• sena in Slov. Stajer. Zglasiti se moramo, braiiiti se moraino! Vse smo radi dali in radi žrtvujemo za vojaštvo; toda kolikor rabimo za sebe, to se nam mora pustiti. Naša živinoreja peša, posledice bodo hude. Oblasti bi morale akrbeti, da se ohrani vsaj &e mlada živina. Kako jo naj i-edimo, 6e nam hočejo zopet vzeti skoro vse seno, vso slamo! Zahtevali so od občin količine, ki jih ne morejo odidati brez velike škode za lastno živinorejo. Na Gornjem Štajerskem že prirejajo razni okraji shode, na katerih se udeležujejo razgovorov celo okrajni glavarji. Cast iim! Povsod se sliši,jo od tam glasovi, da ne morejo okraji oddati zahtevanega sena. Pri nas na Slovenskem Štajerskem pa uradništvo drugafee nastopa; ono ne brani živinorejca, kakor v nemškem delu dežele. pri nas le grozi, kaznuje. Z odredbo od dne 2. julija 1917, drž. zak. št. 55, se je določila naslednja najvišja množina sena in slame, katera se sme pokrmiti na dan in na komad: A. Sainopreskrbnik. I. Med fcasom paše, oziroma zelenega krmljenia 1) za veliko živino 4, kg, 2) za mlado živino do 2 leti 1 kg {tudi ovce in koze), 3) za konje 5 kg. II. Ce ie živina v hlevu (po zimi) 10 kg, oziroma za mlado živino 3 kg. B. Nesamopreskrbnik. 1) za veliko živino in konje 10 kg, 2. za mlado živino do 2 leti, ovce in koze 3 kg. Pri mešanici se sme vzeti 3 dele sena in 1 del slame. 1 kg ovsa se zaračuna za 2 kg sena in slame. Za nasteljo se sme porabiti dnevno za 1 komad: 1) za veliko živino 3 kg, 2) za mlado živino do 2 leti 2 kg, 3) za ovce, koze in svinje 1 kg, 4) za konje pri kmetu 2 kg. Ta odredba se je komaj izdala,. ko je izšla že druga, ki je prvi nasprotna. Objavimo jo, da bo v večni spomin. Radovedni smo, če so izdali take odredlbe tudi v drugih deželah in drugih glavarstvih Srednjega in Gornjega Štajerja. Najprvo se županom ukazuje, kako morajo delovati pri rekviriranju sena — sicer . . .! Nato pa, piše ukaz: ,,Slednjič se naj še takoj vse prizadeto kroge podluči, da z namestniško naredbo od dne 2. julija 1917, dež. zak. št. 55, določene dnevne ranožine samoumevno ne upravičijo, z oziro na živinsko stanje prera&unane skupne senene množine lakoj naprej za-se obdtržati in le morebitni prebitek oddati, ker se rnora i-otreba vojaštva in rtržavntti konjerejskili zavodov po; olnoma v prvi vrsti kriti; ravnotako tiuii lii misel upravičena, da je po sedajšnenui stanju živine v smislu inienovane namestniške uaredbe preračunana skupna dnevna množina sena za bodoftnost veljavna stalna visokost, tako da posestnik živine, oziroma kgnj. sloz zmanjšavo živinskoga sita.na nstalemu stanu živine primerno višje krmilno miiožino -dajo.'" '['o je ukaz in v taki slovenSeini! Seveda te slovenščine Slovenci ne morenio razumeti; mzumejo jo le Linhart in ,.fttajero." Ta ukaz pobija toroj [o['olnoma prvo odredbo, po kateri se je živinorejec vsaj braniti mogel, če so prišli rekvirirat, ker je vedel. koliko sme rešiti za sebe. Po novem ukazu pa vzameie lahko zadnjo bilko. To ne gre; vsakemu se niora pustiti krmo. kolikor je rabi za svojo živino!