8 5 54 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 Poštnina PRImukSKI DNEVNIK *>. Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 99 (10.619) TRST, torek, 29. aprila 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VOJAŠKEM DESANTU ZAPLET V SAMI WASIIINGTONSKI VLADI Ameriški državni tajnik Vanče odstopil zaradi razhajanja s Carterjevo politiko Nasprotoval je vojaškemu posegu in zagovarjal diplomatsko pot - Mednarodne pobude Irana po ameriškem napadu - Države Zaliva obsojajo intervencijo - SZ obsoja Carterjevo akcijo ~ Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče je včeraj voiašk a ,SV0J odstop, ker se ni strinjal s Carterjevim sklepom o pi0Inat®® desantu, ki bi omogočil osvoboditev priprtih ameriških di- I« nanI'ae^V °^stoP *e ocenjujejo kot zmago zagovornikov najbolj ozke •ednini ™e Molovske politike ZDA, ki jo zagovarja predvsem pred-Po s . svetovalec Brzezinski. Bivši državni tajnik je bil namreč znan kii,je 0,1 “mirjenosti in je nasprotoval preostrim pobudam, ki bi pretih n' IT00®* Popuščanja napetosti v svetu. V tvashingtonskih kro-Vo Pnpominjajo, da je novi zaplet le prvo vidno znamenje nezado-»n razhajanja v sami Carterjevi administraciji. Marsikdo že Uu s|^uie> da bodo tudi drugi vladni funkcionarji sledili Vancoeve-yes. ^ Da je prizadela predvsem j------------------- ši^ta^n k°ngres< kjer je imel biv-inik precej zagovornikov. Vsi da bi po začas- .^i0’______-________ (V,.,"senju dolžnosti namestnika »ištv Dheria P°ver'Ii državno tajila! 0 ‘"tozinskemu, ki se je do se-niA "r°s*avil kot zagrizen antikomu-(!'" antisovjet. fC:\crusa Vancca pa je ie terjevj J)lstveneSa premika v Car' 6a j '15uaani> politiki. Že dva ted J Divši tfliliilr nrnHi/mn i7ffinil Dri,tajnik praktično izginil torišča in ni do sedaj nikoli uradno zagovarjal «trde roke» pri poskusih za osvoboditev ameriških talcev. Pismo s svojim odstopom pa je napisal štiri dni pred spodletelim ameriškim napadom, kar dokazuje, da neuspeh ni pogojeval njegove izbire, obenem je jasno, da se Vanče ni strinjal z ameriško politiko do Irana in je zagovarjal predvsem diplomatsko pot in pogajanja za osvoboditev talcev. Medtem v ZDA še vedno ni poiie-hal val patriotizma in solidarnosti s CrvudržavHi tajnik Cyrus. Vanče zapušča svoje stanovanje v agenta državne varnosti (Telefoto AP) «pogumnim predsednikom*. Policaja je morala zastražiti stanovanje matere v Teheranu priprtega mornariškega strelca Kevina Hermeninga, ki se je oprostila za ameriški napad, saj so ji prenapeteži poslali grozilna pisma zaradi «njenega izdajstva*. Tudi proučevanja javnega mnenja ugotavljajo, da vsaj 70 odstotkov anketirancev opravičuje ameriški desant. Nedvomno pa bodo Carterjev ugled potrdile ali zavrgle volitve za predsedniško imenovanje, ki bodo v soboto v Teksasu. Ameriški predsednik Carter je že sinoči odpotoval v to zvezno državo, da bi obiskal vojake, ki so bili ranjeni pri neuspelem desantu. V Beli hiši poudarjajo, da je predsedniško potovanje, prvo po izbruhu ameriško - iranske krize, le humanitarnega značaja in ne predvolilnega. Iz istega, humanitarnega razloga so včeraj v Teheranu sporočili, da bodo trupla ameriških vojakov, ki so se ponesrečili pri umiku iz puščave Dešt i Kevir, izročili predstavnikom Vatikana, mednarodnega RK in Švice, ki bodo lahko zagotovili, da bodo trupla izročili svojcem, ne da bi jih ameriška vlada uporabila za svojo propagando. Carterjeva administracija pa že odgovarja, da so prav Iranci z objavo srhljivih slik zoglenelih trupel ameriških mor- nariških strelcev dokazali, da jim je malo mar za pieteto in se celo po- žvižgajo na koranska določila. Polemika pa se bo verjetno kmalu končala, saj je sinoči odpotoval v Teheran bivši jeruzalemski grško-kato-liški škof Hilarion Kapudži, ki bo bržkone posredoval, da trupla izročijo svojcem. Medtem je iranski predsednik Ba-ndsadr seznanil ajatulaha Homeinija z mednarodnimi pobudami iranske vlade v odgovor na ameriški vojaški napad. Iranska vlada bo povabila islamske države, EC S in Japonsko naj pošljejo v Iran svoje - predstavnike, da se seznanijo*'ž dokazi ameriške agresije. Banisadr bo uradno zaprosil za sklicanje izrednega zasedanja neuvrščenih, sindikate in osvobodilna gibanja pa bo zaprosil za podporo v pričakovanju preiskovalne misije ,ki bi preverila uspehe iranske revolucije in zločine ZDA v Iranu. Iranski predsednik je tudi pozval generalnega sekretarja OZN, naj pošlje v Iran misijo Združenih narodov. Kot kaže je Homeini podprl Banisadrove pobude in je tudi sam pozval vse mednarodne organizacije, naj pridejo v Iran, da se prepričajo o a-meriških zločinih. kršile suverenost in ozemeljsko celovitost Irana. Vse države Zaliva, vključno s Saudovo Arabijo, Kuvajtom in Bahrainom so ameriško avan turo odločno obsodile. Obsodbam se je včeraj uradno pridružila tudi Kitajska, ki trdi, da so ZDA s svojo akcijo le dodale vodo na mlin sovjetske propagande, ki ji tako uspe prikrivati svoje hegemonistične težnje in se lahko postavi kot zaščit niča Irana. Kitajci obenem poudarjajo, da so vsi dosedanji ameriški poskusi le poslabšali položaj v Iranu in so bili nepremišljeni. V komentarjih sovjetskega tiska o spodletelem ameriškem napadu in odstopu državnega tajnika Van-cea je prisotno zadovoljstvo, da so bile vse dosedanje ocene in napovedi o Carterjevi nesposobnosti in vojnohujskaški politiki upravičene. Obenem pa so lahko tudi Sovjeti zaskrbljeni, saj je bil Vanče edini v Carterjevi administraciji, ki se je potegoval za ponovno vzpostavi- tev dialoga med Vzhodom in Zahodom. Moskva pa upa. da bosta oba problema predvsem zmanjšala ugled ZDA pri njenih zaveznikih in s tem tudi Carterjev konec. Ob vsem tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, kdo bo Carterja nadomestil, če pogori na novembrskih predsedniških volitvah. Carter napovedal tiskovno konferenco WASHINGTON - V zvezi s spodletelo diverzantsko akcijo, s katero bi ameriški mornariški strelci morali osvoboditi talce v veleposlaništvu v Teheranu, bo predsednik Carter imel v sredo, 30. aprila, ob 3. uri po italijanskem času. tiskovno konferenco, na kateri naj bi govoril tudi o odstopu državnega tajnika Cyrusa Vancea. Neuspela ameriška agresija Med srhljivimi slikami zoglenelih trupel ameriških mornariških strelcev so Iranci posneli tudi bolj objavljive slike ameriškega neuspeha: Razbitine ob popolnoma nedotaknjenem helikopterju (Telefoto AP) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii DESET UBEŽNIKOV SO KARABINJERJI IN POLICIJA ZE IZSLEDILI Alunni, Vallanzasca, Colia in 13pajdašev poskusilo pobegniti iz milanskega zapora V streljanju ranjeni štirje jetniki in dva paznika - Okoliščine drznega pobega so še nejasne Iranski voditelji kljub resnosti položaja ohranjajo treznost, kar se jim obrestuje ob dejstvu, da so ZDA Corrado Alunni IM',,iiiiii„llll||||||||l||iillil||nl||||iir||||||imt|||.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Blišče zveznega sekretariata za zunanje zadeve sfrj MILAN — Šestnajst najnevarnejših jetnikov, navadnih kriminalcev in političnih teroristov, je včeraj poskusilo pri belem dnevu pobegniti iz milanskega zapora San Vittore. Deset, med katerimi sta tudi voditelj teroristične skupine Pri-ma linea Corrado Alunni in super-bandit Renato Vallanzasca, so policijske sile in karabinjerji polovili po hudih oboroženih spopadih in mrzličnih iskanjih, šestim pa je vsaj do sedaj uspelo uteči organom javne varnosti. Med streljanjem so bili ranjeni štirje jetniki in dva jetniš-ka paznika: za Vallanzasco in oba paznika so si zdravniki pridržali prognozo. Pobeg je bil zelo preprost a dramatičen in za osebje milanskega zapora skoraj »neverjeten*. Pobegnili so namreč jetniki, ki so bili zaprti v najbolj zastraženem in nadzorovanem delu zapora, tistem «za posebno nevarne kriminalce*. Vse se je začelo ob 13.30, ko je Vsaka vojaška akcija proti drugim SUVERENIM DRŽAVAM JE NEDOPUSTNA briški poseg v iranski puščavi pomeni kršitev ustanovne listine Združenih narodov ^ovn^/VD _ Na včerajšnji redni 7,,^erenc* Je uradni pred- zartVeznega sekretariata za zu-v „ev® veleposlanik Mirko Ka-54 Z v°ia^ko akcijo ZDA ki?ledl ustanovno listino OZN, jjjMe kitna e spoat°vati vse države, ozemlju dejal: Ss k»k<\ sVVerenim državam. Pri gledamo tudi na sedanji kf‘lski , »ostenj desant v iranski puščavi, ti ^"^ direktno kršitev suvere- hfc Ul /V* v*"'**U IU3HCV SUVCIC- ‘Ndsnp .emel.iskc celovitosti neke si, .Ihnip Neuvrščene države. Po-jdvj yJ krize na tem območju oh^bios, dalekosežne posledice ^^ju * 'n m‘r> no samo ud tem . 'Na«..'‘ethveč tudi širše.* ^ večkrat ponovljeno pretok * iraiLi,Pa ki bilo treba ameri-*tr«en «*?. krizo reševati na mi-°k doslednem spo- mednanvlnih nravnih vseh je' da 86 ZDA ^>^vra; . reje lotita miroljubne ,a spora, kar vključuje v talcev na svobodo izletna njc vsek drugih vprašanj JuvrJi1™8 državama. Znano j^vrščenost islamske re- sb!gherP^d-edstva SFRJ Sergej oj;., fVju ^ med bivanjem v Sa-°t> » todiu, g0Var.ial z voditelji Zam-iv, m Pakistana Ali so se Pogovarjali tudi o Ka ^ otjjj^eljah^ neuvrščenih dr- lo >oin jav° spdanje"a nevarne '^dkm,0R°dk<)V v svetu, poseb l.io v ^ Vzh centralni Azi 'i in na 1$ ** Vzhrvrl 1 ' 1,1 ,,fc *°Vrw U’ se je glasilo nasled «*>: Mirko Kalezič je od fesn^ zaskrbljenosti gle- Puložai ^'abšanje mednnrod Ja Je široki krog neuvr- ščenih držav v stalnem stiku ter obravnava tudi možnosti za skupno delovanje.* »Srečanje številnih državnikov v Salisfcuryju je bila ugodna priložnost tudi za nadaljevanje takšnih razgovorov.* Ko so nc vinarji Mirka Kaleziča vprašali, kaj meni o izjavi funkcionarja State drpartmcnta Roberta Barryja, ki se nanaša na Jugoslavijo, je odgovoril: «Na voljo mrh mo celotnega besedila omenjene izjave. V zvezi s tem, kakor tudi s podobnimi izjavami v preteklosti, lahko samo ponovim, da so naši odnosi z vsemi državami, vključujoč tudi velike sile, jasno določeni in osnovani na znanih načelih politike neuvrščenosti ter enakopravnega sodelovanja, kar pomeni, da so izven vsakega pokroviteljstva, medblokov-skih odnosov ter njihovega propa gandnega vsiljevanja.* Predstavniku zveznega sekretariata za zunanje zadeve je bilo postavljeno tudi vprašanje, kaj lahko reče Barryjevem opozorilu antijugo- slovanskim emigrantskim skupinam v ZDA, naj se ne lotevajo teroristič nih akcij. »Naše stališče je znano. Od vseh vlad pričakujemo, da na svojem o-zemlju energično preganjajo vsako obliko sovražnega terorističnega delovanja proti drugim državam, kar predstavlja dolžnost tudi po že omenjeni ustanovni listi OZN.* Kako lahko označite najnovejšo izraelsk ovojaško agresijo na Liba non, motive in posledice te agresije, kakor tudi uboj dveh pripadnikov mirovnih sil v južnem Libanonu? »Najnovejša ter celo pomnožena izraelsko vojaško agresijo na Liba-govi drzni napadi na neodvisnost in ozemeljsko celovitost Libanona p» vzročajo globoko ’’askrbljenost ter upravičeno nezadovoljstvo naših na- rodov. Stalna oboroženi napadi Izraela na Libanon so v nasprotju z mednarodnim pravom ter izziv celotni mednarodni skupnosti. Ti napadi potrjujejo, da Izrael ne teži k miru na tem občutljivem območju. Jugoslovanska javnost je prav tako globoko ogorčena zaradi nagnusnega uboja neoboroženih irskih vojakov, pripadnikov mirovnih sil v Libanonu. To dejanje, brez prece-densa v zgodovini mirovnih sil v OZN, je še enkrat pokazalo agresivni značaj ter pravi obraz Izraela. Ko na'ostreje obsojamo storilce takšnih de anj, se obenem prizadevamo za hitro in energično ukrepanje, ki naj bi mirovnim silam v Libanonu, razen varnosti zagotovilo popolno kontrolo ozemlja znotraj mednarodno prizna nih meja.* Kaj lahko poveste o članku v bolgarskem časopisu «Voenoistoričeski zbornik*, v katerem na provokativen način SR Makedonijo predstavljajo kot »grdo državno tvorbo* in rezultat »makedonizma*. za katerim stoji »velikosrbski šovinizem*? Mirko Kalezič je na to vprašanje odgovoril: »Takšni članki, ki žal niso redki, pod plaščem zgodovinske znanosti in znanstvene polemike predstavljajo obliko politične diverzije proti suverenosti in ozemeljski celovitosti SFR Jugoslavije, kar je v diametralnem nasprotju z ustanov, no listino OZN, s sklepnim dokumentom iz Helsinkov, kakor tudi s politiko dobrih sosedskih odnosov, ki bi morala označevati odnose med obema državama, (dd) eden od paznikov pospremil vsakega od 17 jetnikov, ki so zaprti v tem traktu, posamično iz celic na dvori- šče za običajno »urico zraka*. Zadnji od sedemnajstih, Vallanzascova desna roka Antonio Colia, je med prehodom do dvorišča potegnil izpod obleke pištolo in zaukazal presenečenemu podčastniku Chianeseju naj jih vse skupaj pospremi do glavnega vhoda. Od skupine se je medtem le eden od jetnikov odločil, da se ne udeleži pobega, ostali so vsi sledili Colii. Predno so prišli do vhoda jim je Primorski dnevnik za 1. maj V četrtek, 1. maja, bo izšla posebna številka Primorskega dnevnika na 16 straneh. Iz vsebine: Spomini na dneve osvoboditve Delo Slovenskega raziskovalnega inštituta Sindikalisti za 1. maj Zasedanje mladih manjšin-cev FUENS Kmetijstvo na Tržaškem Sodelovanje na Jadranu Pred upravnimi volitvami podčastnik odprl štiri železne pregrade, ki ločijo posamezne trakte v zaporu, pri vhodu pa se je za čel« prvmslreljanje. Ko sta se zavedla* .kaj'še v zaporu dogaja, sta začela jetniškfl paznika Egidio Da-mone in Giuseppe Tomminelli streljati na skupino jetnikov, ti pa so odgovorili na ogenj (imeli so še nekaj drugih pištol in nožev) in ju težko ranili. Med pobeglimi je bil ranjen le Paolo Klun, tudi on, kot Alunni, pripadnik Prima linee. Jetnikom je uspelo ubežati iz zapora na Trg Filangieri, šele tedaj pa se je začel pravi pekel. V zaporu so že po prvih strelih na dvorišču sprožili alarm: proti San Vittore je z odprtimi sirenami pritu lilo na desetine policijskih in karabinjerskih avtomobilov, ki so začeli pravi lov na pobegle kriminalce. štirje od njih so se jim takoj predali, da bi se izognili spo- padu. Tako pa ni bilo z nekaterimi drugimi. Alunni je začel nekaj sto metrov od zapora streljati na policijski avto, a so ga z rafalom iz brzostrelke onesposobili. Vallanzasco so zadeli v glavo. Še sedaj ni jasno, kako se je lahko sam zatekel v milansko bolnišnico. Še pred tem je 'bil prav pred zaporom ra njen njegov pajdaš Antonio Rossi. Colia se je zatekel v eno od bližnjih stanovanj, kjer je grozil eni od stanovalk, ko pa so ga obkolili in je uvidel, da ne bo mogel uiti policiji, se je predal. Nekaj ur pozneje so izsledili tudi Ema-nueleja Attimonellija, domnevnega pripadnika NAP. Za ostalih šest domnevajo, da so se oddaljili od kraja spopadov z avtomobilom. Zato so razširili iskanje na ves Milan in Lombardijo. Pri akciji so se policija in karabinjerji poslužili tudi helikopterjev in psov, s katerimi so pregledali nove prostore podzemske železnice. Dramatični pobeg, ki je presunil Milan, postavlja nekaj utemeljenih Vprašanj, na katere bodo morati organi javne varnosti poiskati odgovor, da bi osvetlili celotno njegovo ozadje. Verjetno bo najbolj zanimivo izvedeti, od kod šo dobili kriminalci orožje v zapor in kako so sploh lahko dobili povezavo z zunanjim svetom; zanimivo bo tudi vedeti, če jih je kdo pričakoval pred zaporom. Že sedaj pa je včerajšnji pobeg potrdil v kakšni homogeni povezanosti sta navaden kriminal in politični terorizem. RIM — Danes stavka za 8 ur več kot 5 milijonov odvisnih delavcev v obrtnih podjetjih, katerim se bo za 2 uri pridružilo iz solidarnosti 3,5 milijona delavcev malih in srednjih industrijskih obratov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiniiiiiiiHiniiitiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiuiiiiiiiiiiMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiimiiuiiMiiiiiii« OB ČERI ANGLEŠKEGA DELEŽA K PRORAČUNU Popoln neuspeh vrha E6S širi prepad v deveterici S trn je propadel tudi sporazum o kmetijskih cenah LUKSEMBURG - Čeprav predsedujoči Cossiga noče vreči puške v koruzo, brž me tudi iz prestižnih razlogov, in si je še sinoči prizadeval iskati poslednje možnosti za sporazum, oziroma vsaj zasilen kompromis, je videti, da se je tudi drugi vrh državnih poglavarjev in ministr. skih predsednikov EGS končal s popolnim neuspehom, kot prvi, ki ga je vodil italijanski ministrski predsednik pred nekaj meseci v Dublinu. Čer, ob kateri so se tudi tokrat razbila pogajanja, je neomajna zahteva angleške premierke Thatcherjeve, da se bistveno zmanjša delež Velike Britanije k skupnemu proračunu, saj njena država prejema od EGS mnogo prispevkov, kakor sama zanjo plačuje. Včerajšaji drugi dan evropskega PRVOMAJSKI POZDRAV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ SFRJ Trajno čuvati in naprej razvijati socialistično samoupravno skupnost BEOGRAD — Vodstva družbenopolitičnih organizacij v federaciji so ob mednarodnem prazniku dela poslala prvomajski pozdrav, v katerem med drugim piše: «Vsi noši narodi in narodnosti, globoko zaskrbljeni za zdravje pred sednika Tita, še odločneje kažejo moč in pripravljenost, da trajna čuvajo in naprej razvijajo svojo socialistično samoupravno skupnost, njeno svobodo, neodvisnost, bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti, da krepijo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Enotno je spoznanje o nerazdružljivi povezanosti naše revolucije in Tita. Zelo smo ponosni, ker Titovo delo sprejemajo in go spoštujejo vse napredne sile v svetu. Z radostjo pozdravljamo podporo naprednega miroljubnega sveta socialističnemu, samoupravnemu in neodvisnemu razvoju neuvrščene Titove Jugoslavije, kajti le-ta kaže našo notranjo moč in naš mednarodni položaj. Naša osnovna naloga je, da z večjo in racionalnejšo proizvodnjo, produktivnostjo, bojem za večji dohodek, delom in varčevanjem zagotovimo trajne gospodarske rezultate. Ta akcija zahteva popolno angažiranje in dogovorno odločanje ter disciplinarno vedenje slehernega posa meznika in družbe v celoti. Popolno podporo dajemo miroljub nim silam, borimo se za popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih, za mir v svetu. Aktivna vloga Jugoslavije v svetovnih dogajanjih, njen mednarodni ugled in ugled tovariša Tita nas obvezujejo posebno sedaj, ko v svetu obstaja nevarnost za mir, da se bolje pripravljeni in še odločneje borimo proti vsem oblikam agresije, intervencijam in nasilnemu reševa nju mednarodnih sporov, za ekonom sko in politično enakopravnost v svetu.» (dd) vrha v palači Kircheberg je potekal v znamenju mrzličnih dvostranskih, večstranskih in plenarnih srečanj med delegacijami pri iskanju sprejemljive rešitve. Na kosilu šo sfe zbrali posebej najvplivnejši zastopniki deveterice, francoski predsednik Giscard, nemški kancler Schmidt in bojevita Thatcherjeva, kar je vzbudilo razumljivo nejevoljo italijanske delegacije, saj so »pozabili* na predsedujočega Cossigo. Nato so se rešili iz zadrege, češ da se je trojica pogovarjala le o vprašanju Berlina (ki nima z vrhom EGS nobene zveze). Toda pomagalo ni nič. Najugodnejša ponudba,' ki so jo Angležem predložili po dolgih pogajanjih, naj bi postavili namreč za prihodnja tri leta za zgornjo mejo prispevku Velike Britanije v skupni proračun 500 milijonov «računskih enot EGS* (okrog 550 milijard lir na leto), načelnice angleške vlade ni zadovoljila. Pri tem so se ostali člani, zlasti Francozi, razburili in dejali, da o tem vprašanju na tem zasedanju ne bodo več razpravljali. S tem je bil vrh dejansko zaključen, a je Cossiga vztrajal, naj ce nadaljuje razprava o manj pomembnih vprašanjih, v upanju, da bo pred razpustom še možen sporazum Nesporazum o tem bistvenem vprašanju bi namreč izničil tudi z veliko težavo dosežen sporazum o kmetijskih cenah, ki so ga pristojni ministri deveterice dosegli včeraj ob zori. Cene kmetijskih pridelkov naj bi zvišali za povprečno 5 odstotkov (kar bi za italijanske kmete pomenilo zvišanje dohodkov za okrog 13 odstotkov spričo istočasnega raz-vretnotenja »zelene lire*), opustili naj bi dodatno obdavčenje mleka in naj bi odložili zmanjšanje sladkorne proizvodnje. Toda Angleži so pri tem dogovox*u izrazili rezervo, ker so ga pogojevali s sporazumom o zmanjšanju njihovega deleža v proračunu EGS. Če ne bo torej v zadnjem trenutku prišlo do sporazuma, bo od vrha EGS ostala le potrjena solidarnost ZDA glede talcev v Iranu (češ da je bil ponesrečeni desant le »humanitarnega značaja*), ponovitev predloga o »nevtralnem in neuvrščenem* Afganistanu ter podpora »globalni rešitvi* za vprašanja Bližnjega vzhoda, kar je vsekakor premalo za ohranitev enotnosti deveterice. Ob zaključku redakcije je prispela vest, da so se ministri in državni poglavarji EGS razšli brez vsakega sporazuma. LONDON — Pod vtisom odstopa državnega tajnika ZDA Vancea in znižanja obrestne mere v ameriških bankah, je včeraj v vsej Evropi padla vrednost tako dolarja kot zlata. Predsednik Tito premostil šok LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj iz kliničnega centra sporočil: Z ustreznimi u-krepi zdravljenja so presegli kritično fazo šoka, v kateri je bil tovariš predsednik od popoldanskih ur 22. aprila, vendar pa je splošno stanje njegovega zdravja še naprej zelo težko. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje. V nedeljo pa je konzilij sporočil, da je zdravstveno stanje predsednika republike še vedno izjemno resno in da ni bistvenih sprememb v primerjavi z dnem poprej. k. PO DOLCI RAZPRAVI, KI SE JE KONČALA SINOČI Občinski svet bo drevi glasoval o proračunu občinskega odbora LpT KD tudi včeraj ponovila svoj predlogo «tehničnem vzdržanju» in odstopu liste po upravnih volitvah * Svetovalec Padoa (KD) nakazal možnost, da bi krščanska demokracija oddala negativen glas, v kolikor bi LpT zavrnila njen predlog Štiriindvajset ur pred glasovanjem o proračunu je KD v občinskem svetu še enkrat ponovila svoj predlog: socialistom, socialdemokratom, republikancem in Slovenski skupnosti je predlagala, da bi se pri glasovanju vzdržali, občinskemu odboru Liste za Trst, da bi se obvezal, da odstopi takoj po junijskih upravnih volitvah. Temu bi sledila faza preverjanja, v kateri bi tudi v luči volilnih izidov ocenili možnosti za sestavo trdne večine, ki bi prevzela na občini oblast v svoje roke. Poleg komunistov, ki so svoje nasprotovanje do takega predloga že izrazili, so enako stališče zavzeli tudi socialisti, v imenu katerih je svetovalec D’Amore razložil razloge, ki so stranko privedli do take odločitve. Z glasovanjem proti proračunu je med drugim dejal D’Amore, bodo socialisti zahtevali tudi odstop občinskega odbora. Nekaj možnosti za sprejetje demokristjanskega predloga pa je v svojem posegu pustil socialdemokrat Lanza, ki je sicer na občinske upravitelje zvrnil val kritik, dokončno odločitev pa bo zavzel po Cecovinijevi repliki. Tudi republikanec Pacor je občinski upravi očital vrsto pomanjkljivosti in jo obtožil, da se ob sleherni priložnosti poslužuje vitimizma, sprejete ukrepe pa prikazuje na propagandističen način. Predlog KD je na včerajšnji seji zavrnila tudi Lista za Trst v posegu načelnika svetovalske skupine Gambassinija, l i ni v svojem običajnem žolčnem slogu prizanesel nobeni od strank, ki so prisotne v občinskem svetu. Razpravo o proračunu je označil kct farso, v kateri se stranke točno držijo ukazov tajni štev svojih strank in sploh ne upo števajo proračunskega dokumenta, ki je po njegovem skoraj brez napake. Predlog KD o odstopu po upravnih volitvah je zavrnil, češ da ni bila Lista za Trst sploh povabljena na sestanek, ki ga je sklicala KD, čeprav je, tako je dejal, najbolj demokratična sila v mestu. Največji del kritik je seveda zvrnil na KD. ki bo morala prevzeti vse odgovornosti in jo o-pozoril, da bo imela opravka z listo ne samo na tržaški občini, am pak tudi na pokrajini ter v devin-sko-nabrežinski in v miljski občini, Kolikor pa bi se oblikovala alternativna večina (ki je sicer možna le z neposrednim sodelovanjem med KD in KPI), bo lista odstopila, v nasprotnem primeru pa' bc nadaljevala z upravljanjem tudi v primeru, da bi občinski svet proračun zavrnil. KD je nato še en krat opozoril, da si bo prevzela velike odgovornosti, kolikor bi glasovala proti proračunu. To možnost je na začetku seje v svojem posegu nakazal svetovalec Padoa (na listi KD je bil izvoljen kot neodvisnež), ki ni doslej nikoli prikrival svojih simpatij do sedanjega občinskega odbora. Listo je tudi obtožil, da ni spremenila svojih de-mogoških in propagandističnih stališč in da je v Trstu ostalo vse nespremenjeno tudi z nastopom Liste za Trst. Vsekakor pa je pozval občinski odbor, naj še enkrat dobro premisli in pokaže svojo razpoložljivost za iskanje skupnih stališč takoj po volitvah. V nasprotnem primeru pa bo, čeprav mu bo žal, brez pomisleka oddal negativen glas. Na sinočnji seji je spregovoril tudi indipendentist Marchesich, ki ni prikril nezadovoljstva nad upravljanjem LpT, ki bi gl morala kot zaveznika upoštevati pri vseh važnih izbirah. Spregovoril je tudi krščanski demokrat Scarpa, ki je v glavnem ponovil stališča svoje stranke, besedo pa je imel tudi komunistični svetovalec Costa, ki je svoj poseg osre- dotočil na vprašanje sporazuma med EGS in SFRJ, v luči katerega je orisal perspektive razvoja, ki se nudijo Trstu. Izid glasovanja o najvažnejšem političnem in programskem dokumentu občinske uprave je torej v veliki meri odvisen od replike, ki jo bo imel župan Cecovini na dre-višnji seji pred začetkom glasovalnih izjav. Omeniti še moramo, da je župan Cecovini na začetku sinočnje seje tudi v imenu občinskega sveta o-stro obsodil skrunitev spomenika štirim bazoviškim junakom, kar pa ni šlo po godu neofašistom, ki so skoraj v teku zapustili sejno dvorano v trenutku, ko je župan začel govoriti, (as) • Tržaška obilna sporoča, da od včeraj dalje razdeljujejo brezplačno pri občinskih izpostavah obrazce za prijavo lanskih dohodkov. KULTURNI DOM v Ulici Petronio 4 DANES, 29. APRILA 1980, OB 20.30 PROSLAVA 35-LETNICE OSVOBODITVE nastopata: TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR OTROŠKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE SOLE KAREL DESTOVNIK - KAJUH IZ GROPADE govorita: BOGO SAMSA ARTURO CALABRIA VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE - ANP1 SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA ZDRUŽENJE AKTIVISTOV NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PO KONČANI OPERNI SEZONI GLEDALIŠČA VERDI Šestnajst koncertov na sporedu spomladanske simfonične sezone Koncerti bodo za red A in B. Začetek sezone 16. maja in zaključek 21. junij* Medtem ko se operna sezona 1979/80 gledališča Verdi končuje (po zadnji ponovitvi «Kneza Igorja* je na vrsti samo še bolgarski državni balet), je že na pragu spomladanska simfonična sezona, katere program so predstavili med včerajšnjo tiskovno konferenco v Časnikarskem krožku. V NEDELJO ZAKLJUČEK PROSLAV 35-LETNICE OSVOBODITVE Dolinska občina se je svečano poklonila padlim za svobodo in mir doma in v svetu Glavni govor je imel župan Marzabotta Dante Cruicchi - Prisotni predstavniki najvišjih deželnih oblasti - Cbisk bivših partizanov iz Kočevja - Pri spomeniku častna vojaška straža - Nastop vseh zborov iz dolinske občine in Jadrana iz Milj Z množično proslavo v Spominskem parku ob mogočnem obeležju padlim občanom v minuli vojni so v nedeljo sklenili krog proslav, ki so se v dolinski občini vrstile od prejšnjega četrtka. Pogled na prizorišče proslave 35-letnice osvoboditve je bil naravnost pretresljiv. Okrog svojih žrtev so se zgrnili prebivalci dolinske občine, svojci padlih, gostje, nastopajoči z zasta vami in prapori, čast padlim partizanom pa je izkazala tudi vojaška straža. Posebno pozornost je vzbujala delegacija občine Marza-botto, ki je pred spomenikom izpo stavila tudi svoj z zlatim odličjem ovenčan prapor in zastavo s 1834 zvezdicami, prav tolikimi, kolikor, žrtev so pobili nacistični streli. Poleg gostov iz Marzabotta, katerim je načeloval župan Dante Cruicchi. so se proslave v Dolini udeležili še predsednik deželnega sveta Mario Colli, predstavnik vlad nega komisarja dr. Francesco La Rosa. predsednik tržaške pokrajine Lucio Ghersi, načelnik tržaškega poveljstva orožnikov polkovnik A-lessandro Vanucchi, predstavnik tržaškega vojaškega prezidija major Francesco Filippo, predsednik ob činske skupščine Koper Mario A bram, predsednik skupščine Sežane Boris Bernetič, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, župani okoliških občin, senatorka Jelka Grbec in poslanec Antonio Cuffaro, predsednik SKGZ Boris Race delegacija zveze borcev iz Kočevja in mnogi drugi predstavniki slovenskih in italijanskih političnih in kulturnih organizacij. Na začetku slovesnosti so k spomeniku položili številne vence predstavniki oblasti. Zveze partizanov, gostje iz Kočevja, politične stranke, kulturna, prosvetna in športna društva v občini in izven nje. Prisotne je najprej pozdravil župan Edvin Švab, ki je v nekaj besedah povzel duha nedeljske pro slave, nekoliko dlje pa se je zadržal ob pomenu novega prijatelj- NA NEDELJSKI SPOMINSKI SVEČANOSTI Obsodba fašističnega rovarjenja pred spomenikom bazoviških žrtev Spregovorila sta Pierina Furlan-Kralj za domače organizacije in Odo Kalan za Odbor za počastitev bazoviških žrtev * Zapela sta vaški mešani zbor in šolski zborček . Spomeniki, ki jih je naše ljud stvo postavilo v raznih krajih, so kot svetilniki, ki prodirajo temine preteklosti in osvetljujejo junaško pot, ki jo je prehodil naš narod, in ki iz preteklosti vodi v današnje dni in naprej v prihodnost. In med vsemi je spomenik na bazov-ski gmajni tisti, ki sveti najmočneje in najdlje v preteklost in nam obenem razkriva tudi zlo današnjo sti ter nevarnosti nadaljnje poti. Zato se vanj s posebno ihto žaga njajo sile, ki sovražijo svetlobo, jasnost, pravičnost in bi ga rade ugasnile. A njegov sij je neunič ljiv. Samo v preteklost zazrte sile ga lahko neštetokrat razdejajo. ne bodo pa mogli s tem izbrisati njegovega poslanstva. S to uverjenostjo se toliko krat zberemo na bazovski gmajni in ta ko je bilo tudi v nedeljo, ko so posebne okoliščine, žal vse preveč pogoste v zadnjih letih, narekovale, da smo se spet strnili okrog simbola našega petdesetletnega krvavega boja ne samo v počastitev ŠE DO JUTRI, 30. t.m. Natečaj za nagrado Albina Bubniča Jutri, 30. t.m., ob 24. uri poteče nepreklicno rok za izročitev spisov za natečaj za Nagrado Albina Bubniča, ki smo jo razpisali v začetku leta. Do sinoči smo prejeli že lepo število sestavkov, vendar so še šole, s katerih nismo prejeli sicer že najavljenih del. Vse spise, ki jih bomo prejeli do navedenega roka, bo pregledala posebna veččlanska komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva, Odseka za zgodovino NOB pri Narodni in študijski knjižnici ter literarni izvede.ici. Sklepe komisije bomo objavili pred koncem maja, ko bomo tudi izročili prisojene nagrade. štirih žrtev fašizma, temveč v obsodbo nasilja, ki ima vselej, že petdeset let vedno isti pečat črne ga terorja. Svečanost so priredile vaške organizacije ob sodelovanju Odbora za počastitev bazoviških žrtev. Začel jo je. z žalostinko in končal z borbeno pesmijo domači mešani pevski zbor Lipa, ki mu dirigira Herman Antonič, vmes pa so za peli mehki glasovi vaških osnovno-šolškin otrok pod vodstvom učiteljice Ane Grgičeve. Zbranim pa sta spregovorila Pierina Furlan - Kralj za domače organizacije in Odo Ka lan za Odbor za počastitev bazoviških žrtev. «Da prihaja do takih podlih de janj po vsem tistem, kar smo Slovenci prestali v času fašizma in kar smo prispevali v izgradnji družbenih razmer na demokratični osnovi. je nedopustno, je dejala Furla nova. Skrunilcem naj bo le jasno, da čeprav reagiramo omikano in kulturno na številne provokacije, ni to edini način, ki se ga znamo in smo se ga tudi v preteklosti znali posluževati za obstoj in uveljavitev pravic.* «že dolga leta vemo, je nadaljevala govornica, kdo so ljudje ki žaiijo dostojanstvo demokratične družbe, ki skušajo razrušiti ravnovesje mirnega sožitja in demokra tično družbeno ureditev, ne more mo in nočemo pa razumeti, kako je mogoče, da isti storilci vedno znova rovarijo, ne da bi jih pristojni organi odkrili * Svoj poseg je zaključila s citatom iz poslanice Ja neza Vipotnika predsedniku naše dežele. Tudi Odo Kalan je ostro obsodil podlo fašistično dejanje in izrazil zaskrbljenost, ker državne oblasti ne storijo vsega, kar bi morale in mogle za zaščito svobode. In to zlasti v Trstu, kjer so najugodnej ša tla za razširitev fašizma, ker se umetno ustvarja sovraštvo med narodnostima in ker se skušajo na merno skaliti dobri odnosi med so sednjima državama «Naši očetje, naši starejši bratje in sestre so šli v boj z orožjem v roki, j« na kon- cu dejal govornik, mi se bomo bo rili z drugimi sredstvi, a smo tudi pripravljeni poprijeti za isto orožje, če bi bilo potrebno.* (dk) stva, ki sta ga sklenili občini Dolina in Marzabotto. Nato je predal besedo glavnemu govorniku nedeljske proslave Danteju Cruicchiju. Župan iz Marzabotta se je najprej spomnil 208 žrtev iz dolinske občine in je povezal njihovo usodo, usodo sloven skega in jugoslovanskih narodov z bojem, ki ga je proti okupatorjem in domačim izdajalcem bilo tudi njegovo ljudstvo. Toda kljub tolikim žrtvam in tako jasnim opominom izpred treh desetletij in pol, se človeštvo še ni odreklo pohlepnim sponam nacionalizma, se še ni odreklo zapletenemu spletkarjenju in umazanim političnim zadrgam na raeun-adaj tega, zdaj onega naroda ali države, poleg vsega pa se vedno bolj spušča v nevarno atom sko igro z orožjem. Potem je Dante Cruicchi razčlenil notranji položaj Italije in s posebno ostrimi besedami označil terorizem. Naše pravice in naše dolžnosti nam jamči ustava, ki je zrasla iz načel odporništva, in če kdo hoče kaj spreminjati, naj se posluži demokratičnih potov, kajti kdor je preživel strahote minule vojne, si prav go- tovo ne želi več nasilja in bo zastavil vse svoje moči za mirno odvijanje dogodkov v družbi, kateri pripada. Cruicchi je nato sprego voril še o Marzabottu in njegovih bratskih in prijateljkih vezeh po vsem svetu. V okvir prizadevanj za mir in za bratstvo med narodi pa spada tudi sporazum o prijateljstvu, ki sta ga dan prej podpisali občini Marzabotto in Dolina. Nato je Colliju, \Villerju Bordonu. Mariu Abramu in predstavniku Zveze borcev iz Kočevja Grilu podaril spominsko kolajno, ki jo je Marzabotto dal kovati skupaj z nekaterimi evropskimi mesti, ki jih je posebno prizadela nacistična krvoločnost. Nekaj priložnostnih besed sta spregovorila še Drago Gril in Lucio Ghersi. Za VZPI - ANPI pa je govoril Dušan Lovriha. Ko je bilo govorov konec, je v Spominski park pritekla zadnja iz- • Drevi ob 18. uri se na Proseku sestane rajonski svet za zahodni Kras, ki bo med drugim razpravljal o trgovinskem načrtu. llltlllllltllllHIIItlllllllllllllttlHMIIIimilMIIIIIIIIIIimmilMIIHIIIIIIIHIIIIIIItlMIIIIHIIMIItlllMIMimillltllltllllMIIIIIIIIIIIHHIIIItlltlftlHHIIHItltllMIIHIIIIIIIimitlima PRVA MNOŽIČNA MANIFESTACIJ 1 PO JESENSKEM POBRATENJU mena štafete bratstva in osvoboditve, ki je pri žrtveniku izpolnila svojo pot, potem ko je štiri dni potovala od spomenika do spomenika po dolinski in miljski občini ter deloma tudi po Koprskem. Uradni svečanosti je sledil kulturni program, ki so ga izvedla vsa prosvetna društva iz Brega. Kot gost pa je nastopil tudi mešani zbor Jadran iz Milj, ki ga vodi Cveto Marc. Vsi zbori skupaj so v mešanem ali moškem sestavu zapeli vrsto borbenih pesmi, izmenično ker so dirigirali vsi pevovodje. Združeni sta nastopili, tudi godba napihala iz Ricmanj- in godba Breg pod vodstvom Viljema Slavca ,,in Ennia Križanovskega. Proslava 35-letnice osvoboditve se je zaključila ob zvokih Internacionale Veliko število ljudi si je popoldne v gledališču France Prešeren v Boljun-cu ogledalo prvi slovenski film Na naši zemlji ter italijanski film z Anno Magnani Roma cittA aperta. (ris) Simfonična sezona se bo začela v petek, 16. maja in končala v soboto. 21. junija. Na sporedu bo 8 koncertnih programov v dvakratni izvedbi za red A in B, t.j. skupno 16 koncertov v izvedbi orkestra, zbora in nekaterih solistov gledališča Verdi ter gostujočih dirigentov in nekaterih gostujočih solistov. Značilnost sezone bo, da se bodo za dirigentskim pultom zvrstili nekateri zelo mladi a že uveljavljeni dirigenti in da bomo poslušali nekaj krstnih in več prvih izvedb v Trstu, med njimi tudi skladbo tržaškega komponista Maria Zafreda «Elegija Devinu* za zbor in orkester. Žal ni med gostujočimi dirigenti nobenega jugoslovanskega, pa čeprav so med njimi svetovno sloveča in tudi v Trstu že večkrat uveljavljena imena. Prvi koncert v petek in soboto 16. in 17. maja bo vodil bivši stalni dirigent tržaškega orkestra Gianfran-co Mašini, kot solisti pa bodo sodelovali tržaški klarinetist Giorgio Brezigar (v Busonijevi in Debussyjevi skladbi) tržaški violinist Antonio Consoli v krstni izvedbi Dominuttije-ve skladbe «Magnificat za violino solo, recitativ, dva mešana zbora in orkester* ter recitator Claudio Giom-bi. Na sporedu bo še Haydnov «Te Deum*. Drugi koncert 23. in 24. maja bo vodil dirigent Gabor Otvos, ki je v Trstu že nadomestoval dirigenta E. Kurtza. Na sporedu bo Mozartova Simfonija št. 35 v D-duru KV 385 «Haffner* in za izvedbo i-zredno težka simfonična pesnitev Richarda Straussa «Govoril je Zaratustra*. Tretji koncert 30. in 31. maja bo vodil v Trstu že poznani dirigent Gabriel Chmura, solist bo violinist Cristiano Rossi. Na sporedu bodo Faurejeva suita iz scenske glasbe za «Pelleas in Melisan-de», Bergov Koncert za violino in orkester v prvi izvedbi v Verdiju ter Brahmsova Simfonija št. 1 v c-mo-lu op. 68. Dirigent četrtega koncerta 6. in 7. junija bo mladi izraelski dirigent Daniel Oren, zdaj glasbeni direktor rimske opere. Sodelovali bodo solisti pianistka Natasha Tadson ter pevca Sylvia Rhys -Thomas in Vilma Borelli, na sporedu pa bo Čajkovskega Koncert št. 1 za klavir in orkester op. 23 ter Mendelssohnovih dvanajst skladb ti soliste, zbor in orkester «Sen poletne noči*. Peti koncert 10. in 11. junija bo posvečen recitalu argentinskega pianista Bruna Leonarda Gel-berja ki bo izvajal Brahmsovih 16 valčkov op. 39, Beethovnovo Sonato op. 81 «Les adieux» ter Schumannovo «Fantazijo» v C-duru op. 17. Sesti koncert 13. in 14. junija bo vodil i- IIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIHMIlfllllMIIHItllUIIIIIIIIIIIIIMIIIUIIIIIIimimilllllllllltllllMMIIIMMIimilllllllllUIIIIIIIIIII PRAVCATI ZIMSKI DAN SREDI POMLADI Deževno vreme zagodlo nedeljskim izletnikom Tržačani napolnili kinematografske dvorane - Vremenoslovci predvidevajo izboljšanje vremena Deževno vreme je ponovno ostro zagodlo tistim, ki so hoteli preživeti nedeljo v naravi ali pa so načrtovali izlete v bližnjo Istro ali v Furlanijo. Lani v tem času so mnogi na barkov-ljanski obali že «zlezli» v kopalke in se sončili, najpogumnejši pa so celo skočili v morje, ki je imelo takrat 17 do 18 stopinj Celzija, v nedeljo pa je doseglo borih 11. Namesto kopalk torej smo v teh dneh lahko videli plašče in dežnike, čeprav so vremenoslovci optimisti in predvide- Izlet devinsko - nabrežinske občine k novim prijateljem iz Bujščine V nedeljo se je prebivalstvo devinsko - nabrežinske občine prvič množično udeležilo srečanja v Umagu s svojimi novimi prijatelji iz Bujščine. Vsaj 500 ljudi, verjetno pa jih je bilo še več, je tako s svojo prisotnostjo dokazalo pomen in vrednost jesenskega pobratenja med Nabrežino in Bujami. Ko smo se ob pol osmih spuščali z glavne ceste proti Sesljanskemu zalivu, smo bili skoraj gotovi, da se bo vse izjalovilo. Nebo je bilo namreč svinčeno sivo, občasno je rosilo, pihal je strupeno-mrzel burin, morje pa je naraščalo. Pogoji torej so bili skrajno negativni, saj bi morala večina izletnikov prispeti v Umag po morju z motorno lad jo »Dionea*. Bili pa smo nemalo presenečeni, ko smo na pomolu opazili pravo gnečo ljudi, ki se ni ustrašila skoraj zimskega vremena. Še bolj pre senečeni smo bili, ko smo kasneje na ladji srečali ljudi, ki se morda ne strinjajo z občinsko upravo, a so se vseeno odzvali njenemu povabilu, da izpričajo svoje prijateljstvo s pobrateno bujsko občino. Kot rečeno so bili prisotni občani iz vseh vasi. Slovenci, Italijani in istrski prise ljenci. Ta živopisanost, tako nacionalna kot ideološka in generacijska je bila zgovoren dokaz, da se je marsikaj v devinsko - nabrežinski občini premaknilo, da so se pregrade, ki so ločevale občane, v dobri meri porušile. Pa preidimo kar k plovbi, saj je bila za najmlajše in ne samo zanje pravo doživetje. Dež in veter nista hotela ponehati, a to ni motilo nikogar in je prijetno vzdušje kaj kmalu prevladalo na-' slabim vremenom. Ko pa je po Izoli občasno posijalo sonce in se je bo-rin sprevrgel v zahodnik, smo že bili stoodstotno gotovi, ds bo tudi vreme znosno. Nabrežinska godba na pihala je zasedla mesta na zgornjem nadkrovju in zvoki prijetne poskočnice so zazveneli, ko je ladja zaplula v umaško prista nišče. Po pozdravnih besedah predsednika bujske občine Valentina Jakca, devinsko nabrežinskega župana Albina Škerka in podžupana Rina Caldija so izletniki na mestnem trgu poslušali koncert nabrežinske in bujske godbe na pihala, če povzamemo sedaj le nekaj misli treh pozdravnih govorov, lahko poudarimo, da so vsi prikazali pomen takih srečanj za prebivalstvo obeh občin in za poglabljanje prijateljstva med obema sosednjima republikama. Nabrežinski župan in pod- župan pa sta med drugim omenila, da izlet sovpada z dvema, za nas pomembnima datumoma, 27. in 25. a-prilorn, obletnicama ustanovitve O-svobodilne fronte slovenskega naroda in dneva vstaje v Italiji. Sledila sta nogometna tekma in balincanje, izletniki, ki so se jim pridružili tudi občani, ki so v U-mag prispeli z avtobusom in zasebnimi avtomobili, pa so si ogledali obmorsko mestece. Istočasno se je sestala tudi paritetna komisija vseh družbenih komponent obeh občin in zarisala smernice bodočega delovanja. Kosilo in prijetno kramljanje ter zabava ob zvokih nabrežinske godbe so bili za vse prekratki, saj se sploh nismo zavedeli, da je že napočil čas odhoda. Na ladji se je prijetno razpoloženje še stopnjevalo, vsi so bili zadovoljni z enourno za mudo zaradi nudenja pomoči nekemu tržiškemu gliserju, še več, vsi so poudarjali, da bi bilo treba še prirejati taka srečanja, saj se na njih ljudje spoznajo, srečanja pa služijo kot neprecenljivo sredstvo sožitja, kar je v sedanjem obdobju nacionalističnih pritiskov bistvene važnosti, saj bomo le z dialogom in odprtostjo preprečili porajanje novega nerazumevanja, (voc) vajo v naslednjih dneh zatno izboljšanje vremena. Tržačani, ki jim je muhasto vreme prikrajšalo izlet v okolico, so v nedeljo napolnili kinematografske dvorane, v mnogih se je ponovno vzbudilo zanimanje za gledališke prireditve in za razne razstave. Veliko število ljudi si je v soboto in nedeljo ogledalo na razstavišču pri Montebellu Salon cvetja in bogato razstavo na to tematiko, ki so jo pripravili učenci številnih osnovnih in nižjih srednjih šol iz naše dežele. Precej dela so v nedeljo imeli tudi gasilci, ki so morah poseči v številnih poplavljenih kleteh in stanovanjih. Na Krasu torej ni bilo običajne ga gostega prometa, čeprav so bile ob uri kosila skoraj vse gostilne okoliških vasi polno zasedene. Upati je le, da se bo sedaj vreme odločno izboljšalo in da bodo številne prvomajske proslave in prireditve lahko mimo in v redu potekale, (st) V DEŽELNI SKUPŠČINI Danes razprava o zdravstveni preosnovi Danes ob 9.30 se zopet sestane deželni svet. Prvi del seje bo namenjen razpravi o raznih vprašanjih, ki so jih v zadnjih tednih sprožili predstavniki posameznih svetovalskih skupin, nato pa se bo začela razorava o treh zakonskih o-snutkih, ki se nanašajo na uresni čitev zdravstvene preosnove v Fur laniji - Julijski krajini. Prvi zakonski osnutek zadeva u stanavljanje krajevnih zdravstvenih enot, dirugi osnutek se nanaša na organizacijo teh enot, tretji pa se u kvarja «. bodočim vodenjem njiho vega imetja. O prvih dveh osnutkih bo poročal svetovalec Vigini, dva vzporedna osnutka, ki ju je predložila manjšina, pa bosta obrazložila svetovalca Barazzutti in Cavallo. Po ročevalec tretjega zakonskega osnut ka pa bo svetovalec Persello. Razprava o preosnovi zdravstva v naši deželi bo predvidoma trajala več dni in bo politično živahna zlasti okrog prvih dveh osnutkov. talijanski dirigent Piero Bellugi, na sporedu pa bodo Schubertova Sira fonija št. 2, že omenjena Zafredo* va «Elegija Devinu* ter Schuetzov Psalm št. 136 «Danket dem Herren denn er ist freundlich* v prvi tržaški izvedbi. Spored sedmega kon- SPD Tabor Opčine iskreno čestita svojemu članu ANDREJU RENARJU ob prejemu priznanja O F z željo, da bi še naprej posvečal svoje sile našemu skupnemu delu v duhu zvestobe načelom OF. Prijatelji sporočajo, da se je Mitji, Gerdi in Inkotu pridružila ANJA Ob srečnem dogodku jim čestitajo in želijo veliko sreče. Gledališča ROSSETTl Jutri, 30. aprila, bo Battiatov koncert «L’era del cinghiale bianco*. Parter A 3.500 in parter B 3.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Danes ob 20.30 bo gledališki ansambel «Ia Cooperativa Attori e Tecnici* predstavil delo Ludvviga Tiecka »Obuti maček*. Rezervacije pri osrednji blagajni. Abonenti 20 odst. popusta. Kino Cappella Underground Zaprto Aldebaran 16.00—22.00 «Norma Rae*. Barvni film za vsakogar. Nazionale 15.30—22.00 «La zia di Monica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.00—22.00 «11 mago di Lu-blino*. A. Arkim in L. Fletter. Barvni 'ilm. Ritz 17.00—22.00 «Qua la mano*. A. Celentano in E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Eden 17.00—22.00 «11 tamburo di latta*. Mario Adorf. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 »Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M Streep. Grattacielo 17.00—22.00 «Kiss Phan-toms*. Barvni film. Fenice 16.36 «Sei' uomini 'd’acciaid*F Barviti Jjlrn. f? Mignon 16.00—22.00 «E ora punto e a capo*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «La por-no teen-ager*. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 »Sindrome cinese*. J. Lemmon, J. Fonda in M. Douglas. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.U0 «Gli aristogatti*. Barvni Usani film. Aurora 16.00 «Che coppia quei due*. R. Moore in T. Curtis. Barvni film za vsakogar. Cepite! 16.15 «Caboblanco». Charles Bronson. Barvni film. Vlttorio Veneto 16.00 «Fuga da Al-catraz*. Clint Eastwood. Barvni film za vsakogar. Razna obvestila certa 17. in 18. junija bo izpolrij recital pianistke Catherine Viti®® - Steiert (Nagrada Busoni), ki “ izvajala Schubertovo Štiri impr**”’ zacije op. 142, tri Chopinove skla« be in Ravelovo «Gaspard de * nuit* — zelo težko moderno kofflP® zicijo. Sezono bo sklenil osmi k®* cert 20. in 21. junija pod vodstvo® dirigenta Eugena Sarbuja, ki bo ® benem tudi violinski solist v M« zartovih skladbah. Na sporedu £ še čudovita Beethovnova Simfonij® št. 7 v H-duru op. 92. Tudi letos bo na dan 1. ma, trgovinski zbornici slovesnost, katero bodo izročili 20 delavce® ® uradnikom iz naše dežele odboj® za posebno privrženost delu, ki F podeljuje predsednik republike- Nesreča na delu v starem pristanišču Na ortopedskem oddelku bolnice so včeraj popoldne spre)® 54-letnega težaka Leonido Pregaro® stanujočega v Ul. Costalunga F* ki se je malo prej ponesrečil delom v starem pristanišču. ki je zaposlen v pristaniški dela' ski zadrugi, je v skladišču št. M starega tržaškega pristaniška na >». vomi prikolici razkladal zaboje F-8® nih steklenic, ko je izgubil rav” težje in nerodno padel. Z oseb”1" avtomobilom so ga nemudoma ljali v bolnico, kjer so mu P08? drugih udarcev ugotovili tudi v®j kratni zlom desne noge. Nesre8® Pregare se bo moral zdraviti F bližno tri mesece. Uly JriiiiAB u* da- V spomin na Marina Kralja ruje Kralj (Trebče 149) 5.000 lir ® cerkev sv. Jerneja v Trebčah. ,. V spomin na Marijo Kljun dar*”* družina Malalan 10.000 lir za F imenovanje osnovne šole v Bark# ljah po F. S. Finžgarju ter 1”-lir za osnovno šolo Karla Širok Namesto cvetja na grob Mi* Kljun daruje Ernesta Jagodic ib) lir za poimenovanje osnovne f v Barkovljah po F. S. Finžgarja, Pred 35 leti sta bila na Opri®,, ustreljena kot talca Albina in v1* gero Haas. V njun spomin daru]8 družini Petaros - Žerjal 10.000 za spomenik padlim v NOB iz »F šta ter 10.000 lir za PD Slovenj V spomin na moža in očeta M1*? voja Žuziča darujeta družini Z”2^ pevski in Štoka 20.000 lir Vasilij ^irk. '; Namesto cvetja na grob Pep'j° Rebule'^ |jarujejo Majda, Kar*8 : Klaudio in Bruno 10.000 za Mlad”15 krožek Prosek-Kontovel. Ob 35-letnici osvoboditve da*" Zveza žena iz Doline 10.000 li® sekcijo VZPI-ANPI iz Doline. Ob izgubi moža Ivana Kalc® reka ženi Erminiji, hčeri Ivank^ vnukinji Ledi iskreno sožalje Slovan Padriče. Sporočamo, da bo pogreb Feličeja Čoka 30. aprila, ob 12.15 iz tor^v. v - - - pos* Jutri, 30. aprila, ob 18. uri bo delegacija postavila venec k začasnemu spomeniku padlim v NOB iz Skednja, s- Kolonkovca in od Sv. Ane. jutri niče glavne bolničnice naravi cerkev na Katinaro. Namesto cvetja, darujte v d”F delne namene. Žalujoči Oskar, A””" j in Vlasta z druži*1* Lonjer, 29. aprila 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni 27-aprila zapustil naš dragi IVAN KALC Pogreb bo danes, 29. aprila, ob 12.30 iz mrtvašnice glav”8 bolnišnice naravnost v cerkev na Opčine. Žalujoči: žena Erminija, hči Ivanka-ljubljena vnukinja Leda z možem, br«1 Rodolfo, sestri Kristina In Danil**-svaki, svakinje, nečaki ter druži”* Daneu, Ražem, Fabčič, Lešnik In Zeg® Trst, Opčine, Koper, Ljubljana, Padriče, Sežana, Sao Paul”-29. aprila 1980. (Občinsko pogrebno podjetje) Po dolgi bolezni nas je 28. aprila zapustil naš predragi AVGUST GERMANI Pogreb bo jutri, 30. aprila, ob 11.30 iz škedenjske ce”kv8 na domače pokopališče. Žalostno vest sporoča sin Edvai^ I družino Škedenj, 29. aprila 1980 SPD TABOR OPČINE Jutri, 30. aprila, ob 20.30 °uprtje razstave Roberta hlavatyja 0 slikarju in njegovih delih 00 spregovoril Peter Krečič, ravnatelj arhitekturnega muze-frv Ljubljani. Nastopila bosta moški in žen-pevski zbor Tabor. Razstava bo odprta do 9. ™ata z urnikom ob delavnikih r*'do 19. ure in ob nedeljah «-r praznikih od 10. do 12. in “d 16. do 19. ure. Mali oglasi ‘elefon (040) 79 46 72' CENJ prodam kombinirano oiria-> posteljo z omarico, mizico in •'omarico za perilo in ogleda-os^etefon 746-134. Ko,t0 ie odprl Angel Kralič, Pre- IŠČPMri^' belo *n ^rno vina na posodo bobne za glas-v ni_a.nsambel. Ponudbe na upra-,lmorskega dnevnika pod ši-OoTj.^tisambeU. » I”® je odprl Dušan Radovič, ^brežina 138/A. Toči belo in črno avtomobil fiat 128 letnik tj • Cena zelo ugodna. Telefonira-5t 'L Popoldanskih urah na tel. U&MIMBO. DNIKA/CO tudi začetnika/co z sHv!um .rnanjem italijanščine in T^vašar,, po možnosti tudi jj8*esčine išče trgovsko podjetje enudbe poslati na upravo Pri-ch!c®a dnevnika, Lil. Montec-Osui,,,. Ppd šifro «Vesten tajnik*. 7„je odprl Karlo Pegan v ®on.'ku št. 58. Toči belo in čr 0 VIn°' ICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradec št. 1. Toči belo in črti«! VIno- 8t|P^CNEC išče zaradi preme v T^t delovnega mesta iz Turina . rst dvosobno stalno stanovanje 8vm?1fSeca iulUa a,i najkasneje SLOVENSKI KLUB TRST UL.' SV. FRANČIŠKA 20/n Ob velikih praznikih delavstva in svobode 25. aprila — 27. aprila — 1. maja vabimo vse člane in prijatelje, da se udeležijo OSREDNJE PROSLAVE, ki bo danes v Kulturnem domu, ter v četrtek PRVOMAJSKE POVORKE LJUDEM NASE ČESTITKE! Slovenski klub v Trstu VSEM DELOVNIM , "ajnaa.je.it ŽAK41 a.tega leta Telefon 31646 j« i d’ hooil na otimpiado v Vj*kvf Kupi si raje barvni tele-dohl’ d°kler ie še čas. Takojšnja tel no? * A,d° Coja. Kontovel 134, ,__’ ^-a'471 . servis popravil. Kreditna banka ••• -v-: s.i>-a.'-' uuij^a r-.rtit.zi io -' ei-aae S***il>NJl fc^ki i0] JS ftepHng švilLUlfnt „št*r,i"g f'~.Carskj frank B^.c°ski frank NemšlSki frank feka frdsfc dot •ss« k“- TEČAJ BANKOVCEV 28. 4. 1980 844.-1937.— 1743.— 503.— 200.— 28,70 466.— 65,25 148!— 198.— 170.— 19.— 37,75 37,75 Prosvetno društvo Prosek - Kontovel priredi jutri, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek - Kontovel 2. PRVOMAJSKI MITING Sodelujejo: otroški pevski zbor, pevski zbor Vasilij Mirk, ženski pevski zbor iz Sežane, godbeno društvo Prosek, amaterski oder «J. Štoka*, harmonikarji podružnice GM, taborniki družine Šumečih borov. * VABLJENI! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA LA CAPPELLA UNDERGROUND Ente per la conoscenza della lingua e della cultura slovena PREGLED SLOVENSKEGA FILMA TRI ZGODBE - rež. Pretnar, Kavčič in Kosmač V Kulturnem domu jutri, 30. aprila, ob 20.30. ZAHVALA Uprava občine Dolina se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspešnemu poteku proslav ob 35-letnici osvoboditve. Še posebno se zahvaljuje mladini občin Dolina, Milje in Kopra, šolam, kultumo-prosvetnim in športnim društvom, tabornikom RMV, skavtom, prostovoljnim gasilcem, SPDT, tovarniškemu svetu GMT ter občinski sekciji VZPI-ANPI za aktivno sodelovanje. Včeraj - danes vjeh tujih valut NwnVSTVt5NA dežurna služba H 73?R9!lužba Od 21 do 8. ure bo 2i• predpraznična od 14 *VB.ta praznična od 8. 68441. 8oH,,, EKARNF v OKOLICI tel. tel 228 1 24. Bazovica Opčine: tel. 211001. Jgotiik-' ,t?1 225-141, Božje polje. %l2i225 596, Nabrežina: tel tel 2ii ,i,8|jan: tel. 209-197, Zavije 'D: Milic: tel. 271124 Danes, TOREK, 29. aprila MARINA Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.09 — Dolžina dneva 14.14 — Luna vzide ob 19.17 in zatone ob 5.54. Jutri, SREDA, JO. aprila KATARINA 1 . rciljt .invTsci Vreme včeraj :rnajvisja temperatura 13 stopinj, najnižja 6,8,• ■ob 18. uri 13 stopinj, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter 18 km/h severovzhodnik s sunki 32 km na uro, vlaga 52 odstotna, nebo malo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manuela Coret-ti, Andrea Pinzin, Valentina Granie-ro, Fabio Smutz, Silvia Carboni, Lisa De Savino, Elisabetta Mauro, Andrea Hrovatin, Serena Tonel. UMRLI SO: 67-letni Mario Mau-rich, 83-letni Giuseppe Nicoli, 89-let-na Antonia Puc vd. Randi, 75-letna Ernesta Crastich vd. Franchini, 81-letna Bianca Riosa, 56-letna Anna Stanič vd. Calsolaro, 76-letna Cate-rina Sterpin por. Micalli, 86-letna Natalia Salzinger vd. Kathrein, 79-letna Eufemia Bursich vd. Coscian--*i, P8-Ietni Luigi Bos, 71-letna Paola Zonta vd. Cebochin, 84-letna Gi-sella Tell, 61-letni Marcello Bradelj, 69-letna Alberta Čari por. Comuzzi, 46-letna Carmelina Denittis vd. Zi-vic, 73-letna Carmela Bembich vd. Plisco, 78-letna Ofelia Ceh vd. Bu-salacchi, 57-letna Irma Urzan por. Tomadesso. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. (^Čestitke Danes praznuje rojstni dan IRENA PETAROS. Obilo sreče in zdravja ji želi nona Marija. Učno in neučno osebje Poklicnega zavoda čestita prof. šturmanu in soprogi ob rojstvu prvorojenčka PRIMOŽA. Danes praznuje 6. pomlad DUNJA PEČENIH. Da bi bila še vedno pridna, vesela in zdrava ji želijo starši ter sestri Laura in Nataša. Razstava in prodaja cvetja, rastlinja in vrtnarstva 2s-APRIL/4.MAJ 1980 ItirisosIkD Urnik; 9,30-12,30 /15,30-21 nedelja in praznik od 10,do 21.) -vstopnina L.1.500 (znižana L.1.000) Informacije družbe SIP uporabnikom Telefonski računi TERJATEV Družba SIP opozarja svoje abonente, da je zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. trimesečje v letu 1980. Zato pozivamo vse, ki svo|ega računa še niso poravnali, naj to storijo člmprej. Tako ne bomo primorani prekiniti njihovo telefonsko linijo, kot to predvideva pravilnik v primeru neporavnanega računa. Opozarjamo še, da zamudniki, ki bodo plačali v roku 30 dni po zapadlosti, bodo dolžni plačati le 50% kazni, ki jo pravilnik predvideva, za tiste, ki telefonski račun poravnajo po omenjenem datumu. Za morebitna druga polasnlla naj se zainteresirani obrnejo na št. 187 - brezplačne usluge. Societa Italiana per 1'EsercizioTelefonico . ■ ' ! V' l&St. i SREČANJE MED ZBORNICAMI SRS IN SRH TER GORICE Teža pogovorov ob jugoslovanskem dnevu je bila predvsem na trgovinski menjavi Poročiti o tem sta imela Ljubo Filipan in Cilberto Barnaba ■ Jugoslovanski gostje so si ogledali Espomego - Danes okrogla miza o novi pogodbi med EGS in SFRJ Predvsem o trgovinski izmenjavi j niki zbornice in avtoprevozniki, je bil govor na včerajšnjem sestan- Danes dopoldne bo na Espomegu ku med delegacijami gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske in go riške trgovinske zbornice. Do sestanka je prišlo ob jugoslovanskem dnevu na goriškem sejmišču Espomego. Jugoslovanski gostje, številno delegacijo zastopnikov obeh zbornic ih predstavnikov trgovskih podjetij je vodil podpredsednik slovenske zbornice dr. Boris Zidarič, so si popoldne ogledali sejmišče Espomego, zve čer pa sta zbornici priredili tradicionalni sprejem za tukajšnje gospodarstvenike, ki imajo stike z jugoslovanskim gospodarstvom. Goste je opoldne sprejel tudi goriški župan De Simone, orisal jim je načrte Gorice za širše sodelovanje z Jugoslavijo. V popoldanskih urah se je zastopstvo gospodarske zbornice Slovenije sestalo s predstavniki goriških avtoprevoznikov; govor je bil o vprašanjih medsebojnega sodelovanja v zvezi z nekaterimi težavami, do katerih je prišlo v zadnjem času. Na dopoldanskem sestanku na trgovinski zbornici sta uvodne misli povedala predsednik goriške zbornice Delto Lupieri in podpredsednik slovenske zbornice dr. 'Boris Zidarič. Zatem sta predsednik Splošnega združenja trgovine SRS Ljubo Filipan in predsednik združenja goriških trgovcev Gilberto Barnaba prikazala položaj medsebojne trgovinske menjave še posebej v luči goriško - videmskega trgovinskega sporazuma. Iz njunih posegov posnemamo, da V SPOMIN NA 35-LETNICO OSVOBODITVE Kot poročamo na drugem mestu, bo v četrtek, 1. maja dopoldne na progi med Števerja-nom in Gonjačami spominski pohod v počastitev 35-letnice osvoboditve. Na predvečer praznika, jutri, 30. aprila, bodo v Dolu, v Sovodnjah in v Podgori, pred spomeniki padlim v NOB, na pobudo Slovenske prosvetne zveze, prosvetnih in športnih druš-štev, spominske svečanosti. Te bodo ob 20. uri, na njih bodo sodelovali priložnostni govorniki, pevski zbori in recitatorji. Pred spomenikom padlim v DOLU bo svečanost za prebivalce Dola, Jamelj, Doberdoba •in Poljan, " * .«* • Pred spomenikov v SOVOD-NJAII bo svečanost za Vrh, Rupo, Peč in Sovodnje. Pred spomenikom v PODGORI bo svečanost za Gorico, Štandrež, Števerjan, Štmaver, Oslavje, Pevmo in Podgoro. Vabljeni prosvetarji, športniki, partizani, mladina! se šele začenja sodelovanje med združenji trgovcev (Ljubljančani so Goriško združenje trgovcev povabili na obisk k svojemu združenju v Ljubljano). Trgovina se lahko razvija samo komplementarno s celotnimi tokovi, ki povezujejo obe državi. Promet po goriškem sporazumu narašča, saj je od približno štirih letnih milijard menjave v letu 1975 poskočil v lanskem letu na približno trinajst milijard lir, še bolj se je povečal v prvih mesecih letošnjega leta in če upoštevamo razdobje med 1. aprilom 1979 in 31. marcem 1980 dobimo kar 24 milijard menjave. To pomeni, da bomo v letošnjem letu potolkli vse rekorde. Dani so bili tudi predlogi, da bi prišlo do posodobitve goriškega sporazuma, da bi bilo moč spreminjati kontingente, ko bi nanesla na to potreba, da je treba spremeniti tudi kvaliteto blaga, ki gre preko meje v okviru tega sporazuma, da je treba tudi razširiti področje kjer naj bi sporazum veljal. Vse to seveda v luči novih sporazumov med EGS in Jugoslavijo. V jugoslovanski delegaciji so bili Stepan Orčič, tajnik odbora za sodelovanje s tujino pri hrvatski gospodarski zbornici, Benjamin Besednjak ln ing. Ivo Jelančič, zastopnika gospodarskih zbornic iz Nove Gorice in Kopra, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. V goriški delegaciji so bili poleg že omenjenih Lupierija in Barnabe še dr. Scara-no, ki je tudi sodeloval v razpravi, prefekt dr. Barrasso. drugi zastop- v kongresni dvorani — javna de bata o temi »Nova pogodba Jugoslavija - EGS*. Razpravo bo vodil Charles Caporale, član komisije EGS iz Bruslja, uvodni poročili bosta imela Željko Železnik, podpredsednik koordinacijskega odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino pri Gospodarski zbornici SRS in prof. A-leš Lokar, docent ekonomije na u-niverzi v Urbinu. Predvidevajo, da pride na to srečanje prepej strokovnjakov iz obeh držav. 0 vključevanju handikapirancev v deJovno okolje Danes zjutraj ob 9. uri se bo v konferenčni dvorani FLM v Tržiču pričela enodnevna študijska razprava o možnostih vključevanja handikapirancev v delovno okolje. Pobudo so dali tržiška občinska uprava, okrajni sindikalni svet ter organizaciji ANFFaS in AIAS. Razni govorniki bodo orisali podobne že u-spele pobude v Gorici, Trstu in Vidmu. Občni zbor konzorcija za zaščito briških vin V sejni dvorani goriške trgovinske zbornice je bil v nedeljo redni letni občni zbor konzorcija za zaščito briških vin. Poleg sprejemanja obračuna za lansko poslovanje ter proračuna za tekoče leto, je. tekla beseda tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih. Tako je predsednik konzorcija seznanil člane s pobudami za re-klamizačijo briških vin prek televizijskih postaj, v specializiranih revi- jah ter tudi na sejemskih prireditvah. Tako bo od 30. maja do 8. junija v Gorici poseben vinski sejem Bianco & Bianco. Konzorcij razpolaga nadalje s strokovno usposobljeno osebo, ki je na razpolago članom za vsakovrstna pojasnila in nasvete. Na občnem zboru je bil govor tudi o zadnji letini, ki je bila zelo dobra, tako kvalitetno kakor količinsko. V tem okviru so poudarili nujnost, da se tudi v bodoče namenja glavna skrb ohranitvi in utrjevanju slovesa, ki so si ga. postopoma pridobila v deželnem, državnem in mednarodnem okviru briška vina. Benedetti predsednik deželnega odbora WWF Te dni se, je v Vidmu sestalo novo vodstvo deželnega odbora svetovnega sklada za varstvo narave (WWF). Za predsednika je bil izvoljen predsednik tržiške podružnice Graziano Benedetti, podpredsedniške posle bo opravljala Renata Capria d’Aronco iz Vidma, tajniške pa Francesco Ariis, prav tako iz Vidma. V odboru so še Anita Savoia in Robert Schuhmann iz Vidma, Lia Brautti, Paolo De Beden in Fabio Perco iz Trsta, Roberto Osbat iz Gorice ter Antonel-la Deotto in Sandro Di Bernardo iz Trbiža. Na prvi seji so razpravljali tudi o ureditvi sedeža deželnega odbora WWF, ki je trenutno v stari palači na Trgu 20. septembra v Vidmu. I. MAJA V ŠTEVERJANU: L SPOMINSKI POHOD Kot smo že poročali, bo tudi letos v Števerjanu tradicionalno prvomajsko praznovanje, ki ga pripravlja tamkajšnje prosvetno društvo »Briški grič* ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze. Letošnjemu praznovanju pa so prireditelji dali poseben pečat, saj bo potekalo ob počastitvi 35-letnice osvoboditve. V tem okviru bo 1. maja zjutraj 1. spominski pohod: Števerjan - Gonjače - Števerjan. Pohod ne bo tekmovalnega značaja in . > se bo pričel ob 9.30 izpred spomenika NOB v Števerjanu. Udeleženci bodo po briških poteh prešli mejo ter se napotili v Gonjače, kjer bo pred tamkajšnjim spomenikom krajša slovesnost; nato bo pot peljala ponovno proti Števerjanu, na Dvor. Vsi udeleženci (zaželeno je, da se na pohod vpiše čimveč skupin) bodo ob zaključku pohoda dobili posebno spominsko kolajno. Pohod, razen v primeru močnega dežja, bo ob vsakem vremenu. Zato opozarjamo vse, ki bi se radi udeležili te manifestacije, naj v Števerjan pridejo vsaj pol ure pred začetkom pohoda. Za udeležence onstran meje velja opozorilo, naj prinesejo s seboj prepustnico. Med pohodom pa bodo mejo prešli brez vsakršnega dokumenta, le s kartončkom, ki ga bodo delili ob vpisu. Naj omenimo, da bo jutri, 30. aprila zvečer, na Dvoru odprtje razstave briških vin. 1. maja popoldne s pričetkom ob 17. uri pa bo spominska slovesnost, na kateri bo govoril predsednik teritorialnega odbora SKGZ dr. Mirko Primožič. HiiiiimiiiuivimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiitiiiiiiiMiiuiinaiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiui POBUDA ŽENSKEGA ODBORA Razstava slik in čipk' v doberdobski dvorani Razstava je odprta do četrtka • V občinskem socialnem centra v Carduccijevi ulici v Gorici bo drevi ob 20.30 sestanek med zdravstvenimi delavci, vodstvom goriškega zdravstvenega konzorcija in mladimi, ki si prizadevajo za ustanovitev Socialnega centra za pomoč narkomanom. Na naši sliki nekatere obiskovalke na razstavi tiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiii NA SINOČNJI DOLGOTRAJNI SEJI Proračun goriške pokrajine odobren, z glasovi K J) inPRI . .. ... .. . .. ... . vi/ • I.. .M / Ib'!:... I . , ,, . ■ i a i . * -r. Sedanji enobarvni,odbor naj bi seo.«bdr%aI do junijskih-upraraiK volitev Goriški pokrajinski svet je pozno sinoči, po dolgi in izčrpni razpravi, odobril z glasovi KD in republikanskega svetovalca letošnji proračun, ki predvideva skoraj 24,5 milijarde lir dohodkov in prav toliko izdatkov, Komunisti, socialisti in socialdemokratski svetovalec so se vzdržali, proti je glasovala svetovalka Slovenske rkupnosti. Osnovni programski in finančni dokument je bil sicer odobren, usoda enobarvnega krščanskodemokratskega odbora pa še ni rešena. Menda se bo obdržal še približno dva meseca, do volitev, nakar bo po vsej verjetnosti prišlo do bistvenih sprememb, s tem- da bi tudi na pokrajini uvedli tristransko koalicijo med krščanskimi demokrati, socialisti in republikanci, medtem- ko bi komunisti in social-demakrati prešli v opozicijo. To je za enkrat najbolj verjetna domneva, ki pa se utegne spremeniti pod vplivom takih ali drugačnih izidov u-pravnih volitev 8. in 9. junija. To da enobarvni krščanski demokratski odbor ne ustreza pričakovanjem petih strank programske večine, je bilo jasno že proti koncu lanskega leta, večkrat je bilo to vprašanje nakazano tudi v pokrajinskem svetu samem, zdaj, ob razpravi in glasovanju proračuna, pa je resnica le morala nekako na dan. Včerajšnja seja. ki je bila, lahko rečemo, v celoti posvečena proračunu, se je pričela s prodložitvijo osnutka protestne resolucije svetovalke Slovenske skupnosti proti zadnjim primerom fašističnega izzivanja in skrunitve spominskih oboležij. O osnutku bodo razpravljali na, eni izmed prihodnjih sej. Uvodoma je komunist Poli obsodil neuspeli a-meriški poskus osvoboditve talcev v Iranu- ter s tem povzročil nekaj polemičnih reakcij. V razpravo o proračunu, pravzaprav se je ta začela že na zadnji seji pred tednom dni, je najprej po- segla Grinoverjeva (KD), za njo pa je spregovorila Rosaria Di Dato (KPI), ki je dejala, da iz proračuna ne izhaja nič novega, predvsem pa je opaziti pomanjkanje kakršnegakoli načrtovanja. S posebno pozornostjo so nato svetovalci sledili izvajanju Cumpete (PSI), ki se je uvodoma spamnil pred kratkim preminulega misleca in pisatelja Sartra in ki je nato v prefinjeni obliki podal oceno eno-inpolletncga obstoja in delovanja enobarvnega odbora, ki pa na žalost ni uspel rešiti številnih starih vprašanj, medtem ko so se istočasno nabirala tudi nova. Cumpeta je napovedal, da se bo v glasovanju vzdržal. Svoj običajni »zgodovinski* poseg je nato imel Agati (KD), ki je dejal, da je bil kljub težavam le storjen določen napredek, tudi kar zadeva vprašanje Slovencev, ter znova potrdil obveze pokrajine do reševanja tega vprašanja. Republikanski predstavnik De Grassi je dejal, da je zdaj nastopil čas preverjanja položaja ter iskanja novih, bolj uspešnih zavezništev. Socialdemokrat Bressan je govoril o gospodarskih vprašanjih te; v zvezi s tem očital pokrajini, da bi lahko bolj smelo in odločno posegla tudi na tem področju. Glede samega odbora pa je dejal, da mora slednji vzdržati do volitev, takoj zatem pa se bo treba zmeniti za njegovo preobrazbo. Vsekakor je tudi za socialdemokrate obdobje politične solidarnosti že mimo. Vnaprej bo treba vsekakor jasneje opredeliti vlogo večine in vlogo opozicije. Daljši poseg je imela tudi Ferletičeva (SSk), ki se je zaustavila predvsem ob političnem vprašanju, zakaj njena stranka ni pristopila v koalicijo. Ferletičeva je predložila tudi dva osnutka dnevnega reda, o katerih bo govor na prihodnjih sejah. Gospodarski delegaciji na pogovoru v sejni dvorani goriške trgovinske zbornice Pred glasovanjem, ki se je zaključilo, kakor smo že uvodoma zapisali; je bilo še nekaj posegov. Prijetna družabnost ob zaključku smučarske sezone Zima se nikakor noče posloviti in nam vsakih nekaj dni navrže nekaj novega snega. Kljub temu pa je že čas, da za nekaj mesecev spravimo smučke in drugo opremo. Vsaj tako so odločili pri smučarskem odseku Slovenskega planinskega društva ter se prejšnjo soboto zbrali na zdaj že tradicionalni zaključni družabnosti v domu Andreja Budala v Štandrežu. Bilo jih je kar precej, mladih smučarjev, njihovih spremljevalcev pa tudi tistih, ki so s prirejanjem smučarskega tečaja, izletov in tekmovanj imeli dela in skrbi čez glavo. V okviru družabnosti je bilo na sporedu tudi društveno nagrajevanje, vsi udeleženci pa so prejeli spominski kozarček z napisom Kanin 80 (po simpatični zamisli štandre-ških članov). Pa še to. Poleg odličnih krač je za dobro voljo poskrbel tudi »domači* orkester Viktorja Volka, ki je zadovoljno druščino zabaval dolgo v noč. V goriškem športnem društvu UGG so imeli pred kratkim občni zbor. V glavnem so potrdili iste odbornike in ti so na svoji prvi seji potrdili trgovca Giovannija Bi-gota za predsednika: njegova namestnika sta Vittorio Comelli in Francesco Moise, tajnik je Franco Abella. Od srede prejšnjega tedna je v prosvetni dvorani društva »Jezero* v Doberdobu odprta razstava domače slikarke Eme Lavrenčič in čipkarskih izdelkov učencev tamkajšnje čipkarske šole. Za obe je poskrbel ženski odbor v Doberdobu. Razstava Lavrenčičeve je druga, prvič se je namreč občinstvu predstavila v letošnjem marcu v Gorici, , čeprav slika, predvsem kraško tematiko, že celih dvajset let. V Doberdobu ije razstavljenih več slik kot smo‘-jih lahko videli v Gorici. Poleg likovne je obiskovalcem n« ogled tudi razstava čipk, ki so delo učencev ki obiskujejo doberdohsko čipkarsko šolo. Ta je bila ustanovljena leta 1960, ima precejšen u-speh, saj je odziv deklet, predvsem osnovnošolk in srednješolk, zadovoljiv. Dosegla je tudi priznanje na državni ravni. V Milanu je šola dobila pred nekaj leti zlato kolajno za najboljše razstavljeno delo. Ni pa čipkarska obrt v Doberbodu razvita le med šolskimi zidovi, saj je precej tudi žensk, ki jo gojijo doma med prostim časom in tako smo dela nekaterih videli tudi na sedanji razstavi. ' Na otvoritvi razstave je predsednica ženskega odbora Leda Jarc na kratko orisala umetniško pot slikarke, prisotnih je bito veliko ljudi. Prisotni sta bili tudi nekdanja učiteljica v čipkarski šoli Ongaro fn sedanja učiteljica Paglavec. Prišli so tudi gostje iz pobratene Prvači-ne, zastopniki prosvetnih društev in domače osnovne šole. Razstava je odprta do četrtka, 1. maja. Danes in jutri si jo lahko oeledamo od 18. do 19. ure, r četrtek pa od 10. do 12. ure. Marko Jarc Razstave Kino Gorivu VERDI 17.30-22.00 «1941 - Allarme a Hollywood». CORSO 17.00—22.00 »Speed-cross*. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 17.00-22.00 «10». PRINCIPE 16.30-22.00 «Banana re-public*. Novo Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Novinar*. Jugoslovanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Kitajski sindrom*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Dvoboj za južno progo*. Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducd 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. V galeriji II Torchio je odprta, do 9. maja, razstava goriške slikarke Milice Kogoj. Razstava je odprta ob delavnikih od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih pa od 10.30 do 13. ure. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Eva Trevisan, Ranieri Visintin, Marco Humar, Sara Ber-nardis, Lorena Blasig, Moreno Leone, Stefano Ritella, Gianluca Ser-giampietri, Diego Iacobini, Sonja Marino, Valentina Voik, Marco Humar. SMRTI: 78-letna gospodinja Antonia Fabbro por. Moretto, 91-letna gospodinja Maria Avanzini, 74-letna gospodinja Frančiška Bitežnik vd. Quaglia, 74-letna gospodinja Graziel-la Culot vd. Collini, 56-letni upokojenec Giuseppe Bongiovanni, 84-letna gospodinja Giuseppina Losso vd. Del Vesco, 57-letni upokojenec Milotin Klanjšček, 85-letna upokojenka Ca-terina Gri. POROKE: delavec Bruno 'Casa-grande in pletilja Elvia Belič, trgovec Massimo Maroni in uslužbenka Idana Blasig, kmet Alberto Alberti in delavka Luisa D’Aco. OKLICI: policist Lucio Muz in uslužbenka Helena Mavrič, inženir Nicolo Bresciani in analistka Yvet-te De Re, gostilničar Oreste Gergolet in gostilničarka Virginia Fain _ Bjn-da, podčastnik Attilio Cavazzano in učiteljica Sandra Leban, sobosiikar Silvano Mauri in delavka Daniela Rosso, tehnik Claudio Lutman in vzgojiteljica Anna Pitaš, geometer Massimo Jacob in socialna asistentka Emilia Tripani, mehanik Alvaro Monetti in občinska uslužbenka Ful-via Nagelli, uslužbenec Gianpietro Zamoto in uslužbenka Marialuisa Pe. tarin, prodajalec Paolo Zamparutti in uslužbenka Lucia Geatti. NOQOMET PRVA ITALIJANSKA LIGA INTERJU DVANAJSTI NASLOV Bersdlinijevi varovanci povsem zasluženo prvaki, čeprav so se morali v nedeljo zelo potruditi, da so Romi iztržili točko - lldineseju ni uspel podvig v Bologni - Kar 21 zadetkov in tri zmage na tujem Inter je letošnji italijanski nogometni prvak. Naslov najboljšega v državi so si Interjevi nogometaši priigrali že dve koli pred koncem prvenstva in to potem ko so v nedeljo. v 28. kolu igrali neodločeno proti Romi. Že je kazalo, da bodo morali Interjevi navijači zopet preložiti slavje za osvojitev naslova na poznejši datum. Roma je namreč vodila vse do 87v minute, ko pa je Mozzini z močnim strelom le ugnal rimskega vratarja, stanje izenačil in tako pripomogel, da je milanski klub že dve koli pred koncem pr- Interjev predsednik Fraizzoli venstva osvojil svoj 12. državni naslov v že itak zelo bogati zgodovini vseh mogočih naslovov v državnem in mednarodnem merilu. Na dlani je, da so Bersellinijevi varovanci povsem zasluženo osvojili prvo mesto. Skozi vso prvenstvo so igrali dokaj zanesljivo. Telesno so bili daleč najbolje pripravljeni, skozi vso prvenstvo pa so tudi pokazali največ taktične zrelosti, motivacije in požrtvovalnosti. In njihov naslov je tudi zaslužen predvsem zato, ker je prav Inter eno redkih društev, ki ni vpleter.o v žalostno afero z režiranimi tekmami. Splon pa je bilo nedeljsko kolo eno bcljših vsega prvenstva. Kar tri moštva so zmagala v gosteh, Interjevi naslovi Inter je v svoji nogometni zgodovini osvojil kar 12 držav- nih naslovov (prvega v sezoni 1909/10). Milanski klub je bil dvakrat tudi prvi v italijanskem nogometnem pc' lu (1938/39 in 1977/78). V mednarodni areni pa je Interjevo moštvo osvojilo dva naslova evropskega prvaka (1963/34 in 1964/65), dvakrat pa je slavi’o zmago v medcelinskem pokalu (1934 in 1985). 0:3 2:2 3:0 1:1 0:2 Catanzaro - Milan Inter - Roma Juventus - Perugia Lazio - Napoli Pescara - Torino LESTVICA Inter 39 (državni prvak); Juventus 34; Fiorentina 33; Milan in Ascoli 32; Torino 31; Bologna, Ca-gliari in Roma 29; Napoli in Avel-lino 27; Perugia 26; Lazio 25; Udi-nese in Catanzaro 20; Pescara 15. PRIHODNJE KOLO (4.5.) Ascoli - Juventus; Fiorentina - Inter; Milan - Pescara; Napoli - Bologna; Perugia - Avellino; Roma -Cagliari; Torino - Lazio; Udinese -Catanzaro. LESTVICA STRELCEV 14 zadetkov: Bettega (Juventus) 13 zadetkov: Altobelli (Inter) in Rossi (Perugia) 12 zadetkov: Selvaggi (Cagliari) in Pruzzo (Roma). ODBOJKA Tudi Branik prvoligaš SISAK — Odbojkarice Branika iz Maribora so na nevtralnem igrišču premagale Gradačac s 3:1. Tako bodo v prihodnji sezoni igrale v 1. zvezni ženski ligi kar dva slovenska zastopnika — ravenski Fužinar in Branik. Za mlade odbojkarice iz Maribora in njihovega trenerja Eda Dolinša je napredovanje v prvo ligo izreden uspeh ob dejstvu, da je vrsta Branika še zelo mlada. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii niiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiimimiiin ROKOBORBA 22. EVROPSKO PRVENSTVO Sovjeti daleč najboljši Jugoslovani razočarali Tudi Bolgari zelo uspešni - «Plavi» brez kolajne poleg tega je padlo kar 21 golov. V gosteh je prepričljivo zmagal Milan, ki je kar s 3:0 premagal Catanzaro in v gosteh je zmagal trdi Torino, ki je povsem nadigral že demoralizirane nogometaše Pese Te. Svojo izredno uspešno vrsto rav_o :ov pa je nadaljevala tudi Fiorentina, ki je zanesljio zmagala v Avellinu. Udineseju ni uspel podvig, da bi v Bclogni premagal domače moštvo in tako ohranil š° trohec upanja v borbi pred izpadom iz lige. Videm-čani naj bi tako bili že obsojeni na iznad v drugi ligo. Ko pišemo, pa še ni znana odločitev disciplinske komisiie glede afere o režiranih srečanuh. IZIDI 28. KOLA Avellino - Fiorentina Bologna - Udinese Caeliari - Ascoli PRIEVIDZA — Na 22. evropskem prvenstvu v rokoborbi v prostem slogu so največ dosegli tekmovalci iz SZ, ki so osvojili kolajne prav v vseh kategorijah, od tega 5 zlatih, 4 srebrne in eno bronasto. Edina reprezentanca, ki se je tokrat lahko kosala s SZ. je bila Bolgarija, ki je pospravila kar 8 kolajn, od katerih štiri najbolj žlahtne kovine, ter prav toliko srebrnih. Vse ostale ekipe pa so bile slabše, saj je uspelo še samo zahodnemu Nemcu Knospu se povzpeti na najvišjo stopnico. Jugoslovani so tokrat razočarali. Prihodnji prvenstvi bosta v Gbte-borgu — grškorimski slog — ter v Lddzu — prosti slog. Končni vrstni red v posameznih kategorijah: do 48 kg: 1. Jordanov (Bol.), 2. Šanojan (SZ), 3. Olejnik (Pol.) do 52 kg: 1. Selimov (Bol.), 2. šugajev (SZ), 3. Stecik (Pol.) . do 57 kg: 1. Bagdasarjan (SZ), 2. Sočev (Bol.), 3. Neamu (Rom.) ’ d0 62 kg: 1. Abišev (SZ). 2. štarev (Bol.), 3. Halontay (Madž.) do 68 kg: 1. Aksidov (SZ), 2. Jakov (Bol.), 3. Hilinsky (Pol.) do 74 kg: 1. Knops (ZRN), 2. Steingraber (N DR), 3. Makašašapašvili (SZ) do 82 kg: 1. Abilov (Bol.), 2. Kalojev (SZ), 3. Musarelo (Av.) do 90 kg: 1. Ogenesjan (SZ). 2. Neuper (N DR). 3. Andancon (Fr.) do 100 kg: 1. Magamedov (SZ). 2. Crvenkov (Bol.), 3. Buttner (NDR) več kot 100 kg: 1. Ivanov (SZ). 2 Hašimikov (SZ), 3. Sandurski (Pol.) KOLAJNE Z Sovjetska zveza Bolgarija Poljska NDR ZRN Romunija Madžarska Avstrija Francija B 1 0 4 1 0 1 1 1 1 TENIS V’ LAS VEGASU Kdo drugi kot Borg LA.. VEGAS — švedski teniški as Bjorn Borg je osvojil tudi prvo mesto na mednarodnem turnirju v Las Vegasu. Bcrg je v finalu brez težav pre magal Američana Harolda Solomona s 6:3, 6:1 in je tako zopet dokazal, da trenutno nima enakovrednega tekmeca na svetu. Uspeh Poljakov KATOWICE — V tekmi za pokal FIRA v skupini A v rugby,ju je Poljska premagala Maroko z 28:13. BOKS DOKONČNA ODLOČITEV Par lov zapušča ring Bil je gotovo najboljši jugoslovanski boksar vseh časov Mate Parlov BEOGRAD — Mate Parlov, nedvomno najboljši in tudi najuspešnejši jugoslovanski boksar doslej, je jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug izjavil, da zapušča ring: «Ne bom več boksal, je dejal, to je moja dokončna odločitev, čeprav je nisem z lahkim srcem sprejel.* «Ko sem premagal Cuella, je nadaljeval Mate, in osvojil naslov svetovnega prvaka (v srednji kategoriji), sem uvidel, da se je krog zaprl, da sem dosegel cilj. ki sem si ga zadal. Pred mano ni bilo več nič, kar bi moral še osvojiti. Ostal sem na ringu samo zato, da dokažem, da me ni strah drugih izzivalcev.* Na ringu torej ne bomo več videli boksarja, ki je v amaterskem in nato v -rofesionalnem boksu osvojil vse. l-?r je mogel, z edino izjemo naslova v novi, poltežki kategoriji, za katero -e je moral odločiti zaradi težav, ki jih je imel s telesno težo. Poskus, da osvoji naslov v tej kategoriji, mu je prvič spot’ Zel decembra lani v Splitu, kjer se je dvoboj z Američanom Marvvinom Camelom končal neodločeno. Parlov se je s Camelom ponovno srečal pred kračam v ZDA, |f:or m izgubil po tr»xka>' sprintu pred Beccio in skupino o-stalih petih kolesarjev. Sprint med Baronchellijem in Beccio je bil tako izenačen, da so morali za določitev končnega zmagovalca uporabiti «fotofinish». čeprav na tej dirki nista nastopila dva najbolj popularna italijanska kolesarja Moser in Saronni, pa je bila nedeljska dirka vseeno dokaj zanimiva in občasno tudi razburljiva. VRSTNI RED 1. Giovan Battista Baronchelli, ki je prevozil 254 km v 6.31’46” s poprečno hitrostjo 38,9 km na uro 2. Beccia 3. Vandi 4. Battaglin 5. Saronni 6. Masi 7. Pozzi po 6" 8. Vanotti po 10” 9. Amadcri po 1’45” 10. Johansson (Šve.) , ..... .vW Baronchelli in Beccia (telefoto končnem sprintu dirke po Apeninih KOŠARKA V POSLEDNJEM KOLU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA Zaslužena zmaga borovcev, tesen pnraz Knntnvelcev «Plavi» so premagali Grandi Motori, Kontovelci pa so le z dvema točkama razlike izgubili proti Stelli Azzurri KOLESARSTVO DIRKA PO APENINIH Četrta zmaga G. B. Baronchcllija GENOVA — Giovan Battista Baronchelli je osvojil že četrto zmago na kolesarski dirki po Apeninih. Baronchelli je zmagal v končnem Bor — Grandi Motori 78:69 (43:34) BOR: Canciani, Žerjal 17, F. Ko ren 2, Ražem 10, Klobas 20, Pegan 11, Kneipp 8, Lokar 2, Marsich 8. PM: Bor 12:19, Grandi Motori 17:19. SODNIKA: Pittana in Forza iz Trsta. Borova članska ekipa je končala letošnje nastope v promocijskem prvenstvu. V zadnjem kolu je v soboto na stadionu «Prvi maj» premagala ekipo Grandi motori. Igra borovcev ni bila najboljša. Vsekakor so «plavi» pokazali, da so boljši od nasprotnikov. Le ti so izpadli iz promocijske lige. Že v uvodnih minutah srečanja so si «plavi» zagotovili, čeprav minimalno vodstvo, ki so jo do konca prvega polčasa povečali za sedem točk. V tem delu so bili v težavah, saj so gostje z lahkoto prodirali proti košu. Kontovelova ekipa, ki je zelo uspešno nastopala v promocijskem košarkarskem prvenstvu aiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiliiiilliiiliiiiniiliiiiniiiilliiliiiiiiiiiiiiiliiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiiilliiilimiiiiliiiiiiiiiiiiauifiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinililiiiliiii 0:2 2:1 1:1 NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Avellino - Fierentina Bologna - Udinese Cagliari - Ascoli Catanzaro - Milan Inter - Roma Juventus - Perugia Lazio - Napoli Pescara - Torino Atalanta - Monza Lecce - Sambenedettcse Parma - Ternana Varese - Cremonese Venezia - Modena KVOTE 13 - 8.945.100 lir 427.700 lir 2 1 X 2 X 1 X 2 1 X 2 X 2 Triestini končno obe točki Strelec obeh golov za Tržačane je bil Magnocavallo (iz 11-m) 12 - 1. - 2. - 3. - 4. - 1. Uhuru 2. Revole L Fulvo 2. Ablero Valadige 2. Cidonio L Illinois 2. Campdavid 1. Chrystail 2. Traminer 1. Canadian Club 2. Termoodonte KVOTE 12 — 30.082.944 lir 11 — 1.227.875 lir 10 - 82.000 Ur 5. - 6. - 2 X 2 2 2 2 X 1 1 1 2 1 Triestina — Novara 2:1 (1:1) STRELCI: v 8’ p.p. Magnocavallo (iz 11-m), v 34’ p.p. Masuero (N); v 8' d.p. Magnocavallo (iz 11-m) TRIESTINA: Bartolini; Schiraldi, MagnocavaUo (od 26 d.p. Geissa); Giglio, Prevedini, Mascheroni; Qua-drelli, Mitri, Coletta, Franca, Le-narduzzi. NOVARA: Boldini; Cagnin, Sa-docco; Gioria, Lugnan, Vigand; Gui-detti, Masuero, Basili, Paolini (od 1’ d.p. Barbieri), Savino, Villa, An-tonelli. SODNIK: Corigliano. GLEDALCEV: 3:500. KOTI: 5:4 (5:2) zi Triestino. Triestina je končno po dveh zaporednih neuspehih prišla do dveh točk, ki pa komaj zadoščata za to, da je ohranila svojo osmo mesto na lestvici, potem ko je še pred dvema koloma lahko računala na druge mesto, ki bi ji odprlo pot v B ligo. Zdaj je seveda (neglede na še vedno teoretično možnost) praktično že vse prekasno. Zaradi objektivnosti pa je treba takoj povedati, da si tržaška enajsterica tudi zmage nad Novaro ni zaslužila in da je pravzaprav rezultat dveh enajstmetrovk, ki ju je dosodil sodnik s precejšnjo mero pristranosti na škodo gostov. E najstmetrovke so sicer del nogo metne igre in kadar so upravičene, ni mogoče ugovarjati zmagi, ki je bila dosežena z bele pike. Toda ne gre za to, gre preprosto za dejstvo, da je tržaški napad še enkrat dokazal, da ne zna in ne zna najti poti do vrat z igro, ki bi bila vredna nogometa. Mimo dejstva, da je obe enajstmetrovki reaUziral branilec Magnocavallo, je namreč res, da Triestini napadalci niso znali izkoristiti nobene od treh aU štirih priložnosti v prvem polčasu prav zaradi neprisebnosti pred vrati. Tega dejstva ne rešuje niti to, da je vratar gostov imel precej sreče, ko je kar dvakrat v poslednjem trenutku z nogo odbil žogo s same gol črte, tretjič pa je to uspelo enemu od bralcev. Pa tudi sicer je bilo v nedeljo na mokrem igrišču v tržaških vrstah vse preveč lukenj oziroma slabih mest, čeprav so se nekateri igralci kar precej trudili, kar velja poleg Magnocavalla zlasti za QuadreUija, Schiraldija in Prevedi-nija, medtem ko je Mitri jeva igra zelo nihala. Rezultat tega je bil preprosto ta, da je kot celota dajala Novara nedvomno boljši vtis in da je to opazila tudi publika, ki je gostom večkrat iskreno zaploskala, predvsem pa takrat, ko so z akcijo, vredno nogometne antologije, izenačili po zaslugi izredno nevarnega Masuera. Zdaj notuje Triestina v Anglijo kjer bo v okviru italijansko angleškega prijateljskega pokala odigrala v sredo in soboto dve tekmi proti enajstericama polprofesionalne oziroma amaterske lige. Čez štirinajst dni se bo prvenstvo C lige nadaljevalo, toda kot rečeno, brez realnih možnosti, da bi tržaška enajsterica še lahko posegla v borbo za drugo mesto. Če pa bo to hotela doseči v naslednji sezoni, se bo morala izdatno okrepiti s pametno nakupno akcijo, kajti iz lastnih mladinskih vrst nima kaj črpati. IZIDI 29. KOLA A. K. Casale - Biellese 1:1 Forli - Mantova 1:0 Piacenza - Pergocrema 0:0 Reggiana - Lecco 2:1 Rimini - Fano 0:0 Sanremese - S. Angelo 0:0 Triestina - Novara 2:1 Treviso - Alessandria 3:1 Varese - Cremonese 2:2 LESTVICA Varese 39; Rimini, Earli 37; Cremonese 36; Fano 35; Treviso, Piacenza, Triestina 34; S. Angelo, San-remese 32; Reggiana 29; Novara, Casale 27; Mantova 25; Pergocre-ma, Alessandria 18; Lecco 16; Biel-lese 12 PRIHODNJE KOLO (11.5.) Alessandria - S. Angelo, Biellese -Varese; Cremonese Forli, Fano -Piacenza, Lecco - Casale, Mantova -Reggiana, Novara - Sanremese, Pergocrema - Triestina, Treviso -Rimini. KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR «PIave» oetrte SZOLNOK — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju za trofejo Tisa je Jugoslavija osvojila 4. mesto. V zadnjem kolu so Jugoslovanke premagale Nizozemsko s 53:52. Prvo mesto je po predvidevanju osvojila Sovjetska zveza, ki je brez težav premagala vse nasprotnice. KONČNI VRSTNI RED 1. Sovjetska zveza 10; 2. Nizozemska 4; 3. Madžarska A 4; 4. Jugoslavija 4; 5. Madžarska B 2; 6. Kuba 0. je pr- Mortting prvak ZAGREBU -— V Zagrebu se končalo mladinsko košarkarsko venstvo, na katerem je letos osvojil prvo mesto zagrebški Monting, ki je v velikem finalu premagala Partizana s 74:73. V borbi za tretje mesto pa je zagrebška Cibona premagala ljubljanskega Slovana z 89:82. Mariborčanom turnir OF MARIBOR — Mariborsko moštvo TIMA je osvojilo prvo mesto na turnirju ob proslavi OF. Mariborčani so v finalu za prvo mesto premagali Željezničar z 90:87 (47:53). V malem finalu pa je Zadar od pravil Iskro Olimniio s 106:88. V drugem polčasu pa so borovci reagirali in igrali le malo bolje. Postopoma so večali vodstvo, ki je v 15. minuti znašalo 13 točk. Nasprotnik je tedaj prešel v r resivno obrambo, toda zaman. Žerjal je bil namreč praktično neustavljiv. Uspešno j prenašal žogo v napad in tudi sai.i p -diral proti košu. Pri gostih je bi' najuspešnejši v napadu Cuccari (27 točk). V ^ /ih vrstah beležino kar štiri igralce, ki so zadeli najmanj deset točk. štokljevi varovanci so po tej zasluženi zmagi končali letošnje r-venstvo na šestem mestu. Štefan Kontovel Stella Azzurra 68:66 (46:33) KONTOVEL: Velussi 4, Ban 32, Ravber 3. Perini, Lisjak 9, R. Da-nev 10, Prašelj, E. Danev 8, Terčon, Pupis. SODNIKA: Variola in Brusadin PM: 12:16. S porazom proti Stelli Azzurri so Kontovelci končali svoje prvenstvo, ki so ga izpeljali še kar pozitivno, če upoštevamo tudi zelo nizko poprečno starost igralcev. Enajst zmag na 22 odigranih tekmah pred začetkom prvenstva ni nihče pričakoval. Zato pa je ta uspeh še toliko bolj ohrabrujoč in obenem opušča za sabo še zvrhano mero volje po še nadaljnjih in večjih afirmacijah kontovelske ekipe. Tudi v tej zadnji tekmi so Kontovelci dokazali, da so v 40 minutah igre zmožni vsega. Začeli so sijajno, v nekaj minuta h so že vodili z 11:4. Po t~m začetnem ie’anu so pustili, da so domačini prišli v protinapad. Vse do konca prvega polčasa pa se niso več opomogli. V nadaljevanju na so igrali zelo dobro in so izgubili le z dvema točkama razlike. H. L. PROMOCIJSKO PRVENSTVO (ŽIDI 22. KOLA Stella Azzurra - Kontovel 68: 66 Ferroviario - Barcolana 67: 82 Alabarda - Rifle Inter Milje - Edera CUS - Scoglietto Bor - Grandi motori LESTVICA . Rifle 36: Ferroviario in Barcolana 32; Stella Azzurr. 30; Scoglietto 28; Bor 24; Kontovel 22; CUS 20; Edera 14; Inter Milje in Grandi motori 10; Alabarda 6. 60:101 55: 74 80: 89 78: 69 Rifle bo v prihodnjem prvenstvu igral v D ligi. PRVA DIVIZIJA Don Bosco A — Bor C 142:91 (64:42) BOR C: Škerl 2, Schillani 19, Pregare, Gerdol 17, Don 4, Zupančič 1, Sancin, Gregori 5, Lokar 26, Kosovel 17. PON: Lokar (40). SODNIK: Del Conte (TS). Borovi kadeti so v prvi diviziji ponovno doživeli visok poraz, tokrat proti praktično prvi ekipi Don Bo-sca, ki je pred kratkim končala prvenstvo D lige. Jasno je torej, da jim ne gre prav nič očitati, nasprotno, v napadu so igrali kot še nikoli v tej sezoni. Sproščeno so iskali zaključek s skupinskimi potezami in hitro prodirali v protinapad. V o-brambi seveda niso se mogli upirati pred točnimi meti nasprotnika: starejši Tome, Del Ben, Sodomaco in visoki Trampuš (206 cm) niso imeli večjih težav, da so polnili Borov koš. Slab. d2l te tekme za naše fante je bilo začetnih sedem minut drugega polčasa, ko je bil delni rezultat 4:26 za Don Bosco. —:fp— BOKS Gomez zmagal SAO JUAN — Wilfredo Gomez (Portoriko) je v polfinalu za svetov ni naslov super petelinje kategorije premagal Nigerijca Ndukwuja za radi prekinitve v petem krogu. Kontovel — Don Bosco 87:103 (45:44) KONTOVEL: Volpi 2, Gulič, Ravber 14, Velussi 16, Danev V., Krpan 18, Ukmar 6, Danieli 16, Štoka 1, Piccini. Kontovel je v petek na domačem igrišču visoko izgubil proti kadetski ekipi Don Bosca, ki se je v svoji kategoriji priborila naslov pokrajinskega prvaka. Don Bosco je zelo solidna ekipa, katero sta ojačila še dva igralca, ki nastopata v D ligi Del Ben in center Trampuš (206 cm). Kljub temu pa so Kontovelci v prvih minutah tekme povedli in v deveti minuti so že imeli dvanajst točk prednosti. Teduj pa je Don Bosco z vnetim «pressin-gom» nadoknadil izgubljeno in zaostajal na koncu prvega polčasa le za točko. V drugem polčasu pa so Kontovelci zaigrali zelo raztrgano v napadu in slabo v obrambi, tako da so nasprotniki odločno povedli in tudi zmagali. Res škoda, da niso znali domačini ponoviti igre iz prvega polčasa, saj bi nasprotno lahko bil končni izid tekme drugačen. LUXA Kontovel 66:51 Barcolana (36:26) KONTOVEL: Volpi 4, Gulič ID, Danev D. 7, Ravber 16, Danev V., Kerpan 2, Terčon 10, Štoka, Pupis 2, Piccini. Kontovelci so v nedeljo v prvenstvu prve divizije že četrtič zaporedoma izgubili. Zgodnja ura, utrujenost nekaterih igralcev, ki so v treh dneh igrali po tri tekme in neizkušenost naših mladih košarkarjev, vse to je privedbo cfe rieizogjbneffa proti veteranom Bgrcolanr Reči morar»p,,Ba,.pravega odpora Sv ni bilo, saj , poraza rcolane. . ? strani Kontovelcev ni1 bilo, saj je bila Barcolana od začetka do konca v vodstvu. Našo ekino ta vrsta negativnih rezultatov ni prizadela, saj se vsi zavedajo, da je to prvenstvo. v katerem naj bi si mladi igralci nabirali izkušenj za nadaljnjo igranje in prav zaradi te1 ga je tudi poraz dobra šola. LUXA Green Star — Bor B 52:114 (20:56) BOF. B: Canciani 36, Pegan 21, Marsich 22, Bajc 8, Koren 18, Ra-seni (k) 4. Štavar 5. ■SODNIK: Zucchi. PON: Koren. Po treh zaporednih porazih je Bor B zopet zmagal, «Plavi* so tokrat igrali proti najšibkejši ekipi skupine in so jo z lahkoto premagali Naši fantje niso igrali od’ično, a nasprotniki res niso mogli , nič proti borovcem. Tako v prvem kot v drugem polčasu je Bor vedno vodil. Od posameznikov bi pohvalili le Bcruta Bajca, ki je pokazal izredno borbenost pod obema košema. MAX CGI - Bor A BOR A: Kapič 75:72 (31:21) 10, Trevisan 10, Gruden 8, Parovel 20, Mohorčič, Se-stan 3, Košuta 14, Struna, Bajc 6. SODNIKA: Jellusig in Urbanizza iz Trsta. Borova A ekipa, ki nastopa -v Pjj venstvu prve divizije, je v soboj® tekmi prijetno presenetila. Po ni zmagi nad šibkim Green Staro® je bilo pričakovati z novo močne;5" ekipo GCI visok poraz. Vendar P* so se dogodki na igrišču odviJ4: drugače: «plavi» so bili nasprot". ku povsem enakovredni in le ne»® napak ter dvomljivih sodniških §0? gov na koncu srečanja so jim 00 vzeli zmago. -a! Tokrat gre pohvaliti prav vsft' gralce. marko 96$ 56:57 n#: n d) - -75:72 A SKUPINA IZIDI 7. IN 8. KOLA SGT - Servolana A, Green Star - Bor A Bor B - Jadran Don Bosco B - CGI Bor B - Green Star CGI - Bcr A S. Azzurra B - Don Bosco B 80:8' Servolana A - Jadran n.o-' LESTVICA SGT 14; Don Bosco B 12; CGI SftitvolaDOijiA 6; Stella Azzurra Bor B, Jadran in Bor A 4; Gre*' Star 0,- ••• PRIHODNJE KOLO . Don Bosco B _ SGT, Green Staj Jadran (4.5. ob 9.00 v Ul. Valle), CGI - Bor B (4 5. ob'O-*' Miljah). Servolana A -"Stella AjZJ“ ra B, Bor A DOčitek. . A B SKUPINA IZIDI. 7. IN 8. KOLA Kontovel- Den Bosco A 87; J Polet- - Hurlingham 58-' La Talpa -. Stella Azzurra A 62' Servolana B - Barcolana Barco^na - Kontovel Pen, Bosco A - Bor C Ste’la Azzurra A . Polet La Talpa - Servolana B LESTVICA Hurlingham 14; Servo'ana B Don Bosco A, Polet in Barcola11 La Talpa in Kontovel 6, Stella ^ zurra 2, Bor C 0. 'V PRIHODNJE KOLO ' Servolana B - Stella Azzuri4;, Polet - Bor G (4.5. ob 9.30 cinah), Hurlinghatn - Don Kontovel - La, Talpa (4.5. na Kontovelu), Barcolana počh' OBVESTILA ŠD Mladina organizira vsak torek in u* R«iu«ia vsan Uirth m rekreacijski namizni tenis, kfv v občinskem rekreatoriiu v, 4 j občinskem rekreatoriju žu od 20.30 naprej. Borovi veterani za žogo med tekmo košarkarskega stva 1. -divizije ŠPORT ŠPORT ŠPORT kolesarstvo DIRKA PO ŠPANIJI RUPEREZ ŠE VODI PO ŠESTI ETAPI V Spanec Hereida je osvojil včerajšnjo etapo j. J®®A — Španec Hereida si je v^eraJ 6. etapo mednarod-Vm dirke po Španiji. 131 *%> Progo od Urgela do Vielle Stožil v 3.59*34”, s poprečno 33,310 km na uro. •flj ^,je®ovem dasu 50 prispeli na F (IrSi) 4 Klaster (Bel.) 5 ^dos (šp.) “• Bortolotto (It.) 7 £ bil Ruperez (Šp.) po 37” • Visentini (It.) 'z enakim zaostankom itd. aih cUpna lestv*ca ni utrpela bistve-^rememb in izgleda zdaj takole: 11 ttuperpz fin \ 11*59” 3U4’38” 31.14*40” 31.14*45” 31.14*55” 31.15*00” 31.15*01” 31.15*04” 31.15*04’* 31.15*05” • * Kuperez (šp.) s S*®« (Bel.) e te -(šp*> 7 pdardebo (Šp.) » Xn?uelion (Bel.) 9 r^1 (SPA ** ?aldos (Šp.) 10. Vi an Calster (Bel.) Minetti v .vodstvu <(^irki po deželah» letanM*^ ~ Na včerajšnji prvi po-. P' kolesarske «Dirke po deželah* 2Kj„„rvi privozil na cilj Poljak kmgri!?iW Bzczepkovvski, ki je 135 w,„°.,g0 Progo Ancona.- Cesena % 37 9«3,'37 32” s P°Predn° hitro-krn j'**®) km na uro. V drugi 20 (cJ°® poletapi na kronometer sto 7®na ' Bertinoro) pa je prvo rae-tUdi ®sedel Alberto Minetti ter s tem 5tviCj eVzel vodstvo na skupni le- 1. MineftfUPNA LESTVICA p° 4 pentchev 5' £°utsiatnichev Can>arigiio 11.42*00" 1*24” 2*51” 3*08” 3*41" dolarjev (približno 11 milijard in 800 milijonov lir), kar je največ v zgodovini boksa. Za Alija bo to prvo srečanje po 15. septembru 1978, ko je premagal Leona Spinksa in tako tretjič osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. KOŠARKA DRAGUIGNAN — Na svetovnem ženskem košarkarskem turnirju v Draguignanu je prvo mesto osvojila reprezentanca ZDA, ki je v finalu premagala Francijo s 96:72. PROMOCIJSKA LIGA Pagnossin - Dom 82:74 Prešeren - Mattiussi: uspešno tolčena žoga Načinov!jeve preko nasprotnega bloka NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE ZARJA IN BREG NEPORAŽENA V zaostalih tekmah so Bazovci osvojili obe točki, Brežani pa eno Zarja—Llbertas 2:1 (1:1) ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franco, Marc, Samese, Fonda, Dana, Lupidi, Mikuš, Ražem, 12 Bois, 13. Cancian. LIBERTAS: Fornasaro, Tizzo, Taucer, Francolla, Mottica, Iurincic, (Corsi), Stefanich, Daloia, Bacher, Mauro, Pianella, 12. Ulcigrai. SODNIK: Godas iz Krmina STRELCI: v 5. min. Daloia, v 11. min. Fonda in v 68. min. Ražem. Zarja je odigrala proti Libertasu svojo najboljšo letošnjo tekmo, kljub temu pa imajo Bazovci le minimalne možnosti za obstoj v ligi. Zarja je začela v velikem slogu in je že po prvih udarcih popolnoma nadigrala goste, ki so : 9 umaknili v svoj kazenski prostor. Toda prvi je prišel v vodstvo prav Liber-tas, ki je izrabil napako v obrambi domačinov. Zarja je takoj po zadet- ku gostov reagirala in že po nekaj minutah izenačila s Fondo, ki je z glavo preusmeril v mrežo podajo Sameseja. Po golu je Zarja še naprej napadala in imela z Lupidijem izredno priložnost, ki jo je le ta tudi zapravil. V 31. min. pa so imeli zarjam edinstveno priložnost, da bi prišli v vodstvo z enajstmetrovko. Toda Puzzerjev strel je njegov kolega Fornasaro ubranil. V drugem polčasu je Zarja takoj pritisnila in si ustvarila nekaj lepih priložnosti, med katerimi lahko o-menimo Francov strel, ki je končal le za las mimo vrat. ter Grgičev strel, ki pa ga je branilec v zadnjem trenutku odbil v kot. Tržačani so se počasi prebudili in prevzeli vajeti igre v svoje roke, toda prav ko je izgledalo, da bo Zarji trda predla, je z Ražmom dosegla po lepi akciji Mikuša in Sameseja zmagoviti zadetek. Po golu je bilo praktično tekme konec, saj so Bazovci nadzorovali Ollllllll»lll^llllllMlllllllltllllllllllllll•llllllllll•«lHU«llllllmllluillllIllllllm^llllllllllllllmmlMll»Hllllmult■■nllumlllllllllllllllllllwllllllllll»■l,llllll,ll*l,^MH,*lln•l,u,Ulnlll S popevkami po Jugoslaviji- fto21.30ivf)j pjD^ivJdam WKO. Dovolj je en sam telefonski klic, da vprašaš kako gre in da slišiš dragi glas. In če pokličeš od 21.30 do 8. zjutraj od ponedeljka do petka, te medkrajevni telefonski poziv stane polovico. Po vsej Italiji. Nikar ne pozabi na to. In če telefoniraš v teh urah, ne le da prihraniš na denarju, pač pa nam tudi pomagaš, da linije v ostalih urah niso preobremenjene. Da zveš kaj več o tarifah medkrajevnih pozivov, poglej na prve strani telefonskega imenika. TELEFONSKE TARIFE ZA MEDKRAJEVNE ZVEZ^ OD PONEDELJKA DO PETKA Redna tarifa 9,30 Tarifa ob konicah 13,00 Redna tarifa OB SOBOTAH OB NEDELJAHIW 08 PRAZNIKIH.j Redna tarifa 19,30 Znižana večerna tarifa Znižana tarHa ponoči in ob praznikih Znižana tarifa ponoči in 21 30 ob praznikih Znižana tarifa -ponoči in ob 8 praznikih 8 8 wd}