Pionirji v Karl Marx-Stadtu
Sredi maja smo zvedefi, da nasčaka veika nagrada za naše aktivno delo na šoi. Jugoslavijo naj bi zastopali na mednarodnem počitniškem taboru v Karl-Marx-Stadtu v NDR. ZačeB smo se skupno pripravljati in se pogovarjati. Tov. Dimnikova, ki je lam že bila, nam je svetovala in nas pripravljala izsvof h izkušenj.
No, kmalu je priše! dan odhoda, 7. julij in ura 23.36. Starši in prijatelji so bili skoraj v solzah, mi pa tudi, a vseeno zelo srečni, saj so nas čakale velike dogodivščine. Končno smo se odpeljali...
V Karl-Mara-Stadt srao prispeli naslednji dan okrog 18. ure. V inter-natu, kjer je bil tabor organiziran, so nas prisrčno sprejeli. Seznanili smo se tudi z našimi nemškimi spremlje-valci.
Že naslednji dan so nam razkazali mesto in nas peljali k županu. Po-poldne smo imeli apel — predstavi-tev in pozdrav vsem dižavam-udele-ženkam tabora. Poleg nas so bili tam še otroci iz Finske, Anglije, Francije. Češke in nemški spremljevalci.
Naslednje dni smo obiskuvali mu-zeje, ki jih imajo zelo veliko: naravo-
slovni muzej v Karl-Marx-Stadtu, indijanski muzej. muzej Karla Maya in muzej z zlatnino, dragocenimi kamni in ostalim bogastvom v Dresdnu. Ogledali smo si nekaj fil-mov, živalski vrt, šli smo jahat in gle-dat čarovnika.
lgrali smo tudi različne zabavne
igre, pri katerih smo vedno zmagali Jugoslovani. Imeli srao tudi cel »Sportfest«; tekmovali smo v atletiki in nogometu, kjer smo pobrali kar veliko medalj. Ob iepih sončnih dneh, ki jih je bilo sicer zelo malo. smo se hodili kopat na tamkajšnje je-zero, ki pa je bilo za naš okus ledeno mrzlo, in nekajkrat na bazen. Ob de-ževju pa so nam dali orodje za risa-nje. Nastale so lepe slike na temo mir.
Pnjetnega je kmalu konec in spet se je približal dan odhoda. Tokrat domov v Jugoslavijo. Vsem je bilo hudo, ko smo odhajali. Bili smo vsi v solzah, saj smo tam dobili mnogo novih prijateljev.skaterimisenajbrž ne bomo več videli. Bili smo žalostni, a nekje na dnu srca vseeno veseli, saj smo bili zelo dolgo od doma, prijate-Ijev in od domače hrane, ki se zelo razlikuje od njihove.
Pot nazaj je hitro minila. Na po-staji v Ljubljani pa so nas že čakali naši starši
PETRA GOLMAJER
Novo Polje C. II/7
Ljubljana-Polje