GEOLOGIJA 45/2, 531–536, Ljubljana 2002
Srednjemiocenske kamnine severnega pobo~ja Gorjancev med
^ate‘em in Kostanjevico
Middle Miocene sediments on the northern part of Gorjanci between ^ate‘ and
Kostanjevica (SE Slovenia)
Igor RI@NAR1, Danica MILETI]2, Toma‘ VERBI^3 & Aleksander HORVAT4
1 AKTIM d.o.o., Ale{ov~eva 29, SLO-1000 Ljubljana, Slovenija
2 INA-Naftaplin, PJ Laboratorij, Lovin~i}eva 1, 10000 Zagreb, Hrva{ka
3 Zasebni raziskovalec, Vogelna 1, SLO-1000 Ljubljana, Slovenija
4 Katedra za geologijo in paleontologijo, A{ker~eva 2, SLO-1000 Ljubljana, Slovenija
Klju~ne besede: srednji miocen, biostratigrafija, evstati~na nihanja, Centralna Para-tetida, Slovenija
Key words: Middle Miocene, biostratigraphy, relative sea-level changes, Central Para-tethys, Slovenia
Kratka vsebina
Najstarej{e neogenske – morske sedimentne kamnine na severnem pobo~ju Gorjancev uvr{~amo v zgornji badenij. Na podlagi litolo{kih zna~ilnosti smo jih razvrstili v pet litotipov, te pa nato povezali v litostratigrafski stolpec. ^eprav je bila sedimentacija neposredno povezana s sinsedimentarno tektoniko, lahko kljub temu izlo~imo globalne evstati~ne sekvence. Obravnavane plasti lahko na osnovi foraminifer uvrstimo v zgornje-badenijsko biocono Bulimina – Bolivina in spodnejsarmatijsko biocono velikih elfidijev (biocono Elphidium reginum). Zdru‘ba biocone Bulimina – Bolivina ka‘e na stratifikacijo vodnih mas in s tem na “high-stand” sedimentacijo, ki jo lahko koreliramo s ciklom HS TB 2.4 oziroma zgornjim delom nanoplanktonske biocone NN5. Kamnine uvr{~amo v eno formacijo, za katero predlagamo ime ^ate{ka formacija in jo delimo na dva ~lena, spodnji karbonatni in zgornji klasti~ni, z vmesno lokalno erozijsko diskordanco.
Abstract
The oldest Neogene marine sedimentary rocks on the northern slopes of Gorjanci are ascribed to Upper Badenian. On the basis of the lithologic characteristics five different lithotypes were recognized and they can be combined into one lithostratigraphic column.. Although the sedimentation has been controlled by the sinsedimentary tectonics we can identify all Badenian global eustatic events (sequences). According to foraminiferal bio-stratigraphy the lithologic succesion can be into the Upper Badenian Bulimina – Bolivina biozone and Lower Sarmatian zone of the Elphidium reginum biozone. The Bulimina – Bolivina biozone reflects the stratification of water masses suggesting a high-stand deposits that can be correlated to the HS TB 2.4 eustatic cycle and the upper part of the nannoplankton NN5 biozone respectively. The lithologic succesion is assigned to one formation divided into two members: the lower carbonate and the upper clastic one. We propose the name ^ate‘ formation for the described lithologic succession.
Uvod
Najstarej{e neogenske kamnine v Kr{ki kotlini so prete‘no slabo vezani konglomerat, pe{~enjak in glinovec. Ponekod gre celo za nevezane razli~ke. Konglomerat ve~inoma lahko opisujemo kot parakonglomerat, s prodniki velikimi celo do 0,5 m. Litolo{ka sestava prodnikov je pestra in hkrati nenavadna: prevladujeta kremen in grafitov skrilavec, podrejeno pa se pojavljajo, andezit, diabaz, filit, blestnik, amfibolit, kvarcit, ro‘enec, okre-menjen glinavec ter okremenjen oolitni apnenec. Njihova zna~ilnost je, da ne vsebujejo
karbonata in da so prodniki dobro do zelo dobro zaobljeni ( Verbi~, 1995). Razen karboniziranih rastlinskih ostankov v teh usedlinah drugih fosilnih ostankov nismo na{li. Verjetno gre za kontinentalne sedimente, o na~inu in okolju sedimentacije pa za sedaj te‘ko govorimo. Tudi njihova starost ni ugotovljena, domnevamo pa da gre za ottnangijske in karpatijske sedimente. Proti vzhodu, na obmo~ju Ponikev se njihova lito-logija spremeni. Debelina teh kamnin je na obrobju kotline manj{a kot 50 m, v osrednjem delu pa dose‘e 300 m (Kranjc et al., 1990).   Na   Osnovni   geolo{ki   karti   SFRJ
532
Igor Ri`nar, Danica Mileti}, Toma` Verbi~ & Aleksander Horvat
1:100.000 list Zagreb ( Š i k i } et al., 1978) in list Novo mesto (Pleni~ar et al., 1976) so bile te kamnine na {tevilnih mestih kartirane kot pliocensko – kvartarni prod in glina.
Kamnine srednjega miocena, ki jih v tem prispevku podrobneje predstavljamo, so na obravnavanem obmo~ju Kr{ke kotline odlo-‘ene kotno in erozijsko diskordantno na sta-rej{e kamnine Dinarske karbonatne platforme (zgornje triasni in spodnje jurski dolomit in apnenec), na kamnine Prehodne cone med Notranjimi in Zunanjimi Dinaridi jurske in kredne starosti ter na omenjene spodnjemio-censke terigene klastite. Obravnavano zaporedje kamnin je nastajalo na jugozahodnem obrobju Centralne Paratetide. V tektonskem pogledu je raziskano ozemlje del Srednjemad-‘arske oziroma Transdanubijske tektonske cone), kjer so bile sedimentacijske razmere skozi spodnji in srednji neogen nekoliko druga~ne kot v osrednjem delu Panonskega bazena.
Informacije o kamninah na raziskanem ozemlju smo pridobili s strukturno – formacijskim kartiranjem na topografsko osnovo 1 : 5000. Na podlagi evidentiranih izdankov in geolo{ke karte smo izdelali posamezne shematizirane lokalne litolo{ke stolpce, ki predstavljajo nadomestke zveznih profilov. Za referen~no ozemlje smo si izbrali ozemlje med ^ate‘em in Globo~icami, ki je na vzhodu in severu omejeno z rekama Savo oziroma Krko, na zahodu pa z Malenskim prelomom (Verbi~ & Ri‘nar, 1997). To obmo~je imenujemo ^ate{ki blok. Na njem smo dolo-~ili zna~ilne litotipe, ki se pojavljajo na vsem raziskanem obmo~ju in jih vzor~evali na ve~ lokacijah. Paleontolo{ko analizo vzorcev apnenca smo opravili na zbruskih. Laporovce in laporaste apnence smo razpustili v raztopini vodikovega peroksida in pregledali izpirke. Stratigrafske razmere so grafi~no ponazorjene na sliki 1.
Rezultati
Litotip A
bazalne plasti – bre~a in konglomerat
Bazalne plasti se med seboj nekoliko razlikujejo glede na podlago, na katero je morje transgrediralo. Ve~inoma sestoje iz nekaj metrov debelega horizonta bre~e in/ali konglomerata s karbonatnim vezivom.
Kjer so bazalne plasti odlo‘ene na dolomit, gre obi~ajno za bre~o z dolomitnimi
klasti velikosti do 3 cm. Sortiranost je slaba, vezivo so obi~ajno litotamnije ali pa rumenkast mikrosparit. Ta je lahko tudi izpran in nadome{~en z zrnatim kalcitnim cementom. Klasti plavajo v osnovi. Opisani tip bazalnih plasti izdanja med Mrzlavo vasjo in Globo~i-cami. Bazalna bre~a odlo‘ena na dachsteinski apnenec pri Kostanjevici ima podobne lastnosti, le da so klasti lahko ve~ji, tudi do 10 cm, in se med seboj dotikajo. Plastnatost v litotipu A ni jasno izra‘ena, pa~ pa je v drobnozrnatih razli~kih konglomerata opazna imbrikacija prodnikov.
Bazalne plasti odlo‘ene na kamninah Prehodne cone med Notranjimi in Zunanjimi Dinaridi, vsebujejo me{ane karbonatne in ro‘en~eve prodnike ter redkej{e prodnike laporovca. Prodniki so veliki povpre~no 0,5 do 1 cm in dobro zaobljeni. Zna~ilnost bazalnih plasti, ki so odlo‘ene na jursko-kredne klastite je tudi ta, da so nekoliko laporaste, kar je razumljivo, saj kamnine prehodne cone pogosto vsebujejo laporovce in glinovce. To je {e posebej opazno med Vinjim vrhom in Malencami, kjer so plasti litotipa A odlo-‘ene na glinovce in pe{~enjake aptijsko ce-nomanijske starosti (t.i. fli{oidne formacije). Kjer so prodniki v bazalnih plasteh izklju~no nekarbonatni (obi~ajno ro‘enec, ‘ilni kremen in kvarcit), je morje transgrediralo na spodnjemiocenske terigene klastite ali pa so bili le-ti v neposredni bli‘ini. Tak primer imamo v okolici Prilip, kjer bazalni konglomerat z nekarbonatnimi prodniki nalega na zgornjetriasni dolomit, iz geolo{ke karte pa je razvidno, da v bli‘ini izdanjajo spod-njemiocenski klastiti. Pogosto lahko v bazalnih plasteh vidimo tudi ostrorobe kose ro-‘encev velikosti do 3 cm, ki predstavljajo ve~ino ekstraklastov. Menimo, da gre za fragmente ro‘encev, ki so bili presedimentirani v bazalne plasti iz tedanjih tal in koluvialnih ter proluvialnih sedimentov. V bazalnih plasteh najdemo razen litotamnij redke elfidije in amfistegine.
Litotip B
litotamnijski apnenec – rudstone (konglomerat)
Apnenec tega litotipa smo definirali kot rudstone. Sestavljajo ga zaobljeni fragmenti litotamnijskih alg, celih in polomljenih am-fistegin, briozojev in drugih benti~nih organizmov. Rudstone lahko v spodnjem delu vsebuje, do 20 odstotkov klastov iz podlage.
Srednjemiocenske kamnine severnega pobo~ja Gorjancev med ^ate`em in Kostanjevico                    533
Zaobljeni klasti litotamnijskih alg, so veliki do 1 cm, medtem ko so drugi bioklasti nekoliko manj{i. Klasti litotamnijskih alg so v spodnjih horizontih beli in rjavi, in so o~itno presedimentirani iz starej{ih horizontov {e nesprijetega sedimenta. Razen fragmentov alg, briozojev bodic morskih je‘kov in ostra-kodov, so v litotipu B najdene {e plitvo-morske foraminifere, miliolide, elfidiji in amfistegine. Plasti opisanega litotipa so precej bogate s pektinidnimi in kardiidnimi {kolj-kami ter predvsem v spodnjem delu tudi z velikimi ostrigami.
Cementiranost konglomerata je zelo raz-li~na: od popolnoma cementirane kamnine do zelo poroznih razli~kov. Litotip B je srednje do debelo plastnat.
Litotip B se v litolo{kem zaporedju pojavlja v dveh horizontih. Spodnji horizont le‘i med bazalnimi plastmi (litotipom A) in lito-tipom D. Zgornji horizont vedno le‘i nad litotipom D. Za spodnji del zgornjega horizonta (nad litotipom D) so zna~ilni presedi-
mentirani intraklasti litotipa D, vi{je pa se tem pridru‘ijo {e litoklasti iz (predbadenij-ske) podlage. Glede na sedimentne teksture (imbrikacijo, postopno zrnatost) in razli~no barvo istovrstnih alokemov (litotamnije), sklepamo, da gre za resediment, najverjetneje povezan z regresijo.
Litotip C
litotamnijski apnenec – bindstone
Nad litotamnijskim apnencem tipa B smo na ve~ mestih med Kostanjevico in ^ate‘em na{li gost, obi~ajno bel foraminiferni apnenec tipa bindstone. Plasti so srednje do debelo plastnate. Prevladujo~i alokemi so amfistegine, do 3 mm veliki zaobljeni klasti litotamnijskih alg in drug biogeni drobir, ki ga povezujejo litotamnijske alge. Alokemi so podobni kot v litotipu B, razen bulimin in bolivin. Velikost alokemov variira od 2 do 7 mm. . Te ‘ivijo v okolju, ki je nekoliko globlje in mirnej{e kot tisto, v katerem je nastajal litotip B. Ekstraklasti (litoklasti podlage) so redki.
534
Igor Ri`nar, Danica Mileti}, Toma` Verbi~ & Aleksander Horvat
Zaradi drobnej{e zrnatosti in prisotnosti foraminifer zna~ilnih za nekoliko globljo vodo razlagamo litotip C kot poglabljanje sedi-metacijskega bazena glede na litotip B. V poglabljajo~em se okolju so se litotamnijske alge lahko stabilizirale in obra{~ale nako-pi~en sediment.
Litotip D packestone- kalkarenit
Kot litotip D smo definirali bel kalka-renit. V spodnjem delu je kalkarenit tanko plastnat, navzgor pa plasti postajajo vse de-belej{e in manj izrazite. Alokeme predstavljajo odlomki bodic morskih je‘kov, forami-nifere (tekstularije, amfistegine), fragmenti {kolj~nih lupin in v spodnjem delu tudi drobni klasti litotamnijskih alg. Ve~ina alokemov je fragmentirana. Zrna so velika do 2 mm in le redki fragmenti {kolj~nih lupin so ve~ji od 5 mm. V nekaterih plasteh je opazna postopno zrnatost. Klasti so pogosto usmerjeni in se med seboj dotikajo (packestone), osnova pa je mikrit do mikrosparit. V apnencu tega litotipa pogosto najdemo tudi cele morske je‘ke in do 1 cm debele sledove bioturbacije. V opisani litotip sodi tudi masiven, nekoliko laporast arenit, ki praviloma vsebuje pelagi-~ne organizme. Za litotip D so zna~ilne glob-ljevodne foraminifere rodov Cibicides in No-nion ter planktonske foraminifere rodov Globigerinoides in Globigerina, kar ka‘e na povezavo z odprtim morjem.
Od opisanih litotipov, se litotip D razlikuje po velikosti alokemov in pojavu planktonskih foraminifer. Glede na do sedaj opisane litotipe govorijo vsi atributi razlik v prid poglabljanju sedimentacijskega bazena.
Menjavanje laminiranega laporovca in kalkarenita
Nad horizontom litotipa D sledi menjavanje laminiranega laporovca in kalkarenita. Laporovec je temno sive barve s svetlej{imi laminami. V laporovcu je opazna postopna zrnatost, lamine so debele do 2 cm. Laporovec se menjava s tankimi plastmi kalkarenita oziroma karbonatnimi klastiti, ki variirajo od pe{~enega meljevca do kalkarenita. Tudi v plasteh kalkarenita je opazna postopna zrna-tost, za razliko od litotipa D pa kalkareniti, ki se menjavajo z laminiranim laporovcem,
ne vsebujejo planktonskih organizmov. Menjavanje laminiranega laporovca in kalkarenita prekinjajo paketi debelozrnatih kla-sti~nih kamnin, ki nastopajo v bolj ali manj omejenih, najverjetneje z lokalno tektoniko pogojenih plasteh oziroma le~ah.
V  okolici Mrzlave vasi le‘ita dve plasti konglomerata oziroma apnenca tipa rudstone (litotip B) takoj nad horizontom kalkarenita s planktonskimi foraminiferami (litotip D). V prvi plasti najdemo intraklaste litotipa D, medtem ko so v drugi plasti ‘e prisotni prodniki iz podlage (ro‘enec, kremen, kvarcit).
V  laporovcu smo dobili razen lepo ohranjenih sarmatijskih velikih elfidijev {e ba-denijske foraminifere, ki pripadajo bioconi Ammonia becarii. Te so bile v laporovec pre-sedimentirane. V laporovcu so pogosti listi kopenskih rastlin.
Ritmi~no menjavanje laminiranega lapo-rovca in postopno zrnatega kalkarenita ponekod spremlja paket sedimentov, ki smo jih intrepretirali kot tempestite. Ta del lito-lo{kega zaporedja najlep{e izdanja v strugi Save pribli‘no 1 km vzvodno od soto~ja s Krko (manj{i stolpec na sliki 1). Litolo{ko ta horizont zajema tako laporovec kot kalka-renit. Tempestiti so navzgor prekinjeni z lokalno erozijsko diskordanco, nad katero je odlo‘en konglomerat. Geometrija tega sedi-mentnega telesa in njegova spodnja erozijska ploskev izra‘ata vr{ajni nastanek konglomerata. Dotok sedimenta je bil, glede na imbrikacijo prodnikov z jugozahoda. Nad konglomeratom se nadaljuje menjavanje kalkarenita in laporovca.
Podobne plasti smo zasledili tudi pri Velikih Malencah in Orehovcu pri Kostanjevici.
Biostratigrafija
Starost litotipov smo dolo~ili s pomo~jo foraminifer. Za opredelitev starosti smo uporabili Grillovo (1941) foraminiferno bio-conacijo, ki je za badenijsko mikrobiostra-tigrafijo najpogosteje v rabi (Nagymarosy & Müller, 1988). Litolo{ko zaporedje od bazalnih plasti navzgor, vklju~no s kalka-renitom s planktonskimi foraminiferami (li-totipi A – D), pripada zgornjebadenijski bio-coni Bulimina – Bolivina. V nobenem izmed vzorcev nismo na{li fosilov, ki bi kazali na starej{o biocono Spiroplectammina carinata. Badenij se v Centralni Paratetidi zaklju~i z
Srednjemiocenske kamnine severnega pobo~ja Gorjancev med ^ate`em in Kostanjevico                    535
biocono Ammonia becarii (Ková~ et al., 1999), ki pa je v raziskovanih profilih nismo na{li. Foraminifere zna~ilne za biocono Ammonia becarii najdemo presedimentirane {e-le v laminiranem laporovcu skupaj z velikimi elfidiji (Elphidium reginum). Zdru‘ba velikih elfidijev je v Centralni Paratetidi zna-~ilna za spodnji sarmatij ( P a p p et al., 1974, 1978) in jih uvr{~amo v biocono Elphidium reginum.
Diskusija
Kljub temu, da je dinamika sedimenta-cijskih bazenov v Centralni Paratetidi tektonsko kontrolirana, lahko v srednjem mio-cenu zaznamo vse evstati~ne sekvence, ki so jih opisali Ha q et al. (1987a, b). V badeniju lahko na prostoru Centralne Paratetide lo~i-mo dva transgresijska cikla in vmesno ne-zveznost, ki jo lahko ozna~imo s sekven~no mejo Lan-2/Ser-1 (Haq et al., 1987a). H aq et al. (1987a, b) datirajo mejo na 15,5 milijona let, za evropske sedimentacijske bazene in Centralno Paratetido pa mejo postavljajo v bli‘ino meje langhij/serravallij – 14,8 milijona let ( V a k a r a c s et al., 1988; V a n d e n -berghe & Hardenbol, 1998). Spodnje-badenijski cikel TB 2.3 (Haq et al., 1987a, b) lahko na podro~ju Centralne Paratetide koreliramo s foraminiferno biocono Praeor-bulina – Orbulina, katere FAD je 16,1 – 15, 1 milijona let ( B e r g r r e n et al., 1995). Srednje in zgornjebadenijsko foraminiferno biocono Spiroplectammina carinata in Buli-mina – Bolivina lahko koreliramo s ciklom TB 2.4 (Haq et al., 1987a, b). Ekostratigra-fija obeh biocon odra‘a stabilne paleoekolo{ke razmere v celotni Centralni Paratetidi brez vmesnih nezveznosti med obema bioconama (Ková~ et al., 1999), zato menimo, da je obe bioconi smiselno povezati z istim ciklom.
Srednji miocen v Centralni Paratetidi ozna-~uje ekstenzijski tektonski re‘im (Royden, 1988; Tari et al., 1992; Tari & Pami}, 1998; Vakaracs et al. 1998; Tomljeno-vi} & Csontos, 2001). V osrednjem delu Centralne Paratetide, kjer je bila subsidenca intenzivnej{a (Panonski bazen, Štajerski bazen) dobimo morske sedimente ‘e v karpa-tiju, medtem ko na obrobju kamnin morskega faciesa pred badenijem ni ( T a r i et al. 1992; K o v á ~ et al. 1999). Prav zaradi tega imamo na prostoru Slovenije v Štajerskem
klinu morske sedimente, ki ka‘ejo na globino zgornjega in srednjega batiala, ‘e v karpa-tiju, medtem, ko ju‘no od Dona~kega preloma karpatijskih morskih sedimentnih kamnin ni (Rifelj   &   Jelen, 2001).
Na osnovi na{ih raziskav ugotavljamo, da so na Gorjancih prve morske sedimentne kamnine {ele zgornjebadenijske, saj ne dobimo kamnin starej{ih od biocone Bulimina – Bo-livina. Proti vzhodu se prvi karpatijski sedi-menti v morskem razvoju pojavijo {ele na severovzhodnem delu Medvednice (Šiki}, 1968) Zdru‘ba biocone Bulimina – Bolivina ka‘e na stratifikacijo vodnih mas (Ková~ et al., 1999), in s tem na “high-stand” sedi-mentacijo, ki jo lahko koreliramo s HS TB 2.4 ( H a q et al., 1987a, b), oziroma zgornjim delom nanoplanktonske biocone NN5. Zdru‘-ba biocone Bulimina – Bolivina ka‘e na globine okoli 100 metrov. Proti koncu badenija biocona Bulimina – Bolivina postopoma prehaja v biocono Ammonia becarii. Zdru‘ba biocone Ammonia becarii ‘ivi v globinah pod 20 metrov, ima hiposalin zna~aj (Ková~ et al., 1999) in jo lahko pove‘emo z regresijo ob koncu zgornjebadenijskega cikla TB 2.4. oziroma LSW cikla TB 2.5. Kljub temu, da tega faciesa nismo na{li, je morala sedimentacija potekati prav do konca badenija, saj so fora-minifere iz biocone Ammonia becarii najdene v kamninah spodnjega sarmatija skupaj z velikimi elfidiji (sl.1). To kratko erozijsko di-skordanco razlagamo z lokalno tektoniko, ki je prikrila dogodke povezane z regionalno stratigrafijo. Spodnjesarmatijska biocona velikih elfidijev (biocona Elphidium regi-num) ka‘e na subsidenco sedimentacijskega bazena, saj paleobatimetri~ni podatki elfi-dijev ka‘ejo na poglabljanje bazena (50 m). Ve~jo globino sedimentacijskega prostora bi, z ozirom na braki~ni ekotip zdru‘be elfi-dijev, te‘ko povezali z novim transgresijskim ciklom. Tudi menjavanje laporovca in drob-nozrnatega kalkarenita z jasno izra‘eno postopno zrnatostjo in vzporedno laminacijo, v katere je bila erodirana in presedimentirana najmlaj{a badenijska biocona Ammonia be-carii, ka‘ejo na resedimente povezane s sub-sidenco sedimentacijskega bazena. Da je bila sedimentacija v sarmatijskem bazenu tektonsko kontrolirana sklepamo tudi na podlagi pojavljanja vr{ajnih konglomeratov med plastmi drobnozrnatih morskih klastitov.
Posamezni lokalni litolo{ki stolpci, ki smo jih izdelali za obmo~je med ^ate‘em in Ko-
536
Igor Ri`nar, Danica Mileti}, Toma` Verbi~ & Aleksander Horvat
stanjevico, ka‘ejo zelo podobne razmere. Li-totip D je razvit povsod, medtem ko so ostali litotipi razpoznavni, vendar zaradi razli~ne podlage, ki je do neke mere dolo~ala tip sedi-menta v bli‘ini obale, med seboj nekoliko razli~ni.
Glede na predstavljene rezultate, menimo, da bi lahko celotno opisano zaporedje uvrstili v eno formacijo, za katero predlagamo ime ^ate{ka formacija. Erozijska diskordan-ca na meji med badenijem in sarmatijem je pogojena z lokalno tektoniko, tako da ima hiatus razli~no velik obseg. Kamnine nad in pod zgornjo mejo litotipa D lahko lo~imo na dva ~lena, katerima smo dali delovni imeni: karbonatni in klasti~ni ~len.
Literatura – References
Berggren, W. A., Kent, D. V. & Aubry, M.-E. 1995: A revised Cenozoic geochronology and chronostratigraphy. In: W. A. Berggren, D. V. Kent, M.-P. Aubry & J. Hardenbol (eds.), Geochrono-logy, time scales and global stratigraphic correlation. – SEPM Spec Publ., 54, 129 – 212, Tulsa.
G r i l l , R. 1941: Über mikropaläontologische Gliederungsmöglichkeiten im Miozän des Wiene-res Beckens. – Mitt. Reichanst. Bodenforsch., 2, 33 – 44, Wien.
H a q , B. U., H a r d e n b o l , J. & V a i l , P. R. 1987a: Chronology of fluctuating sea levels since the Triassic. – Science, 235, 1156 – 1167, Washington.
H a q , B. U., H a r d e n b o l , J., V a i l , P. R., W r i g h t , R. C., S t o v e r , L. E., B a u m , G., L o u t i t , T., G o m b o s , A., D a v i e s , T., P f l u m , C., R o m i n e , K., P o s a e n t i e r , H. & J a n D u C h e n e , R. 1987b: Mesozoic – Cenozoic Cycle Chart.
K o v á ~ , M., H o l c o v a , K. & N a g y m o r o s y , A. 1999: Paleogeography, paleobathymetry and relative sea-level changes in the Danube basin and adjacent areas. – Geologica Carpathica, 50, 325 – 338, Bratislava.
K r a n j c , S., B o ‘ o v i } , M. & M a t o z , T. 1990: Kon~no poro~ilo o geolo{kih raziskavah na Kr{kem polju za potrebe podzemnega skladi{~enja plina, vrtina DRN-1/89. Poro~ilo, Arhiv IGGG, 19 str., Ljubljana.
N a g y m a r o s y , A. & M ü l l e r , P. 1988: Some aspects of Neogene biostratigraphy in the Pan-nonian basin. In: L. H. Royden & F. Horváth (eds), The Pannonian basin.A study in basin evolution.
– Am. Ass. Petrol. Geol. Mem., 45, 69 – 78, Tulsa.
P a p p , A., C i c h a , I., S e n e { , J. & S t e i n i n -g e r , F. 1978: Chronostratigraphie und Neostra-totypen. Miozän der Zentralen Paratethys, Bd. VI, Badenien. – VEDA Verl. Slowak. Akad. Wiss., 594 pp., Bratislava.
P a p p , A., M a r i n e s c u , F. & S e n e { , J. 1974: Chronostratigraphie und Neostratotypen. Miozän der Zentralen Paratethys, Bd. IV, Sarmatien. – VEDA, Verl. Slowak. Akad. Wiss., 707 pp., Bratislava.
Pleni~ar, M., Premru , U. & Herak, M. 1976: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100000. List Novo Mesto. – Zv. geol. zav. Beograd.
R o y d e n , L. H. 1988: Late Cenozoic tectonics of the Pannonian basin. In: L. H. Royden & F. Horváth (eds.), The Pannonian basin.A study in basin evolution . – Am. Ass. Petrol. Geol. Mem., 45, 27 – 48, Tulsa.
Š i k i } , K., B a s c h , O. & Š i m u n i } , A. 1978: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. List Zagreb. – Zv. geol. zav. Beograd.
Š i k i } , L. 1968: Stratigrafija miocena sjevero-isto~nog dijela Medvednice na osnovu faune fora-minifera. – Geolo{ki vjesnik, 21, 213 – 228, Zagreb.
T a r i , G., H o r v á t h , F. & R u m p l e r , J. 1992: Styles of extension in the Pannonian Basin. – Tecto-nophysics, 208, 203 – 219, Amsterdam.
T a r i , V. & P a m i } , J. 1998: Geodynamic evolution of the northern Dinarides and the southern part of the Pannonian basin. – Tectonophysics, 297, 269 – 281, Amsterdam.
T o m l j e n o v i } , B. & C s o n t o s , L. 2001: Neogene and Quaternary structures in the border between Alps, Dinarides, and Pannonian basin. – Int. J. Earth Sci., 90, 560 – 578, Stuttgart.
V a k a r a c s , G., H a r d e n b o l , J., A b r e u , V. S., V a i l , P. R., V á r n a i , P. & T a r i , G. 1998: Oligocene-Middle Miocene depositional sequence of the Central Paratethys and their correlation with regional stages. In: P.-C. de Graciansky, J. Hardenbol, T. Jacquin & P. R.Vail (eds.), Mesozoic and Cenozoic stratigraphy of the European basins. – SEPM Spec. Publ., 60, 209 – 231, Tulsa.
V a n d e n b e r g h e , N. & H a r d e n b o l , J. 1998: Introduction to the Neogene. In: P.-C. de Gra-ciansky, J. Hardenbol, T. Jacquin & P. R.Vail (eds.), Mesozoic and Cenozoic stratigraphy of the European basins. – SEPM Spec. Publ., 60, 82 – 85, Tulsa.
V e r b i ~ , T. 1995: Kvartarni sedimenti v vzhodnem delu Kr{ke kotline. – Poro~ilo, Arhiv URSJV, 248 str., Ljubljana.
V e r b i ~ T. & R i ‘ n a r I. 1997: Geolo{ka karta med Prilipami in Velikim bregom. – Poro~ilo, Arhiv URSJV, 56 str., Ljubljana.