5.000 5.000 10.000 150.000 20 300 600 800 5.000 nik, 18.30 Skrivnosti Jadrana — barvna oddaja, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 M. Gorki: Pred viharjem — sovjetska TV drama, 21.20 Kulturne diagonale, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) 17. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji — ponovitev, 17.45 E. Peroci: Vse deljeno s sedem — barvna oddaja, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 I)ixie-land iz Prage, 18.50 Mozaik, 18.55 Epilepsija v otroškem obdobju, 19.15 Mesta: Korčula — oddaja T V Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.30 Mi med seboj: Lož, 21.30 Nenavadne zgodbe — barvna TV nanizanka, 21.55 J. Thorvvald: Stoletje kirurgov — barvni film, 22.25 Jazz na ekranu: Boško Petrovič Convention in Nada Knežević, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 18. APRILA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Z nasmehom na pot — serijski film, 18.05 Obzornik, 18.20 Na sedmi stezi, 18.40 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb — 5. oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Avanturisti — francoski barvni film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 19. APRILA 9.30 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — pgnovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev, (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Moj bratec David — barvna oddaja, 18.15 Obzornik, 18,30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Četrtkovi razgledi: Pablo Picasso, 21.40 Igralec je pač igralec: Dara Čalenić — oddaja TV Beograd, 22.(M) Igre — barvna baletna oddaja, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 20. APRILA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.(K) Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Pisani svet, 18.10 Obzornik, 18.25 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.35 Cesta in mi: Alkohol in varnost v prometu, 18.45 Mozaik, 18.50 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti — -J. Conrad: Lord Jim — angleški film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) SOBOTA, 14. aprila, ob 19.30 za IZVEN v Prešernovem gledališču -Golar: VDOVA ROŠLINKA; uprizori KUD Zgornja Bela; ob 19.30 v Podbrezjah - P. Hamil-ton: PLINSKA LUČ; uprizori KUD Besnica; NEDELJA, 15. aprila, ob 16. uri v Podnartu -- Rabadan: KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE; uprizori DPI) Svoboda Podnart; ob 18. uri rta Kokrici - Lipah: GLAVNI DOBITEK; uprizori KUD Kokrica; Predstave bodo izvedene v okviru občinskega in področnega srečanja gledaliških skupin Gorenjske. it ^ it IKr 4 4 %M iur JHtk 35P m Sobota -14. aprila 1973 Rešitev nagradne križanke 1. deviza, 7. obleka, 12. operater, 14. slon, 15. DI, 16. Asirka, 18. Ela, 19. ost, 21. Eka, 22. Lagos, 24. trola, 26. splav, 27. koale, 28. upi, 29. nos, 31. ulj, 32. korona, 35. DT, 36. lani, 38. Jeremija, 40. trabje, 41. Atičan Izžrebani reševalci Prejeli smo 89 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Marinka Perne, Kranj, Poštna 4; 2. nagrado (40 dih) Karel Milavec, Kranj, 1. avgusta 3; 3. nagrado (30 din) pa Alenka Friškovec, Kranj, Šorlijeva št. 27. Nagrade bomo poslali po pošti. Vodoravno: 1. žensko ime, 7. južnoafriški kraj v Damaralandu v Jugozahodni^ Afriki, 13. rezultat spopolnjevanja, 15. peza, 16. sla, nagon, prirodne želje, 17. italijanska reka, ki teče skozi Firence, 18. vrsta raskavega papirja, 21. izrastek v ustih, tudi zrnje za zobanje, 22. ljudska pritrdilnica, 23. Telovadno društvo, 24. središče vrtenja, 26. rimska številka šest, 27. Arbiter Tit Petronij, 29. ozebek, ozebica, 34. vrsta pralnega praška; indonezijski otok v Bandskem morju, 36. nekdanja kratica za Okrajni ljudski odbor, 37. karta pri taroku, 39. usposobljenost, zlasti na osnovi spričeval; označitev dejanja, 42. majhna zelenica, majhna oaza, 43. prileten, star človek. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 15 ■ 19 17, 18 20 al" 22 ■23 24 27 28 ifils 30 31 32 33 34 35 ■ 40 36 ■ 41 37 38 39 42 43 Navpično: 1. medmet tišine, 2. izvršni organ ali oblast, praktično vodstvo, 3. poseben prostor, podoben balkonu, zlasti v gledališču; skrivna organizacija, npr. prostozidarska..., 4. snežni zamet, 5. Narodna obramba, 6. preprosta, zelena morska rastlina, 7. tete, 8. znak za kemično prvino selen, 9. ime junakinje Tolstojevega romana, 10. prebivalec Korzike, Korzičan, 11. ustanovitev, utemeljitev, 12. antično mesto ob izlivu Črne reke v Vardar, arheološko najdišče, 14. Narodnoosvobodilna vojska, 19. vprašalnica po osebi, 20. znano križišče nad Ajdovščino, 22. ime pisatelja Kersnika, 25. znamka francoskih avtomobilov, 28. lavina, 30. blazinjak, vrsta počivalnika, 31. ljubkovalno žensko ime, tudi ime književnika Fincija, 32. šport trdih pesti, 33. znaka za kemični prvini nobelij in iridij, 35. ime slovenskega gledališkega igralca Ranerja, 38. dajatev, ki jo je pobiral dacar, 40. Ivan Cankar, 41. arabski žrebec. Rešitve pošljite do četrtka, 19. aprila, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. trzni pregled Jesenice Solata 15 do 21 din, špinača 12 dinarjev, korenček 3,50 do 8,40 din, slive 8 din, jabolka 8 do 8,50 din, poma-» ranče 6 do 6,20 din, limone 3,80 do 8,50 din, česen 33 din, čebula 7,50 dinarjev, fižol 7,50 do 14.50 din, pesa 3,50 din, kaša 5,44 do 6,40 din, čebul-ček 18 din, paradižnik 19 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,90 do 1,05 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 70 din, klobase 5,30 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 3,90 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3,20 din, .cvetača 7 do 7,90 din, paprika 29,50 din, krompir 3,50 din, motovileč 16 din, radič 16 din Kranj Solata 12 din, špinača 18 din, korenček 10 din, slive 8 din, jabolka 7 din, pomaranče 6 din, limone 9 dinarjev, česen 24 din, čeblila 8 din, fižol 10 do 12 din, pesa 5 din, kaša 9 din, čebulček 18 do 20 din, paradižnik 17 din, banane 8 din, hruške 10 din, peteršilj 20 din, med 28 din, ajdova moka 7 do 8 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,90 din, surovo maslo 32 din, smetana 15 din, orehi 70 din, klobase 50 din, skuta 8 do 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2,80 do 3 din Tržič Solata 16 din, špinača 16 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 7 do 8 din, pomaranče 7 din, limone 10 din, česen 28. din, čebula 8 din, fižol 13 din, pesa 4 din, čebulček 15 dinarjev, ohrovt 8 din, banane 8 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 35 din, smetana 18 din, orehi 20 din, jedrca 70 din, skuta 2 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, cvetača 9 din, krompir 2,50 din Objavljamo prosto delovno mesto prodajalke Pogoj: k va 1 i f i c i ra n a proda j a 1 k a Prednost imajo prodajalke tekstilne stroke ali s prakso v tej stroki. Ponudl)e pošljite na prodajalno Varteks, Kranj, Prešernova cesta št. 15. iw jHk isi Sobota - 14. aprila 1973 Trgovsko podjetje na veliko in malo Universal Jesenice, M. Tita 1 razpisuje prosti delovni mesti: 1. administratorja poklicna šola ali dvoletna administrativna šola 2. komisionarja zaželena strokovna šola ali končana osemletka praksa v 114. gospodarski veji Vloge z dokumentacijo sprejema komisija pri navedenem podjetju. Rok prijave je K) dni po objavi razpisa. TA TEDEN NA TV Sreda, 18. aprila, ob 20.30: AVANTURISTI — francoski barvni film; režiser Robert Enrico, v gl. vlogah: Alain Delon, Lino Ventura, Joanna Shim-kus; Zgodbica je preprosta. Trije nesrečni prijatelji — pilot, avtomobilski dirkač in kiparka — se odpravijo v Kongo po skriti zaklad. Njihova pot je polna nevarnosti, predvsem zaradi gangsterjev, ki jim hočejo vzeti najdeni zaklad. Po vseh pravilih bi sklepali, da je to skrajno nepomemben, »šund« film. Toda Robert Enrico, avtor nepozabnega filma Tetka Žita, je dokazal, da je film lahko dober ali slab ne glede na zvrst. Četrtek, 19. aprila, ob 18.55: NEZNANI LETEČI PREDMETI — serijski barvni film; Bojazen pred neznanim, preteča nevarnost iz vesolja, zemljani v boju z nevidnimi vesoljskimi osvajalci, človekovi fantastični podvigi na Mesecu ... To ie vsebina nove barvne televizijske serije z naslovom UFO, po naše NLP — Neznani leteči predmeti. Z njo se bomo preselili v obdobje, ko na Zemljo vse pogosteje prihajajo neznani leteči predmeti iz vesolja, ki jih upravljajo zemljanom sovražni prebivalci drugih planetov. Kdo so ta bitja? Od kod so? Kaj hočejo? Na taka in druga podobna vprašanja serija odgovarja predvsem s fantazijo, pa tudi z dognanji znanosti. Petek, 20. aprila, ob 20.30: Joseph Conrad: LORD JIM — angleški film; režiser Richard Brooks, v gl. vlogah: Peter O'Toole, Dahliah Lavi, Ellie Wallace, James Mason; Liki, ki jih Joseph Conrad oblikuje v svojih delih, so vse prej kot navadni ljudje z vsakdanjimi problemi. Je nekakšen »pustolovec« — raziskovalec in utrjevalec novih pisateljskih prijemov. Režiser Brooks je imel težko delo pri filmski adaptaciji, saj roman ni enostaven zaporeden prikaz Jimovega potepanja po-južnomorskih otokih, marveč splet dogodkov, razmišljanj, retrospektiv. S pomočjo odličnih igralcev je ustvaril svojevrsten film, ki ima v sebi dovolj »conradovskega«, čeprav ga je moral nekoliko prilagoditi splošnejšim filmskim zakonitostim in s tem okusu širšega kroga gledalcev. poročili so se v Kranju Robida Dorjan in Mesec Silva v Radovljici v Škofji Loki v Tržiču umrli so v Kranju Lužan Janez, roj. 1899, Bobnar Marija, roj. 1899, Mrak Marija, roj. 1903, Jagar Angela, roj. 1894, Dobrin Jože, roj. 1901, Humar Stane, roj. 1899, Štembal Marija, roj. 1883, Kodrič (m.), roj. 1973, Sepin Jože, roj.- 1893, Porenta Danijela, roj. 1947 v Radovljici Jeklar Franc, roj. 1905, Drahsler Pavel, roj. 1908, Frčej Terezija, roj. 1903 v Škofji Loki Šmalc Ivana, roj. 1885, Makek Marija, roj. 1882, Avguštin Anton, roj. 1883 v Tržiču Balantič Marija, roj. 1885, Dobrin Jožef, roj. 1901, Mali Mihael, roj. 1897, Smolej Marijana, roj. 1890 Zdravniška dežurna služba \ v Poljanski dolini Od 13. aprila do 20. aprila od 19. ure do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, telefon 89-060, v nujnih primerih pa kličite Zdravstveni dom Škotja Loka, telefon 85-440. Prikaz Kitajske v Kranju Planinsko društvo Kranj bo priredilo v sredo, 18. aprila, v dvorani skupščine občine Kranj izredno zanimivo in edinstveno predavanje večletnega ambasadorja v Pakistanu Vladimira Šestana o odmaknjeni in za nas skrivnostni Kitajski. Predavatelj je med svojim življenjem v Aziji temeljito spoznal njene gore, kulturne spomenike, narode in običaje. Svoja najlepša in najtraj-nejša doživetja v severni Kitajski nam želi prikazati z barvnimi diapozitivi in s filmom. Videli bomo tudi stare spomenike budizma pri Tatan-gu in Siamu, znamenito provinco Santung, obiskali bomo Konfucijev grob in se dvignili na goro Tajšan. Vabljeni vsi, ki se zanimate za kulturne, geografske in narodopisne zanimivosti sveta. M. B. CREinn Turistično prometno podjetje Creina Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednja prosta učna mesta: 28 avtomehanikov 9 avtoelektričarjev 3 avtoličarje 7 avtokleparjev 9 ključavničarjev 4 strugar je 1 avtotapetnika 1 rezkalca 2 kuharja 4 natakarje 1 frizerja (za ženske) Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole, biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica in ne starejši od 18 let. Učencem avtomehanske stroke bomo po končanem šolanju omogočili pridobitev kvalifikacije za voznike motornih vozil. Prošnje kandidatov sprejema kadrovska služba podjetja tlo 15. maja 1973. Kranj CENTER 14. aprila amer. barv. film DOC HOLII)AY ob 16,, 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma SMRTONOSNA STEZA ob 22. uri 15. aprila, amer. barvne RISANKE ob 10. uri, amer. barv. film DOC HOLIDAY ob 15., 17. in 19. uri 10. aprila ameriški barvni film SMRTONOSNA STEZA ob 16., 18. in 20. uri 17. aprila ameriški barvni film SMRTONOSNA STEZA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. aprila ital. barv. film BRIGADA PROTI ZLOČINU ob 16. in 18. uri, jug. barvni film IN BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO ob 20. uri 15. aprila nem. barv. film HEINT-JE - SONCE BO SPET ZASIJALO ob 14. in 18. uri, ital. barvni film BRIGADA PROTI ZLOČINU ob 16. uri, amer.-ital. barvni film SAR-TANA — TVOJA SMRT ob 20. uri 17. aprila amer. barv. film KAVBOJI ob 15.45, 18 in 20.15 Tržič 14. aprila amer. barv. film ROP IN PREVARA ob 16., 18. in 20. uri 15. aprila amer. barvne RISANKE ob 15. uri, amer. barv. film ROP IN PREVARA ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 14. aprila amer. barv. RISANKE ob 16. uri, ital.-špan. barvni film CHURCHILLOVI LEOPARDI ob 18. in 20. uri 15. aprila ital.-špan. barvni film CHURCHILLOVI LEOPARDI ob 15. in 19. uri, amer.-ital. barvni film CENA OBLASTI ob 17. uri Krvavec 14. aprila amer.-ital. barvni film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 19.30 15. aprila amer.-ital. barvni film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 17. uri Jesenice RADIO 14. in 15. aprila slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU 16. in 17. aprila meh. barvni film ZVEZDA VARIETEJA Jesenice PLAVŽ 14. in 15. aprila meh. barvni film ZVEZDA VARIETEJA 16. in 17. aprila slov. barvni film LJUBEZEN NA ODORU Dovje Mojstrana 14. aprila franc. barvni CS film OROŽNIK GRE V POKOJ 15. aprila špan.-angl. barvni CS film ZLATO IN JASTREBI Kranjska gora 14. aprila špan.-angl. barvni CS film ZLATO IN JASTREBI 15. aprila franc. barvni film ŠUM NA SRCU Javornik DELAVSKI DOM 14. aprila amer. barv. film BLI- ; SKOVITI UPOR 15. aprila franc. barvni CS film OROŽNIK GRE V POKOJ Železniki OBZORJE 14. aprila nem. barvni film KAJ I POĆNO GOSPODINJE? ob 20. uri 15. aprila amer. barv. film IŠČEMO BIVŠEGA ŠERIFA ob 17. in 20. uri i Škof}a Loka SORA 14. aprila amer. barv. film FRANCOSKA ZVEZA ob 18. in 20. uri 15. aprila amer. barv. film FRANCOSKA ZVEZA ob 16. in 18. uri, nem. barv. film KAJ POČNO GOSPODINJE? ob 20. uri 17. aprila amer. barv. film ZAROTNIKI ob 20. uri Radovljica 14. aprila franc. barv. film SICILIJANSKI KLAN ob 18. uri, danski barv. film REKTOR V POSTELJI ob 20. uri 15. aprila franc. barv. film SICILIJANSKI KLAN ob 15. uri, danski barv. film REKTOR V POSTELJI ob 18. uri, angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 20. uri 16. aprila franc. barv. film RDEČI KROG ob 20. uri 17. aprila slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU ob 18. in 20. uri prodam Prodam zelo dobro ohranjeno TRAKTORSKO KOSILNICO za tr aktor »Tomo Vinkovič«. Ran t Manja, Ljubno 59, Podnart 2132 Prodam GRADBENO BARAKO, krito z opeko. Cesta na Klanec 49, Kranj, telefon 23-019 2177 Ugodno prodam novo trodelno OMARO in POSTELJE mahagoni. Kos, Staneta Žagarja 12, Kranj 2178 Poceni prodam OMARO, dve POSTELJI, dve posteljni OMARICI, OMARO za perilo, MIZO in štiri stole. Hudobivnik Jože, Kokrica, Cesta na Brdo 28 2179 Prodam čisti SEMENSKI KROMPIR igor. Tičar Janez, Voglje 76 ' 2180 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR deutch 13 KM s kosilnico in hidravliko. Potočnik Katarina, Rova 22, p. Radomlje 2181 iJfedno Prodam zaprt AKVARIJ itKJx50x50 cm. Mrgole Martin, dež-manova 1, Kokrica, Kranj 2182 DATgxrdno Prodam litoželezno KOPALNO KAD. Hafner, Kranj, Tro-jarjeva 4 2183 ™Y£dam 5000 kg CEMENTA in * iAT 1300, letnik 1967. Po potrebi dostavim cement na dom. Naslov v oglasnem oddelku 2184 . Prodam SEMENSKI KROMPIR K'oesire in zgodnji saski ter SLA-MOREZNICO z verigo in puhalni-kom. Ljubno 12, Podnart 2185 iro^^ 600 kg SEMENSKEGA m5?t^t?LRJA ^o1, in 400 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA desire ter traktorski TROSILEC za umetno gnojilo. Srednja vas 48, Šenčur p j 2186 Prodam eno leto starega BIKA za pleme. Sp. Bela 11, Preddvor 2187 *°dam FOTOAPARAT jaschica tr-j mat s Priborom. Šajn Leopold, Kidričeva 7, Kranj 2188 .Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Kosec, Skokova 15, Kranj (Stražišče) 2189 .Prodam manjšo OMARO (kombinirana -- kredenca, omara) za dnevno sobo. Faletič, Moša Pijade 9, Kranj 2190 tvttT*?1 sedem !et starega KONJA. Zabnica 30 2191 niS^Ž^" manjšo kombinirano UMARO za dnevno sobo, KAVĆ MIZO in dva polfotelja ter PLE-TILNI STROJ. Rupa 25, Kranj 2192 Prodam nov ŠOTOR gottschalk za 4 do 5 oseb. Informacije vsak dan od 17. do 19. ure na telefon 75-472. Jeločnik Bojan, Radovljica, Cankarjeva 31/1 ' 2194 Prodam rabljeno STAJICO in HOJICO. Naslov v oglasnem oddelku 2195 Prodam malo rabljen, dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje. Berton-celj,. Frankovo naselje 106, Škofja Loka 2196 Prodam dve leti starega OSLA in S"?*3!0 težkega VOLA. Draž-gose (36, Železniki 2197 .f\odam 400 do 500 kg SENA. Pin-tar Francka, Virlog 18, Škofja Loka 2198 *-odam več KAKTUSOV vrste pnuium, eckinopsis in ofuncia ter li«T v okoreninjene lončnice amari- Loka DuŠan> ^^ 50' Škofja 2199 QnPr.°dam dobro ohranjeno JAWO STRn i ccm> Prevoženih 300 km in t za zidno opeko. Sv. Duh 42, »kofjaLoka 2200 OP?¥šm 120 kosov STREŠNE čt fii iS Poseda, model 272. Tupali-bl- Preddvor 2201 Prodam CISTERNO za gospodinjsko olje (3000-litrska), notranje in zunanje zaščitena. Cena 3300 din. Britof 152, Kranj 2202 Prodam VOLA za pleme. Mošnje št. 18, Radovljica 2203 Prodam dve breji ZAJKLJI in več nebrejih ter ZAJCA lisca. Jama 35, Kranj 2204 Prodam težko KRAVO s četrtim teletom. Lahovče 31, Cerklje 2205 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Šenčur, Štefetova 9 2241 Prodam 500 kg zrezanega SENA. Dolhar, Predoslje 21, Kranj 2242 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Zapoge 15, Vodice 2243 Ugodno prodam 80 kosov metrskih SALONITK, 6 valnih slemen-skih strešnih ŽLEBAKOV (krovov), pripravni za kritje kozolca, 180 pet-valnih strešnih salonitnih plošč 40x x92 cm z zeta vijaki. Mulej Janez, Studenčnice 4, Lesce 2244 Podjetje za PTT promet v Kranju razglaša prosta delovna mesta: 1. več kvalificiranih tt mehanikov 2. poklicnega šoferja C-kategorije 3. snažilko Samska stanovanja so na voljo v Škofji Loki. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev je treba poslati komisiji za delovna razmerja podjetja. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Prodam KRAVO s teletom. Voglje št. 56, Šenčur 2245 Prodam SENO, Hlebce 21, p. Lesce 2246 Prodam semenski KROMPIR igor. Podreča 45, Kranj 2247 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in traktorsko snopovezal-ko. Likozar, Jezerska c. 71, Kranj 2248 Ugodno prodam skoraj nov kuhinjski PULT, dolg 1,80 m, visečo OMARICO 1,60 m in sobno KREDENCO. Novak, Zupančičeva 15, Kranj 2249 Prodam SENO. Vopovlje 2, Cerklje 2250 Prodam PSA, nemškega ovčarja, starega 9 mesecev. Čirče pri Golobu, Kranj 2251 Prodam dva poljska IZKOPAL-NIKA za krompir. Cešnjevk 9, Cerklje 2252 Prodam KRAVO, 1 teden pred te-litvijo. Sidraž 5, Cerklje 2253 Prodam 3 PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Šmartno 28, Cerklje 2254 Prodam KOBILO, sposobno za vsa kmečka dela. Zg. Brnik 20, Cerklje 2255 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 33, Cerklje 2256 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co. Zg. Brnik 73, Cerklje 2257 Prodam 4000 kg kvalitetne SLAME. Sp. Brnik 3, Cerklje 2258 Prodam PUNTE in kozolno DVIGALO. Dvorje 54, Cerklje 2259 Prodam motorno SLAMOREZNICO (speiser) v dobrem stanju, brez puhalnika. Poženik 7 2260 P^MMOPOLEG OSTAL^g H MODULA REC, EFE ZIDAKE, Jm POROLIT 7, 8 cm |p DIMNIŠKO OPEKO IN TULJAVE 1|| Mt FASADNO OPEKO, KLINKER Iflf MVi STYROPOR, KOMBI'PLOŠČE, i||i!| •j-s heraklit mm cvetlične vaze! Prodam traktorsko SNOPOPO-VEZOVALKO in nizko SLAMOREZNICO. Naslov v oglasnem oddelku. • 2261 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Zg. Brnik 83, Cerklje 2262 Prodam KRAVO po izbiri. Cerklje št. 35 2263 Prodam plinsko PEČ super ser Iskra. Jenko, Zg. Brnik 93, Cerklje 2264 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 2265 Prodam suhe smrekove PLOHE. Zalog 36, Cerklje 2266 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Praprotna polica 9, Cerklje 2267 Prodam semenski KROMPIR desire. Sp. Brnik 65, Cerklje 2268 Prodam DESKE, PUNTE, BAN-KINE in 8 mesecev brejo TELICO. Povije 9, Golnik • 2269 Prodam 2000 kg CEMENTA. Voglje 118 2270 Prodam semenski KROMPIR igor. Podbrezje 54, Duplje 2271 Prodam 3 kub. metre suhih bukovih DRV, 2001 SODOVE za tekoča goriva in rabljeno peč za centralno ogrevanje na trda goriva 22000 kal. Kne Ivan, Jezerska c. 124/C, Kranj 2272 Ugodno prodam nov bel komplet — OBLEKA IN PLAŠČ za vitko srednjo postavo. Reteče 88, Škofja Loka 2273 Oddam PSA (mešan jazbečar). Pernuš Janez, Hotemože, Preddvor 2274 Ugodno prodam KRAVO mleka-rico, ki je sedemkrat teletila, ali po izbiri. Bodešče 8, Bled 2275 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Čebulj, Savska Loka 1, Kranj, telefon 23-261 2276 VISEČE NAGELJNE raznih barv dobite vsak dan po 15. uri pri Praprotniku Antonu, Homec, Ulica V, št. 1,61235 Radomlje 2277 Ugodno prodam TELEVIZOR z garancijo. Naslov v oglasnem oddelku 2278 Prodam avstrijski športni OTROŠKI VOZIČEK. Čuhalev, Valjav-čeva 14, Kranj 2279 Prodam 650 kg težko KOBILO. Podbrezje 110, Duplje 2280 Prodam avtomatski SADILEC za krompir in krmilno REPO. Kvas Jože, Zalog 42, Cerklje 2281 Prodam šestvalne SALONITNE PLOŠČE. Klanec 45, Komenda 2282 Prodam MIZARSKO CIRKU-LARKO. Naslov v oglasnem oddelku 2283 Prodam STREŠNO OPEKO špi-čak in bobrovec ter PUNTE. Olše-vek 51, Cerklje 2284 Prodam dva mladiča VOLČJA-KA. Suha 24, Škofja Loka 2285 Prodam eno izmed mladih, težkih, dobrih KRAV, tik pred telitviio ali s teletom, štiri mesece starega BIKA in sto LETEV. Ljubno 76, Podnart 2286 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja. Koselj Jože, Doslovče 21, Žirovnica 2287 Prodam KULTIVATOR 10 KM s priključki: čelno kosilnico, frezar in prikolico, primeren za obdelavo vinogradov ter MLINSKE KAMNE premera 97 cm in ČISTILNIK za žito — vse v dobrem stanju. Bogataj Jože, Mlaka 2, Poljane nad Škofjo Loko 2300 Prodam, 5000 VOTLAKOV (navadnega formata), 4 kub. metre DESK in BETONSKO ŽELEZO. Bizjak Frančiška, Hrušica 7, Jesenice 2193 kupim Kupim rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec (3000 kosov). Vinko Zorman, Gasilska 19, Šenčur 2206 Kupim dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO motUverg z obračalnikom. Zore Franc, Gorjuše 13, Bohinj 2207 Kupim prvovrstne suhe maces-nove PLOHE. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97 2149 vozila Prodam dobro ohranjen FIAT 750, delno tudi na ček. Informacije na telefon 23-287 od 15. do 18. ure 2156 Ugodno prodam FIAT 600 D. Pavlič, Cesta na Klanec 15, Kranj Prodam ŠKODO, letnik 1970 po zelo ugodni ceni. Ogled v soboto in nedeljo. Kokaš Karmen, Moša Pijade 44, Kranj 2151 Prodam dobro ohranjen RENAULT^ letnik 1967. Bled, Partizanska 12 2208 Prodam osebni avto RENAULT 4 L, letnik 1967 december. Naslov v oglasnem oddelku 2209 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970, prevoženih 27.000 km. Bitenc, Hraše 3, Preddvor Prodam MOPED T-12, registriran do leta 1974. Podbrezje 125, Duplje Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968, prevoženih 50.000 kilometrov. Voglje 28 2212 Kupim VRATA za OPEL OLIM-PIJO, letnik 1957 ali jo prodam. Stroj dela brezhibno. Cena 2500 din. Andrej Grošelj, Jarčja dolina 1, 64226 Žiri 2213 Prodam MOPED na tri prestave. Mlakarjeva 39, Šenčur 2214 Prodam FIAT ZASTAVA 750, letnik izdelave 1967. Likozar Milan, Naklo 44. Ogled v nedeljo dopoldne in delavnikih od 14. do 17. ure 2215 Kupim močno karambolirano ZASTAVO 750, letnik od 1965 do 68. Navedite ceno. Slavko Bevc, Kamna gorica 51 2216 Prodam TAM 4500 kesonar ali zamenjam za osebni avto. Visoko 107, Šenčur 2288 Prodam komplet KOLESA in VZMETI za spačka. Prebačevo 5, Kranj 2289 Prodam dobro ohranjen avto AMI8, letnik 1971. Robas Janez, Valjavčeva 4, Kranj, telefon 23-114 2290 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963. Cesta na Klanec 61, Kranj 2291 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 v dobrem stanju. Zg. Brnik 7 Prodam osebni avto ŠKODA. Grimšičar Janez, Radovljica, Partizanska 2 2293 Ugodno prodam FIAT 850 standard, letnik 1969, registriran do marca 1974. Ogled v soboto, 14. aprila od 13. do 16. ure. Krnica 14, Zg. Gorje 2294 Prodam dobro ohranjen invalidski avto BMW isetta z vsemi rezervnimi deli. Prezelj Rudi, Ljubno 81, Podnart 2295 Prodam RENAULT R8 lux. Mlakar Vinko, Hraše 37, Smlednik 2217 Prodam MOTOR za fiat 750 in nekaj rezervnih delov. Ažman, Lan-covo 130 pri Radovljici 2218 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Pot na Jošta 3, Kranj 2219 Prodam dobro ogranjen FIAT 750. Zg. Bitnje 76, Zabnica 2220 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, KIMPEŽ na gumi kolesih in STROJ za katreo. Kleindinst, Brezje št. 17 2221 stanovanja Bodoča zakonca iščeta SOBO s KUHINJO ali večjo sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2160 Fant išče SOBO v Kranju. Medu-relac, Cesta na Klanec 18, Kranj 2222 Mlajša uslužbenka išče na Bledu ali Radovljici ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Dobovšek, Vezenine Bled 2223 Na STANOVANJE vzamem dve dekleti. Naslov v oglasnem oddelku 2224 Opremljeno SOBO oddam dvema dekletoma ali zaročencema. Naslov v oglasnem oddelku 2225 Oddam opremljeno SOBO. Ponudbe poslati pod »Škofjeloška cesta« 2226 Dva fanta iščeta opremljeno SOBO v Kranju, po možnosti v centru ali blizu avtobusne postaje. Plačata vedno takoj in redno. Naslov v oglasnem oddelku 2227 Za pomoč v gospodinjstvu eni osebi oddam v najem sobo tovarniški delavki v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2150 Dve dekleti — uslužbenki iščeta neopremljeno sobo v Kranju ali okolici, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe poslati pod »nujno« 2151 posesti zaposlitve GOSTILNA v bližini Kranja išče DELAVKO v kuhinji. Možnost pri-učitve kuhanja. Lahko tudi mlajša oseba. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe poslati pod »dober postopek« 2236 Iščemo ČISTILKO za čiščenje v bloku. Plača po dogovoru. Matos, Šorlijeva 24, Kranj 2235 obvestila Zadnji PLESNI TEČAJI za začetnike do poletnih počitnic se začnejo: v soboto, 14. aprila, ob 18.30, v nedeljo, 15. aprila, ob 9. uri in v petek, 20. aprila, ob 18.30 v delavskem domu Kranj 2168 DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREDDVOR bo začelo uradovati v svoji pisarni (stara šola) 15. aprila 1973, vsako nedeljo od 7. do 8. ure in v sredah popoldne od 15. do 16. ure. Odbor 2169 ŠIVANJE ZAVES - stilnih in modernih ter montaža karnis. Vinko Grilc, Mlaka 78 (Golniška cesta), Kranj 2170 OBVEŠČAM stranke, da imam ODVETNIŠKO PISARNO v Kranju, Gregorčičeva 15 (južno od sodišča), telefon 24-150. Odvetnik mr. Janez Jocif. Se priporočam! 2171 GOSTILNA BOHINC ZARJA v TRBOJAH priredi v nedeljo, 15. aprila, od 11. ure dalje DOMAČO KULINARIČNO RAZSTAVO r bo~ gatim srečolovom iz razstavljenih jedil. Popoldne bo ZABAVA s PLESOM. Igral bo ansambel KOVINARJI. Razprodaja razstavljenih jedil bo po 19. uri. Vabljeni! 2297 Cenjene goste obveščava, da bova s 16. aprilom zaprla gostilno Lakner — Verčič na Kokrici in se zahvaljujeva za obisk. Verčič Vinko in Tilka 2298 Odprt je NIGHT KLUB od 21. do 4. ure vsak dan, razen torka. Pridite, dobro se boste zabavali. Gostišče GAMSOV RAJ, tel. 74-140 2301 izgubljeno V nedeljo dopoldne izgubljene KLJUČE od avtomobila (od Hrastja do hotela Evropa v Kranju) vrnite v oglasni oddelek 2296 Kupim staro HISO na kranjskem območju. Naslov v oglasnem oddelku 2228 Za več let oddam 0,70 ha TRAVNIKA v ravnini in 0,1 ha NJIVE v najem (tudi vrtičkarju). Kafol Dušan, Puštal 50, Škofja Loka 2229 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Bledu (900 kv. metrov). Naslov v oglasnem oddelku 2230 V bližnji okolici Kranja prodam del HIŠE (100 kv. metrov) z vrtom. Potrebna manjša adaptacija. Primerno za stanovanje ali obrt. Ponudbe poslati pod »gotovina« 2231 Prodam STANOVANJE 98 kv. metrov v dvojčku z lastnim vhodom in lepim vrtom. Informacije pri Likarju, Golnik 53 2232 V najem oddam dva TRAVNIKA ob cesti Vodice—Zapoge s kozolcem (16 oken). Grajzar Franc, Staneta Žagarja 32, Kranj 2233 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 2234 Prodam 2 ha GOZDA v Selški dolini. Lavtar, Cesta na Klanec 34, Kranj 2252 Trgovsko podjetje na veliko in malo Universal Jesenice, M. Tita 1 objavlja prosto delovno mesto avtogenskega rezalca Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo naslednje pogoje: dokončana poklicna šola kovinarske stroke ali kvalificiran avtogeni rezalec. Zahtevana praksa 1 leto, nastop službe takoj, osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih, stanovanja ni na razpolago. Prijave pošljite na naslov Trgovsko podjetje na veliko in malo Universal, Jesenice, M. Tita 1 v 10 dneh po objavljenem razpisu. Prijavi priložite dokazila o strokovnosti in opis dosedanjih zaposlitev. prireditve KUD ZALOG prireja vsako nedeljo v aprilu in maju ob 16. uri PLES. Igra ansambel TRGOVCI 2299 MLADINSKI AKTIV TRBOJE vabi na MLADINSKI PLES vsako nedeljo s pričetkom ob 18. uri. Igra ansambel TURISTI 1901 MA PODNART vabi na MLADINSKI PLES vsako soboto s pričetkom ob 19. uri v kulturnem domu. Igra ansambel FRENKY. Vabljeni 2172 JW J-m HS> lo Sobota - 14. aprila 1973 P*"DITE K NAM VELEŽELEZNINA MERKUR POSLOVNA ENOTA KURIVO KRANJ TELEFON 21-192 Izsiljevanje prednosti V torek, 10. aprila, ob 11. uri se je v križišču Kidričeve in lokalne nekategorizirane ceste v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Marjan Pušlar (roj. 1949) iz Doba pri Stični je vozil od Kranja proti Škofji Loki. V križišču Stari dvor je nameraval zapeljati na stransko cesto, pri tem pa je zaprl pot vozniku kombija Matevžu Trilerju (roj. 1934) iz Škofje Loke, ki je iz nasprotne smeri pripeljal po Kidričevi cesti. V trčenju je voznik kombija padel z vozila in se laže ranil, ranjeni pa sta bili tudi sopotnici v Pušlarjevem avtomobilu. Škode je za 6000 din. Nepreviden pešec V četrtek, 12. aprila, ob 22.20 je na cesti prvega reda v Gozd-Martuljku voznik osebnega avtomobila Bojan Dornik (roj. 1952) z Jesenic zadel Mitjo Omana (roj. 1951) iz Gozd-Martuljka. Nesreča se je pripetila na mostu. Pred srečanjem je Mitja Oman skočil na levo stran ceste pred avtomobil, ki ga je zadel. Pešca je odbilo čez mostno ograjo v potok. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. / Nevaren desni ovinek Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 22-letnega Franca Ter-likarja, elektromehanika s Srednje Dobrave zaradi povzročene prometne nesreče s smrtnim izidom na eno leto in štiri mesece strogega zapora. Nesreča se je pripetila 4. julija 1971 nekaj pred peto uro popoldne na cesti tretjega reda med vasema Velesovo in Cešnjevk. Franc Terlikar se je peljal v svojem avtomobilu zastava 750 skupaj s tremi sopotniki. V desnem ovinku je njegov avtomobil zaneslo zaradi prevelike hitrosti na levo stran ceste, kjer je na skrajni levi zadel mopedista Franca Avblja, ki je vozil pravilno po svoji desni. Franc Avbelj je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je kmalu umrl. Terlikarjev avtomobil je zdrsnil s ceste v jarek, kjer se je prevrnil. Pri tem sta bila poleg voznika ranjena še sopotnica in sopotnik. Sodni izvedenec je ugotovil, da je voznika v desnem slabo izpeljanem in zelo nevarnem ovinku, na katerega pa opozarja prometni znak, začelo zanašati proti levi, med bočnim drsenjem pa je v njegova leva vrata trčil mopedist. Sodišče je ugotovilo, da je nezgodo povzročilo obtoženčevo preko ceste drseče vozilo. Pri odmeri kazni je sodišče kot olajšilno upoštevalo obtoženčevo nekaznovanost, mladost, neizkušenost in okoliščine, da gre za nevaren ovinek, ki ga obtoženec ni poznal. Kot obtežilne pa je sodišče upoštevalo, da je obtoženec vozil vinjen. Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za tri leta. Po lestvi do denarja Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Vladana Džamiča, roj. 1939, iz Beograda, po poklicu so-boslikarja, na tri leta strogega zapora. Džamič se je v začetku februarja letos zadrževal v Kranjski gori. Sam je pozneje povedal, da je potreboval denar za pot v tujino, ker ga doma nobeno podjetje zaradi njegove preteklosti ni hotelo zaposliti. Odločil se je, da bo prišel do denarja na nepošten način. 3. februarja zvečer je pri hotelu Lek v Kranjski gori prislonil lestev v prvo nadstropje hotela. Njegovo početje je opazoval vojak Kovač Geza. Džamič je splezal po lestvi do razsvetljenega okna, nato pa je prenesel lestev do drugega nerazsvetlje-nega in ker je bilo priprto, je zlezel v sobo. Vojaku, ki je v bližini stal na straži, je bilo njegovo početje sumljivo, zato je o dogodku obvestil dežurnega, le-ta pa recepcijo hotela. Dva vojaka sta hotela vlomilca presenetiti na delu, zato sta lestev odmaknila. Džamič pa je to opazil in pobeg- nil po hodnikih hotela. V sobi, kjer se je zadrževal, je zaman skušal odpreti zaklenjen kovček, prej je moral pobegniti. Naslednjega dne je Džamič poskusil priti do denarja še v kranjskogorskem hotelu Larix. Preplezal je balkonske ograje in skozi priprto okno v drugem nadstropju zlezel v sobo Ricarda Caroneja, ki je bil medtem pri večerji. Iz kovčka je Džamič pobral 370 mark in 6000 lir. Sobo je zapustil skozi okno, nato pa je po lesenih letvah splezal še do tretjega nadstropja, kjer je spet poiskal priprto okno. V sobi Natalije Djelevič je našel kovček in iz njega pobral 700,00 din. Se istega dne so Džamiča prijeli in pri njem našli skoraj ves ukradeni denar. Sodišče je pri odmeri kazni unoštevalo kot obtežilne okoliščine obtoženčevo večkratno predkaznovanost za podobna kazniva dejanja, drznost izvršitve in pa težo kaznivih dejanj, kot olajševalne pa njegovo težko mladost ter to, da je bila škoda povrnjena. L. M. Dimna zavesa nad Jesenicami Jesenice in okolica sta zaradi železarne verjetno med najbolj ogroženimi področji; močna industrija pošilja skozi dimnike ogromne količine prahu, plinov. Čeprav si v Železarni prizadevajo, da bi problem onesnaženja zraka čimprej in čimbolj učinkovito rešili, pa se zdi, da je dimna zavesa nad Jesenicami vsak dan bolj uničujoča, da je življenje v tem industrijskem kraju vedno bolj zdravstveno nevzdržno. Zares škoda, da nam v Železarni Jesenice niso mogli dati razultatov analiz in merjenj, ki so jih opravili že lani in poslali Metalurškemu institutu, od katerega še vedno pričakujejo rezultate. Tako bo vsaj približno sliko onesnaženja zraka dala študija -- zdi se, da edina v jeseniški občini -- študija, ki razčlenjuje stanje onesnaženosti 1965. leta. Tedaj so po medsebojnem dogovoru med skupščino občine Jesenice in Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana strokovnjaki podali mnenje o vplivu dimnih plinov Železarne Jesenice in njenih obratov na okolico; Od tedaj pa do danes so v železarni sicer nabavili nekaj odpraševalnih naprav in modernizirali nekaj svojih obratov, vendar analiza, čeprav ravno ne najbolj sveža, jasno kaže na ogrožena območja, ki so brez dvoma med najbolj ogroženimi še danes. Območje, na katero so postavili opazovalne postaje, je segalo od Mojstrane in Dovjega do Žirovnice. Pri tem so opravili vsa fizikalna merjenja ozračja, konimetrijo (število in velikost prašnih delcev), določevali količino žveplovega dvokisa v ozračju. Pri tem so računali, da je izvor vsega onesnaženja nekje pri martinarni. Ravnali so se seveda po tedanjih predpisih, tudi po predpisih svetovne zdravstvene organizacije. Veljalo bi omeniti, da so natančno določili kraje, kjer je največ žveplovega dvokisa, največ prahu in kraje, kjer sta prah in žveplov dvokis skupaj in tako poslabšata situacijo in onesnaženje za šestkrat. Pri tem so po tedanjih meritvah najbolj izpostavljeni industrijski predeli: neposredna okolica Železarne, desni breg Save nasproti pražarne ter okolica javorniških obratov. Onesnaženost je precejšnja do Potok in na drugi strani do Hrušice. Pri tem so napravili tudi zanimivo primerjavo o značilnih boleznih, ki nastopajo v onesnaženem ozračju: boleznih krvi, srca, dihal itd. Primerjali so podatke SRS, jeseniške občine kot »prizadete« občine ter Litije kot »neprizadete« občine. Pri tem so seveda upoštevali povsod enak vpliv vseh sofaktorjev. V vseh primerih je bila obolevnost v največjih odstotkih zastopana prav v jeseniški občini. D. S. Pred vhodnimi vrati trgovin» so kot vsako jutro, tudi to, čakali na cement. Nekdo si je prinesel gajbico, da je sedel nanjo, drugi je privlekel od nekod star stol, nekateri, teh je bilo največ, pa so se prestopali v mrzlem meglenem jutru in se zavijali v plašče. Okrog šeste ure je bilo, ko sta z one strani ceste prišla. On blizu štiridesetih, majhen, čokat, izrazitih ličnic s klobukom in polno staro aktovko, naprej, ona dvajsetih let, v svetli ruti, temno modrem plašču in s ceneno torbico, rdečih objokanih oči oklevaje in hlipaje za njim. Ko sta bila, on sredi čakajočih, ona pa pravkar na pločniku, se je dedec nenadoma ustavil in zavpil: »Izgini!« Grozeče je nameril roko, da jo bo udaril. Dekle je stopilo korak nazaj, potem pa spet počasi in boječe, kot bi jo neka nevidna sila vlekla, za njim. Tedaj se je on sunkoma obrnil in dekleta je zadela zaušnica da ji je zdrknila svilnata ruta za vrat in bogati črni lasje so se vsuli izpod nje. Nihče ni mogel razumeti, kaj hoče povedati dekle, kakšna drama se odigrava tu sredi mesta in ljudi, kajti samo nemo je še premikalo ustnice in hlipalo in kot otrok stegovalo roke za njim. On je spet obstal in tolkel po njej. Čakajoči so samo gledali, premaknil se ni nihče. Starejša žena, kije pravkar prišla z nasprotne strani, je obstala kot vkopana. Ko je videla ubogo dekle, se je ozrla po čakajočih: pomagajte vendar, kaj čakate!? Toda nihče se ni premaknil, le nekateri so pogledali stran. Tudi miličnika, kot nalašč, nikjer nobenega. On pa je mlatil, udarci so padali po glavi, prsih, pa spet po glavi in dekle je kot otrok skrivalo obraz pred njimi. Oni pa se niso niti ganili. Niti tisti v hubertusu s kariranim šalom, niti tista dva na gajbici in stolu, niti mlad fant z očali, niti tista dva, naslonjena na steber. On je zavil za vogal in dekle je obstalo na koncu pločnika, zabuhlo v obraz od udarcev in joka in vsega hudega, ter hlipalo. Potem je tudi ona izginila za vogalom. Zenica je še par trenutkov postala, hudo očitajoče merila čakajoče možake in njen jezni obraz je zgovorno govoril: »To ste moški! Usra-neti, ne pa moški!« Videlo se je, da kar kipi v njej od jeze in ustnice so se ji krivile od ogorčenja in nemoči. Z one strani zebre jim je še poslala nekaj hudih pogledov, potem se je tudi ona izgubila v sivem jutru. »Eh, kaj bi, če bi pa posegli vmes, bi jo pa še kdo od nas skupil,« je dejal tisti v hubertusu. »Najbolje je take stvari pustiti na miru.« Potem niso več govorili o tem. D. D. Nezadostna požarna varnost Pred nedavnim so jeseniški gasilci na pobudo Stanovanjskega podjetja Jesenice in oddelka za notranje zadeve skupščine občine pregledali, kako so po posameznih stanovanjskih naseljih poskrbeli za požarno varnost. Pregledali so 373 stanovanjskih zgradb in ugotovili, da manjka precej aparatov za gašenje — kar 283! Našli so tudi več drugih nepravilnosti in odločili, da morajo hišni sveti poskrbeti, da bo v prihodnje požarna varnost zadovoljiva v vseh stanovanjskih zgradbah. D. S. Zahvala Ob smrti naše tete, babice in 85. letu starosti drage mame, prababice v Frančiške Grilc roj. Justin se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za vso pomoč. Hvala tudi' nekdanjim sosedom z Breznice ter gospodu župniku iz Radovljice. Vsem še enkrat iskrena hvala za vso pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: žino hčerka Vida z dru- Sp. Lancovo, 11. aprila 1973 Trd oreh za voznike Prva slovenska avto cesta je, kot vse kaže, prav trd oreh za slovenske in tudi druge takih cest nevajene voznike motornih vozil. Številke o prometnih nezgodah in število mandatnih kazni na tej izredno dobro nadzorovani cesti kažejo nič kaj rožnato stanje. V prvih letošnjih treh mesecih se je na tej cesti pripetilo 32 prometnih nezgod, od tega kar 12 na črni točki te ceste --pri Štampetovem mostu. Med nesrečami je bila ena smrtna, deset pa je bilo hujših. Med vzroki nesreč sta na prvem mestu neprilagojena hitrost glede na stanje ceste in vremenske prilike ter nepravilno prehitevanje. Prometni organi so v teh treh mesecih kaznovali voznike z 880 mandatnimi kaznimi, 95 voznikov pa so predlagali v postopek sodniku za prekrške. Največ prekrškov je bilo zaradi tehnično nepopolnih vozil, in to v pretežni meri velja za vozila last gospodarskih organizacij. Med prekrški so tudi vožnja po nepravem voznem pasu, neoznače- 14 mjH JU J* lS> Sobota — 14. aprila 1973 vanje stoječih vozil, parkiranje na prepovedanih krajih, nezasenčeva-nje luči, neupoštevanje prometnih znakov itd. Značilno za nekatere voznike, ki so prvič peljali po avtocesti med Vrhniko in Postojno, je bila želja preizkusiti zmogljivost svojih jeklenih konjičkov. Zato prihaja na starejših avtomobilih do čestih okvar, saj vozniki v prepričanju, da je avto cesta dirkališče, do konca pritisnejo na pedal za plin. Nemalokrat potem ustavljajo na neprimernih mestih, ne označujejo parkiranega avtomobila in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Prek zime je avto cesta bolj samevala, saj so izračunali, da je peljalo po njej le vsake tri minute po eno vozilo v obe smeri ali 4500 na dan. Odkar je cesta odprta, se je po njej prepeljalo okoli 400.000 avtomobilov. Računajo, da se za vožnjo po novi cesti odloči 85 odstotkov vozil, ki nameravajo prevoziti razdaljo med Vrhniko in Postojno, po stari cesti pa gre le 15 odstotkov vozil. S turistično sezono bo promet na avtocesti seveda zaživel. Menda bo že do 1. maja odstranjena ožina pri Štampetovem mostu, oznake na novo prebarvane in cesta sploh pripravljena za večji promet, ki se začne s turistično sezono. Da bi bili vozniki še bolje pripravljeni na vožnjo po avto cesti, pripravlja republiški svet za preventivo in varnost v prometu triminutni barvni televizijski film. Še pred glavno sezono ga bodo začeli prikazovati na televiziji. L.M. Gozdni požar na Kresu v Železnikih V sredo, 4. aprila, je ob 14. uri začelo goreti na gozdni parceli Cirila Bogataja s Cešnjice pri Železnikih. Požar se je razširil na 2 ha bukovega gozda. Gasilci GD Železniki, industrijskega gasilskega društva Alples, G D Selca ter G D Rudno so ogenj pravočasno pogasili, saj je bilo nevarno, da bi zajel še bližnji smrekov gozd obronka Jelovice. Pri gašenju so sodelovali tudi občani Železnikov ter delavci gozdnega gospodarstva Kranj. Vzrok požara je bila po vsej verjetnosti otroška igra z ognjem. A. S. Ob nenadomestljivi Zahvala izgubi dragega moža, in svaka očeta, brata, strica Franca Guština se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za lajšanje bolečin, tolažbo in pomoč, č. duhovščini, pevcem, kolektivom Iskre, Triglav konfekcije in dijakom 4. c gimnazije iz Kranja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerke Marija, Darinka, Jelka z družino, brat Edvard in sestra Angela z družinama ter drugo sorodstvo Struževo, Niča, Repentabor, Nevv York, 7. aprila 1973 Zahvala Ob nenadni izgubi, našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Lužana iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Iskrena hvala g. župniku, dr. Bajžlju Janezu, upokojenskemu pevskemu zboru iz Kranja, kolektivom Iskra, Tekstilindus, Sava in Kokra. Še posebna zahvala pa Minki in Dragu Rudežu za vso pomoč. Žalujoči: žena Krigtina, otroci Ivka, Stanka, Vili in Saša z družinami, brat Gabre in drugo sorodstvo Stražišče, 13. aprila 1973 Ste morda spregledali? Izil« so prva tri knjig* Iz ciklusa PRESTOL MATIJE KORVINA M. Jurić-Zagorke: PREROKOVANJE PRI KAMNITIH VRATIH MMII Celoten ciklus |o postavljen v 15. stoletje, v {as. ko je na Ogrskem in Hrvatskem vladal kralj Matija. Prvi del romana se dogaja v Zagrebu, na GrICu. kasneje pa se dogajanje preseli na kraljevi dvor v Budimu in na dvor neapeljskega kralja Ferranteja, v pisano in razvratno juinjaSko življenje, polno najrazličnejših spletk in pasti. Tri knjge romana veljajo vezane v celo platno 270 din. Kupite jih lahko tudi na 3-meseCno obročno odplafevanje po 90 din. V maju izide nadaljevanje v 3 knjigah: PEKEL NA PRESTOLU MMII Knjige dobite v vseh knjigarnah, naroČila pa sprejema tudi DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, 61000 Ljubljana CREinn turistično prometno podjetje KRANJ Ste se že odločili, kje boste preživeli 1. maj? Oglasite se v Turistični poslovalnici Creina, kjer vam nudijo: izlete v inozemstvo izlete po Jugoslaviji prvomajski weekend na morju po zelo ugodnih cenah Informacije po telefonu; 21-022. V HRANA ZA PTICE yr IN RIBE ŽIVIL. A globus vic do vica brunarica brunarica SGP PROJEKT KRANJ obvešča, da do nadaljnjega zaradi preobremenjenosti ne sprejema privatne hlodovine za razrez Gorenjska rokometna liga Zabnica prenehala tekmovati V prvem spomladanskem kolu prve gorenjske rokometne lige so vsi favoriti upravičili zaupanje, saj so brez težav premagali svoje nasprotnike. Novost prvega kola je le v tem, da je Žabnica prenehala tekmovati, ker nima dovolj igralcev. Tako bodo vsa moštva v ligi proti Žabnici osvojila točke brez borbe. Rezultati: Križe B : Radovljica 12:19 (6:8), Preddvor : Krvavec 16:13 (7:7), Jesenice : Sava B 26:11 (11:7), Kranjska gora : Tržič B 19:12 (10:6), Kranj : Zabnica 10:0 w. o. Tudi v drugi ligi so favoriti osvojili vse možne točke. Le Žabnice B ni bilo na igrišče v Duplje. Rezultati: Duplje B : Žabnica B 10:0 w. o. Preddvor B : Veterani "8:19 (2:8), Radovljica B : Storžič 9:29 (5:11), Šešir B : Alples B 15:20 (4:9). -dh Športne novice v kratkem Košarka — Novo prvenstvo v republiški li«i se bo začelo prihodnjo' soboto, 21. aprila. Za novo prvenstvo so se odlično pripravljali tudi kranjski košarkarji in prav zaradi tega pričakujemo dober start v novem prvenstvu. Namizni tenis — Jutri se bo v Sarajevu končalo 32. svetovno prvenstvo. V ekipnem delu je pri moških zmagala Švedska, -Jugoslavija je bila šele šesta, pri ženskah je zmagala Južna Koreja, naša vrsta pa se je uvrstila na enajsto mesto. Smučarski skoki — Smučarski skakalni klub Ilirija in SK Triglav sta že sestavila okvirni koledar prireditev na plastičnih skakalnicah v letošnjem poletju in jeseni. Otvoritev sezone bo na plastičnih skakalnicah v Mostecu, in sicer že 23. junija. Prva večja prireditev na kranjski plastiki pa bo 11. avgusta, ko bo mednarodna prireditev v počastitev kranjskega občinskega praznika, 1. avgusta. Plavanje — Danes in jutri bo v Trbovljah zimsko prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke. Na prvenstvu bo sodelovala tudi ekipa kranjskega Triglava. Vaterpolo — Tradicionalni prvomajski turnir bo letos od 30. aprila do 2. maja v zimskem bazenu v Kranju, na katerem bodo nastopile poleg organizatorja še najboljše jugoslovanske ekipe. Pokrovitelj prireditve bo občinska konferenca ZMS Kranj. Začetek tekmovanja v II. zvezni ligi, v kateri bo nastopal poleg kranjskega ligaša še Koper, bo 30. junija. Triglav bo odigral prvih osem tekem zapored v Kranju. -dh Pogovor tedna Slavan Berlisk: Več denarja za alpsko smučanje Ob zaključku letošnje sezone v alpskem smučanju smo za pogovor zaprosih tehničnega vodja smučarskega društva Jesenice SLAVANA BERLISKA in mu zastavili nekaj vprašanj o uspehih, dosežkih in nadaljnjem razvoju našega alpskega smučanja. Kako ocenujete letošnjo sezono v alpskem smučanju v primerjavi s preteklimi leti? ' »Mislim, da smo dosegli boljše rezultate in da so naši fantje dosegli nekaj lepih razultatov. Uspeh je, da sta Kavčič in Gaš-peršič dosegla manj od 30 točk v FIS tekmovanju in da jih je precej, ki so v tem tekmovanju pod 50 točkami. Slabše je z dekleti, medtem ko pri mladincih izstopata dva, ki pa sta obenem imela tudi več nastopov v tujini.« Kaj menite o zveznem trenerju — kdo naj bi opravljal to funkcijo?- »težko ga je imenovati, ker imajo nekateri bogato strokovno znanje, drugi pa znajo bolje pedagoško voditi. Menim, da bi bilo najbolje, ko bi za šest mesecev pridobili inozemskega trenerja. Drugače pa je nujno, da bi imeli za mladince, člane in pionirje svoje trenerje, sicer ne bomo dosegli zaželenega uspeha. Sploh pa mislim, da bi se pri nas morali opredeliti za to, da bi imeli v sezoni le nekaj tekmovalcev in ne tako veliko število kot do sedaj. Te bi morali podpirati in jim nuditi vse možnosti za dostojen trening, razen tega pa bi v alpskem smučanju morali poskrbeti za zadostna sredstva.« Kako ocenjujete rezultate alpskih smučarjev Jesenic? »Člani so dosegli dobre rezultate, mladinci zadovoljive, pionirji in cicibani pa so po mojem mnenju prav zaradi velikega števila tekmovalcev pokazali slabše rezultate. Dvig kvalitete pa je porasel tudi v drugih slovenskih klubih in zato bi bilo treba delati z mladimi naprej sistematično in zavzeto.« Pet najboljših članov po vašem vrstnem redu? »Težko jih je razporediti po vrstnem redu, ker je na primer Kavčič zelo dober v smuku, drugi pa v drugih disciplinah. Naštel pa bi Gašperšiča, Gazvodo, Kavčiča, Štrausa in Jakopiča.« _Kaj pričakujete od nove sezone? »Po 25 letih aktivnega dela se poslavljam od dela v društvu, sodeloval bom le kot sodnik. Mislim, da bo treba vse leto delati, če bomo lahko pričakovali dobre rezultate. Predvsem pa bo treba zgraditi visokogorske žičnice, da bodo naši tekmovalci vse leto lahko trenirali.« D. S. Slovenska moška kegljaška liga Triglavu že devetnajsti zaporedni naslov V nadaljevanju slovenske moške lige je kranjski Triglav pred dnevi gostil mariborski Branik. Kljub odličnemu rezultatu reprezentanta Steržaja, ki je z 1101 podrtimi keglji postavil rekord kranjskega kegljišča, Po gorenjskih krajih 5MREKR GORNJI GRAD in vsak teden 10 NAGRAD V pAvlihi KRANJ (B.B.) - Košarkarji kranjskega Triglava so pred dnevi napravili turnejo po Soški dolini. Odigrali so naslednje prijateljske tekme: Triglav : Kobarid 95:52, (43:31), Triglav : Salonit 98:43 (33:20), Triglav : AET Tolmin 75:45 (39:22). Turneja je v celoti uspela, čeprav so nastopili brez Klavore in Dežmana. MOŠNJE (M.H.) - V šesti slovenski nami-znoteniški ligi sodelujejo tudi igralci Partizana iz Mošenj. V ekipi nastopajo Potočnik, Globoč-nik in Praprotnik. Na zadnjem turnirju so dosegli naslednje rezultate: Mošnje : Preserje 3:5, Moste : Mošnje 0:5, Šenčur : Mošnje 5:3, Mošnje : Beti 0:5. Vrstni red: 1. Beti 6, 2. Šenčur 4, 3. Moste 4, 4. Mošnje 4, 5. Preserje 2 točki. KRIŽE (J.K.) -- V okviru tekmovanj gorenjskih taborniških odredov sta se srečali v košarki ekipi OSK Škofja Loka in OKO Križe. Zmagali so domačini s 47:45 (33:28). Pri domačih je bil najboljši Primožič, pri gostih pa Kržišnik. BLED (M.H.) -- V juliju in začetku avgusta bodo na Bohinjskem in nato še na Blejskem jezeru skupne priprave naših veslačev -- repre-zentantov. S teh priprav bodo veslači odšli na svetovno prvenstvo, ki bo v Moskvi. BLED (M.H.) -- Kolesarji KK Bled so letos v pripravljalni dobi trenirali tudi v Selcah pri Crikvenici. Perspektivni mladi kolesarji Rakuš, Rejc, Terglav in Knaflič so vadili skupaj s kolesarji avstrijskega kluba Iso-span pod vodstvom zveznega avstrijskega trenerja Edvarda Bru-skija. BLED (M.H.) - V nedeljo, 29. aprila, bo na Bledu po enoletnem premoru spet kolesarska dirka okoli Blejskega jezera. Tekmovali bodo najboljši jugoslovanski mladinci, med katerimi bodo nastopili tudi še nekateri mladi tekmovalci iz Avstrije. V avgustu pa bo KK Bled organiziral gorsko dirko s startom na Bledu in ciljem na Zatrniku. LJUBLJANA -- V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja, bo v Javnih skladiščih velika mednarodna dirka v kartingu, ki je pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA. Organizator je povabil na tekmovanje vse najboljše predstavnike evropskih dežel, kakor tudi tekmovalce z Japonske, iz Kanade, Egipta, Ekvadorja, Izraela, Brazilije in Avstrije. BLED (M.H.) -- 1. in 2. maja bo na Bledu tradicionalna veslaška prvomajska regata. Na njej bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski veslači. To tekmovanje pa bo tudi izbirno za sestavo državne reprezentance za številna mednarodna tekmovanja, ki bodo sledila blejski regati. GORENJA VAS - - Na občinskem prvenstvu Škofje Loke v košarki za starejše pionirje je nastopilo 5 ekip osnovnih šol. Vrstni red: 1. Ziri, 2. Trata, 3. Škofja Loka, 4. Železniki, 5. Gorenja ŠKOFJA LOKA - Tu je bilo občinsko prvenstvo v košarki za pionirke. V finalni tekmi so igralke iz Zirov premagale sovrstnice OŠ Trata z rezultatom 60:41. Vrstni red: 1. Ziri, 2. Trata, 3. Škofja Loka, 4. Železniki, 5. Gorenja vas. Ekipi osnovnih šol Ziri in Trata sta se uvrstili na gorenjsko prvenstvo, ki bo v Kranjski gori. BLED (O.l.) — V okviru sodelovanja med mladino Bleda in pripadniki JLA je bila pred dnevi košarkarska tekma med garnizijo Bohinjske Bele in domačo ekipt^ Zmagal je Bled s 53:47 (35:23). Pri domačih je dal največ košev Udrih 22, pri garniziji pa Jesenšek 16. pa so Kranjčani premagali goste z 217 keglji razlike. Pri Triglavanih je bil to pot najboljši mladi Jenkole, ki je podrl 1046 kegljev. Rezultat: Triglav : Branik 7876: 7659 - Triglav: (Kordež 990, Am-brožič 974, Jereb 1003, Vehovec 911, Martelanc 1012, Prion 940, Jenkole 1046, Turk 1000). Med tednom pa so se kegljači Triglava na domačem kegljišču v letošnji republiški ligi srečali s trboveljskim Rudarjem. Spet so bili uspešni domačini, saj so goste premagali kar s 669 keglji razlike. Dosegli so odličen rezultat, saj je osmerica podrla 8026 kegljev ali v povprečju 1003 keglje na posameznika. Tako so Tri-glavani že nekaj kol pred koncem osvojili letošnji naslov in s tem že devetnajštič zapored postali slovenski prvaki. Od Triglavanov se je v tem srečanju izkazal reprez^ntant Turk, ki je podrl 1073 kegljev. Rezultat: Triglav : Rudar 8026: 7357 - Triglav: (Kordež 1000, Ara-brožič 994, Stare 992, Vehovec 927, Martelanc 1018, Prion 965, Jenkole 1057, Turk 1073), Branik: (R. Tomše 953). -dh Milovanovič in Janez Slavec v Barceloni Moška plavalna reprezentanca Jugoslavije se bo danes in jutri v Barceloni (Španija) v prijateljskem srečanju pomerila z izbrano vrsto Španije. V naši reprezentanci sta tudi dva člana kranjskega Triglava Brane Milovanovič in Janez Slavec. Oba bosta nastopila na najdaljši moški progi 1500 metrov prosto. Janez pa je tudi član štafete na 4 x 400 m prosto. Lepo priznanje za mlada Kranjska plavalca. Upamo, da ne bosta razočarala in upravičila zaupanje zveznega kapetana. -dh ŽIVIL—A. Sobota - 14. aprila 1973 Kazni za teroriste Pred vojaškim sodiščem v Sarajevu je bila od 11. do 21. decembra lani glavna sodna obravnava proti ujetim članom fašistično-tero-ristične skupine, ki se je 20. junija lani prikradla iz Avstrije v našo državo, da bi s terorizmom, nasiljem in uboji razbijala bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter spodkopavala ustavno ureditev. Na podlagi obsežnega dokaznega gradiva je vojaško sodišče v Sarajevu 31-let-nega Djura Horvata iz Pa-ljinovca (občina Čakovec), 34-letnega Vejsila Keškiča iz Male Peči (občina Bihać), 41-letnega Mirka Vla-snoviča iz Gornjega Zemunika (občina Zadar) in 23-letnega Ludviga Pavloviča iz Vitine (občina Ljubuški) zaradi kaznivih dejanj obsodilo na smrtno kazen. Vse nadaljnje pritožbe obtoženih in njihovih zagovornikov so bile zavrnjene kot neutemeljene. Obsojenci in njihovi zagovorniki so nazadnje vložili prošnje za pomilostitev še na predsedstvo SFRJ. Predsedstvo je sklenilo, da ne upošteva prošenj Djura Horvata, Vejsila Keškiča in Mirka Vlasnoviča, medtem ko je prošnji za pomilostitev Ludviga Pavloviča ugodilo in mu smrtno kazen spremenilo v 20 let strogega zapora. Obsodbe nad obsojenimi Horvatom, Keškičem in Vlasnovičem so bile izvršene. Večina se nas v šoli ni ravno navduševala nad matematiko, zato se nam zdijo ljudje, ki jim matematika toliko pomeni, da se z njo ukvarjajo vsak dan, res nekaj posebnega. Tak je tudi Boris Lavrič, osemnajstletni četrtošolec kranjske gimnazije. Ze od petega razreda osemletke je njegov najljubši predmet prav matematika. Pa ne samo v šoli, tudi med prostim časom se rad ukvarja z matematičnimi problemi, vendar je šolsko snov že prerasel, zato posega tudi po najrazličnejši matematični literaturi, tudi tuji. Pred kratkim je bil najuspešnejši v skupini četrtošolcev na republiškem tekmovanju matematikov v Kopru. Za seboj pa ima Boris že celo vrsto nadvse uspešnih tekmovanj; medobčinskih, šolskih, republiških. Lani in predlani je, bil obakrat najuspešnejši na zveznem tekmovanju matematikov, na lanski olimpiadi matematikov na Poljskem pa je dobil tretjo nagrado, jugoslovanska ekipa pa je bila med 14 državami na osmem mestu. Boris ima drugače podobna zanimanja kot pač vsi mladi njegove starosti. Ze sedaj pa ve, da bo matematika določila tudi njegov poklic. Verjetno se bo odločil za študij tehnične matematike, na dokončno usmeritev pa bo seveda še počakal. L. M. Tržičani za dom borcev in mladine v Kumrovcu Odstotek od neto osebnega dohodka Koordinacijski odbor za zbiranje prispevkov za izgradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu v Tržiču je po daljših razpravah izoblikoval predlog za način zbiranja sredstev za izgradnjo doma v Kumrovcu. V tržiški občini bi morali za kumrovški dom-spomenik zbrati 120.000 dinarjev. Tržiški koordinacijski odbor predlaga, naj bi vsak zaposleni Trži-čan prispeval 1 odstotek od neto osebnega dohodka, kar bi zneslo okrog 80.000 dinarjev. 30.000 dinarjev naj bi zbrali po krajevnih skupnostih ter šolska mladina s prodajo starega papirja, železa in ostalih odpadnih in neuporabnih predmetov, 10.000 dinarjev pa bodo dale občin1 ske družbenopolitične organizacije. Prispevki za spominski dom v Kumrovcu naj bi bili pobrani do konca letošnjega polletja. -jk V četrtek je bilo v Tržiču posvetovanje sekretarjev osnovnih .organizacij in stalnih aktivov ZK, na katerem so sprejeli delovni program osnovnih organizacij in stalnih aktivov do septembra. Sekretarji so se dogovorili, da bodo čim prej seznanili članstvo ZK s sklepi 5. zasedanja občinske konference ZKS, razen tega pa bodo še tesneje sodelovali z mladinskimi aktivi na terenu in v delovnih organizacijah. Kjer mladinskih aktivov še ni, jih bodo skušali čim prej ustanoviti. Maja naj bi bila prav tako zaključena akcija zbiranja kandidatov za sprejem v ZK. Sekretarji se bodo v tem času pogovorili tudi z mladimi člani ZK, ki se ne udeležujejo sestankov aktiva mladih komunistov. Do septembra nameravajo v Tržiču po krajevnih skupnostih ustanoviti aktive komu-nistov-družbeno-političnih delavcev ter najti najustreznejše oblike družbenopolitičnega izobraževanja komunistov. -jk Saoa Uraro Nagrada Jeseničanu Dipl. inž. fizike Božidar Brudar, zaposlen v jeseniški Železarni, je leta 1971 izdelal napravo za merjenje dolžin in izračunavanje pravilnih odrezov blumov za potrebe va-ljarne žice. Že v Železarni mu je odbor za racionalizatorstvo priznal enkratno odškodnino 30.000 dinarjev. Kako izvirna je Brudarjeva naprava in koliko koristi je prinesla Železarni, pove podatek, da je na- prava prihranila železarni letno 121 tisoč dinarjev. Zvezni zavod za patente v Beogradu je dal avtorju najvišje priznanje ter naziv iznajdi-telja. Božidar Brudar je dobil za svoj izredni dosežek tudi letošnjo nagrado Borisa Kidriča, kar je lepo priznanje ne le iznajditelju, temveč tudi raziskovalnemu oddelku jeseniške železarne, ki pospešuje novator-sko dejavnost, D. S. Kidričeve nagrade V veliki dvorani republiškega izvršnega sveta v Ljubljani je bila v sredo dopoldne slavnostna seja upravnega odbora sklada Borisa Kidriča. Udeležili so se je predstavniki slovenskega znanstvenega, družbenopolitičnega, kulturnega in javnega življenja. Ob tej priliki so podelili štiri Kidričeve nagrade. Dobili so jih prof. dr. Branko Brčič za življenjsko delo na področju anorganske kemije, prof. dr. Marija Per-par za življenjsko delo na področju organske kemije, doc. dr. Ivan Zupančič in sodelavci dr. Miha Mali, inž. Radko Osredkar, inž. Anton Prelesnik in inž. Janez Seliger za dela na področju jedrske magnetne resonance in prof. dr. Lado Vavpetič za življenjsko delo na področju javne uprave. Razen tega so podelili še 12 nagrad sklada Borisa Kidriča in 16 nagrad za iznajdbe in izpopolnitve. Predsednik upravnega odbora sklada Borisa Kidriča Silvo Hrast je ob tej priliki v slavnostnem govoru poudaril, da je treba skrbeti za družbeno klimo, v kateri bo imelo znanje ceno. Drevl koncert Iskre Kulturna komisija sindikalne organizacije Iskre Elektromehanike Kranj bo drevi ob 20. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju pripravila ob proslavi 400-letnice kmečkih uporov in 30-letnice drugega zasedanja Avnoja koncert pevskega zbora kranjske Iskre in članov godbe milice iz Ljubljane. Prvi del koncerta bo namenjen obletnicama, v drugem delu pa bodo izvajali gorenjske ljudske pesmi. ZA VAŠEGA ŠOLARJA OBLAČILA IN ŠOLSKE TORBICE IZ UMETNEGA USNJA Mimi Premrl, računovod-kinja: »Ce primerjam delo v bolnici tedaj in danes, lahko le ugotovim, da je v vodenju in samem delu v bolnici velika velika razlika. Zdaj čas in nove razmere zahtevajo drug ritem. Prve dni, ko smo zasadili prve lopate, smo trdno verovali, da moramo uspeti. Ni nam bilo žal ne časa ne lastnega truda, ki smo ga popolnoma prostovoljno, z veliko zanesenostjo vlagali v rast bolnice, ki nam je tedaj veliko pomenila. Vsi smo delali udarniško, ponoči, podnevi in če je bilo treba, tudi od dneva do noči. Bolnica ne bi bila takšna kot je, če se ne bi prav vsi tako zelo prizadevali. In smo zato nanjo še toliko bolj ponosni.« D. Sedej Anica Soklič, kuharica: »V Splošni bolnici sem že neprekinjeno 25 let in dobro poznam vse težave bolnice, vse od prvega dne naprej. Pred 25. leti sem se zaposlila kot kuharica in na tem delovnem mestu sem vse do danes tudi Joža Brandstteter, glavna medicinska sestra bolnice: »V Splošni bolnici -Jesenice sem že 23 let. V začetku smo imeli le 20 medicinskih sester, leta 1960 že 70 medicinskih sester in lani 140. Z leti so prihajale sestre iz šol, specializiranih, kar je razumljivo, saj smo glede na večje število bolnikov in razvojem medicine potrebovali čimveč šolanega kadra. Zdi se mi, da zdaj mlada dekleta, ko prihajajo iz šol, ne vedo, da je poklic medicinske sestre zelo odgovoren in da zahteva celega človeka in veliko odpovedovanja, posebno od sestre, ki je poleg tega še mati in žena in ki mora nujno delati tudi ponoči; Tudi sam poklic bi bilo treba včasih znati bolj ceniti.« V četrtek zvečer je bila v prostorih delavskega doma na Javorniku svečana prireditev ob 25-letnici Splošne bolnice Jesenice. Tedaj so po lepem kulturnem programu folklorne skupine, pevskega zbora srednjih šol in moškega komornega zbora Stane Žagar iz Krope podelili priznanja vsem tistim zaposlenim, ki so vztrajali na delu v bolnici od vsega začetka. Poiskali smo tri med njimi, ki so opravili pionirsko delo, vložili v gradnjo, izgradnjo in nadaljnjo uspešno rast bolnice veliko osebnih prizadevanj. ostala. Sprva nas je bilo le nekaj, danes nas je že 26. Kuhinjo smo delno modernizirali, vendar je temeljita preureditev začrtana šele v sedanjem investicijskem programu. Mislim, da smo tisti, ki smo že od vsega začetka v bolnici in tudi vztrajali vse do sedaj, pravzaprav z bolnico vseskozi tudi živeli, se tresli za njeno rast in razvoj in vsak po svoje tudi pomagali, da je danes pomembna in ugledna.« k Sekretarji potrdili delovni program