glasilo Kulturnega društva Zavratec Zavratec KAZALO UVODNIK 3 UVODNIK Darko Bogataj AKTUALNO 4 Podoba našega podeželja - Cveto Koder 5 Asfaltacija cest v KS Zavratec - Darko Bogataj 6 Dokončana obnova zunanjosti cerkve sv. Urha - Marjan Drmota 7 Prihodnje leto bodo volitve - Samo Bevk 8 O devetletki • Anica Makuc 8 Dom na Medvedjem Brdu - Darja Sever 9 Šola v naravi v domu Medved - Monika Kajiš GEOLOGIJA 10 Geologija idrijsko-žirovskega ozemlja -Tomaž Mivšek IZ ZGODOVINE 12 Bili smo begunci - Ivica Rupnik-Krbavčič 14 Sušilnica sadja - »pajšt« - Jože Lazar NASVETI 15 Poskrbeti za lastno pokojnino • Iztok Zebec 15 Sobne rastline - Cirila Gantar KULTURA 16 Likovna kolonija - Zavratec 2001 18 Življenski izlet od Odiseja do danes -Veronika Hatlak 19 Vtisi - Marjan Miklavec, Romeo Stubelj, Rok Klemenčič, Niko Gantar, Jure Leskovec, Julijan Gantar, Urban Kogovšek, 22 Koncert ob 60-letnici orgel - Renata Kogovšek, Darja Kogovšek 23 Koncert mednarodne zasedbe »Distango«, Intervju z izvajalci in Kako je nastal tango -Polona Gantar 25 Mednarodna razstava ekslibrisov - Alenka Gantar 26 Izredno uspela ekskurzija skozi Zavratec -prof. dr. Rajko Pavlovec 27 Koncert izbranih zborov v Zemonu • Rado Erznožnik POEZIJA 28 Andrej Žigon, Izidor Rejc, Janez Gantar, SchvvarzKnopf PROZA 33 Oj, mladost ti moja... - Veronika Hatlak 34 Kuhanje oglja pred 50-imi leti - Olga Vehar 35 Kaj časi prinesejo • Izidor Rejc ŠOLSTVO 36 Osnovnošolska leta- najlepša leta - Janko Rupnik 40 Moji spomini na šolska leta -Jože Lazar 40 Ivan Pižmoht v Zavratcu - Nina Pižmoht 41 Moje službovanje v Zavratcu' Danica Mlakar 41 Leto na zavraški šoli - Katja Sršen ŠOLSKA STRAN 42 Spisi - osnovnošolci iz Zavratca ŠPORT IN RAZVEDRILO 44 Ankaran 2001 - Kristina Bogataj 44 Izlet na morje - Urban Kogovšek 45 Domači kraj ali te poznam - Jože Lazar 45 Oglarska nedelja v Idrijskih krnicah - Marko Vehar 46 Uspešno zaključena sezona državnega prvenstva v avtokrosu - Alenka Gantar 48 POSLOVNE STRANI UVODNIK Pred nami je božično-novoletni čas. Advent, čas pričakovanja in priprave na Kristusovo rojstvo, se počasi izteka. Praznike doživlja vsak po svoje. Vsak se rad spominja otroških let, ko smo z velikim pričakovanjem čakali Božič in silvestrski večer. December je bil sploh poln čakanja in pričakovanja. V začetku decembra smo čakali na darove sv. Miklavža, kasneje smo spoštljivo prižigali svečke na adventnem venčku. Izgledalo ježe, da nikakor ne bomo dočakali svetega večera. Takrat smo postavljali jaslice in čakali očeta, da se vrne iz gozda z novoletno jelko. Sveti večerje s svojim mirom in spokojnostjo prevzel prav vsakega. Molitev in pogled najaslice sta nas pomirila in pripravila na nekaj velikega. Tudi narava je zavita v belo odejo z zasneženimi smrekami in zvezdnato jasno nočjo, pričakovala veseli dogodek.Vse je bilo mirno in v veselem pričakovanju. Otroška duša, tako čista in neomadeževana, je bila presrečna. Odrasli smo. Skrbi, odgovornosti in okolje, v katerem živimo, so spremenili tudi nas. Ob koncu leta delamo poslovne analize, štejemo dobiček ali izgubo, ukvarjamo se s plani, ki so bili ali pa tudi ne izpolnjeni. Vse, kar nekaj šteje v današnjem času, se da izmeriti v tolarjih, metrih, kilogramih, kosih... Kaj pa človeška srčnost, dobrota in duhovni razvoj? Ali se jih da izmeriti? Ali bomo znali doživeti bistvo božiča in se ne pustiti zasužnjiti potrošniški mrzlici, ki iz nas dela zagrenjene otroke spričo toliko stvari, ki si jih ne moremo privoščiti? Ali bomo znali poiskati del otroka v sebi in ponižno ter iskreno, vendar z izkušnjami odraslega pogledati vase in na preteklo leto? Ali bomo znali biti veseli in se veseliti vsega lepega, kar nas obdaja, ter s tem razveseliti tudi svoje bližnje? Ali se bomo utegnili spomniti tudi žalostnih in osamljenih, ki prav v teh dneh najbolj občutijo bolečino samote? Blagoslovljene in doživete božične praznike in Vsem vse dobro v letu, ki je pred nami. Darko Bogataj OGLAR, letnik 2, št. 2, december 2001 Glasilo izdaja Kulturno društvo Zavratec dvakrat letno Uredniški odbor: Alenka Gantar (glavni in odgovorni urednik), Nataša Mivšek (lektoriranje), Renata Kogovšek, Jožef Lazar, Andrej Mivšek, Robert Rijavec, Darko Bogataj, Mojca Mivšek, Kristina Bogataj, Anita Tavčar, Tomaž Mivšek, Polona Gantar Naslovna in zadnja stran: Andrej Mivšek Fotografija: Robert Rijavec Tisk in oblikovanje: ABC Merkur d.o.o. Idrija Naklada: 300 izvodov PODOBA NAŠEGA PODEŽELJA Nisem se mogel upreti prijaznemu povabilu glavne in odgovorne urednice “Oglarja”, da v tej številki napišem nekaj misli o stavbarski podobi našega podeželja v današnjem času. Oglar postaja revija, ki že presega glasilo Kulturnega društva Zavratec in njegovih aktivnih članov. Ob dogodkih, ki zaznamujejo utrip kraja in se zabeležijo kot kronika, opisuje na zanimiv način domoznanske teme, ki bi lahko ušle v pozabo. Ob tem, ko odpira vedoželjnost mlade generacije, se utrjuje misel, daje mogoče še in še odkrivati vrednote in modrosti, ki jih poznajo stari ljudje, pa smo jih danes ne le pozabili marveč tudi zavestno zavrgli. V našem času je napredek tehnologij vseh vrst tako hiter, daje edina stalnica nenehno spreminjanje in učenje. Nenehno smo pod pritiskom oglaševalskih agencij in trendov, ki hočejo vplivati na naša čutila in odločitve. Sistem vrednot, ki se jih poskušamo zavedati, je ogrožen. Pa kljub temu ugotavljamo, daje začel pihati rahel vetrič, ki daje glavi potrebnega kisika, d a se zave svoj ih misli in razsodnega preudarka. Ko se umirimo in pogledamo okrog sebe z drugačnimi očmi, zagledamo, da pravzaprav živimo v krajih, ki so posebno obdarjeni z lepoto in harmonijo. V pokrajini, ki so jo naši predniki stoletja in stoletja upodabljali z nenehnim krčenjem gozdov in urejanjem senožeti ter njiv, kjer so stare domačije, umaknjene vzavetrne lege in se nastavljajo soncu, kjer kozolci razpirajo svoja rebra vetru in kjer cerkvice dominirajo na najlepših hribčkih. Vasice so praviloma strnjene in gručaste zazidave, stavbe sledijo terenu, osončenju in cesti. Pomembnost posameznih domačij se nakazujejo v njihovi legi in obdelavi stavbe. Vse to, kar so človeške roke v preteklosti v nenehni borbi za preživetje oblikovale v naravi, danes označujemo s pojmom “kulturna krajina”, stavbni fond na podeželju pa z “ljudskim stavbarstvom”. Vse do polovice prejšnjega stoletja lahko trdimo, da sta bila oba pojma v harmoničnem razmerju. Povojni časje prinesel prelomne spremembe tudi v pojmovanju stavbarstva. Ob obnovi porušene domovine ni bilo časa in potrebe za obnovo dediščine. Staro se je moralo umikati novemu brez kritičnega premisleka. Kmečki “dvori”, domačije in kašče so bili največkrat obsojeni na propadanje, zraven pa so se brez vsakega premisleka locirale nove stanovanjske tipske hišezdolgimi balkoni, velikimi okni in manjšimi nakloni streh, ki niso upoštevali obstoječe tipike. Največjo napako, ki sojo pri načrtovanju teh tipskih hiš napravili projektanti, ki praviloma niso bili arhitekti, je vzanikanju vsake tradicionalnosti tako v trorisni zasnovi kot v členitvi fasad. Opustili so osnovna načela, kijih stare hiše v celoti upoštevajo to pa so: simetrija, harmonija, moduli, razmerja in ritem na fasadah. Danes se teh napak mnogo bolj zavedamo. Mnogi sojih kolikor je mogoče z adaptacijo že odpravili. O tem piše tudi knjiga arhitektke dr. Žive Deu “Stavbarstvo slovenskega podeželja”, kije izšla pri založbi Kmečki glas v letošnjem letu. V naših krajih opažam, daje poleg novozgrajene nadomestne hiše ostalo še zelo veliko starih domačij, ki niso naseljene pa kljub temu še kljubujejo zobu časa. Te predstavljajo ta trenutek mrtev kapital, ki ga bo morda mogoče kmalu tudi s pomočjo pomoči EU obnoviti in rekonstruirati za nastavitvene objekte -turistične objekte na podeželju. V porastu je tkzv. ekološki turizem, ki z vsem spoštovanjem do tradicije neokrnjene narave, bio hrane in bivanjskih navad naših babic in dedkov išče možnosti, da lahko osveščeni turisti nekaj časa svojega dopusta preživijo stran od velikih mest, zastrupljenega zraka, nasičenega tehnološkega okolja, polnega stresov in življenjskih tegob. Dobro adaptiran star objekt gotovo nekaj stane, prinaša pa lahko dohodek visoke kategorije turistične sobe, pa čeprav z vso navidezno preprostostjo. Slovenija in posebno naši kraji, ki imajo v bližini toliko zanimivih reči od tehnične dediščine idrijskega rudnika do naravnih spomenikov, ima za tak razvoj neverjetne možnosti. Če upoštevamo, da tukaj še vedno kmetujemo skoraj tradicionalno in se naša hrana skoraj ne razlikuje od prave bio-pridelave, je to gotovo prednost, ki bo vsakčas prinašala tudi višje dohodke. Te pridelke bomo najdražje prodajali pripravljene na mizah naših turističnih objektov. Oblikovali bomo turistične ponudbe, ki ne bodo ogrožali našega podeželja temveč samo dopuščali, da bo mladina ob novih oblikah dopolnilne dejavnosti imela možnost ostajati doma in ohranjati življenje v teh krajih. Infrastruktura, ki jo kolikor je mogoče pospešeno gradimo, predstavlja temelj tega razvoja. Skozi projekte Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi CRPOVosveščamo prebivalce v krajih, kjer potekajo, da opazijo priložnost, ki jih morda v svojem okolju še niso opazili, pa pomenijo veliko možnost postopnega zaslužka v domačem okolju. Kitajski pregovor pravi, da nekomu pomagaš, če ga učiš ribo ujeti in ne da mu jo daruješ! Prepričan sem, da bomo znali izkoristiti naše prednosti in se uspešno odzvati na izzive, ki so pred nami. s ŽUPAN OBČINE IDRIJA Cveto Koder, univ.dipl.inž.arh. ASFALTACIJA CEST V KS ZAVRATEC Leto se približuje koncu in običajno se vsak ozira nazaj in primerja zastavljene in realizirane cilje. V KS Zavratec so dolgoročni cilji že dolgo znani, vsak se jih hitro spomni tudi vsak mesec pri pogledu na plačilni list. Samoprispevek nam resnično omogoča planiranje in kasnejšo izvedbo asfaltacije in ureditve cest v kraju. Čeprav je delež krajanov običajno manjši kot polovica vrednosti investicije, nam v okviru občine dviguje bonitete za pridobitev sredstev iz proračuna. Lahko rečemo, da so se zastavljeni cilji za leto 2001 v celoti realizirali. Asfaltacija obeh odsekovvSpodnjem Zavratcu in Potoku, pripravljenih za asfaltacijo že v preteklem letu, je bila v celoti realizirana kljub slabim izgledom. Glede na dolgove, ki smo jih imeli iz prejšnjih let, je bila asfaltacija zelo vprašljiva, čeprav tudi sedaj 3 mio. SIT vredna investicija še ni v celoti plačana. Glede na stalna in zagotovljena sredstva samoprispevka je bil zamik plačila mogoč, kar pa nam je omogočilo, da smo asfaltirali vse pripravljene ceste. Kritičnost nekaterih krajanov o izboru, lokaciji in dolžini posameznih asfaltiranih odsekov je bila pričakovana in delno tudi razumljiva. Merilo, da asfaltiramo najprej lokalne ceste, kasneje odseke z več hišami in nazadnje dovoze do posameznih hiš, je bilo sprejeto že takoj po Prvi metri asfalta v Spodnjem Zavratcu. Foto: Evgen Rupnik referendumu in je edino smiselno. Glede na to, da se zbiranje samoprispevka konec naslednjega leta konča, je zelo težko napovedati dinamiko nadaljevanja asfaltacij cest v kraju. Vsekakor se bo delalo še naprej, razmisliti pa moramo, na kakšen način bomo zbirali sredstva tudi v bodoče. Pri vlaganju v razvoj kraja je poleg ostalih virov financiranja realno pričakovati tudi udeležbo krajanov. V svetu KS pa se bomo prizadevali za pridobitev sredstev iz proračuna Občine in drugih možnih virov. Ob koncu leta bi se rad v imenu KS Zavratec zahvalil vsem, ki s svojimi prispevki omogočajo napredek kraja. Posebna zahvala velja tudi požrtvovalnim posameznikom, ki s svojim delom v več društvih in krožkih v Zavratcu skrbijo za razvoj in p red stavi tev Zavra tca tudi izven meja kraja. Darko Bogataj Priprava ceste pred asfaltacijo v Potoku. Foto: Darko Bogataj DOKONČANA OBNOVA ZUNANJOSTI CERKVE SV. URHA V ZAVRATCU Cerkve v vseh okoljih predstavljajo pomemben kulturnozgodovinski objekt v širšem smislu in seveda najpomembnejši sakralni objekt. Pomen cerkve pa še posebej izstopa v manjših krajih, kjerje število pomembnih objektov zelo majhno ali bolje rečeno predstavlja cerkev lahko edino zgradbo z visoko kulturno-zgodovinsko vrednostjo. Z vidika kraja samega in farne skupnosti lahko mirno rečemo, daje cerkev v marsičem ogledalo odnosa faranov in krajanov tega območja do ohranjanja kulturnozgodovinske dediščine na eni strani in seveda odnosa do tega, kaj nam urejena cerkev pomeni sedaj, tako iz prej navedenega dejstva kot tudi iz verskega vidika. Za farane zavraške župnije in ostale krajane tega območja lahko zagotovo rečemo, da imajo in gojijo pozitiven odnos do cerkve, s čimer potrjujejo zavesten pozitiven odnos do objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen. Pomembno je tudi dejstvo, da pri tem ne izstopajo ljudje z globljim verskim prepričanjem, ampak sodelujejo tudi tisti, ki jim urejenost kraja, odnos do zgodovinsko-kulturnih objektov in ohranjanje kulturne dediščine nekaj pomenijo. Da zgoraj navedena dejstva niso le prazne fraze, lahko dokažemo z lepo obnovljeno zunanjostjo cerkve sv. Urha. V času od avgusta 1996 do oktobra 2001 se je v celoti obnovila zunanjost in sicer v treh fazah: ■ ostrešje in kritina na zvoniku, fasada na zvoniku in ura • ostrešje in kritina na ladji cerkve (skupaj s prezbiterijem in zakristijo) ■ fasada na ladji (skupaj s prezbiterijem in zakristijo) O poteku prvih dveh aktivnostih je bilo v glasilu Oglar že podrobno poročano (Alojz, Kogovšek: Oglar, letnik 2, št. 1 Junij 2001), tako da bom vtem prispevku na kratko povzel, kako je potekala tretja faza. Pozimi letošnjega leta je ŽPS na svoji redni seji sprejel sklep, da se v tem letu, predvidoma septembra, izdela nova fasada na ladji cerkve. Ob sprejetju sklepa ni bilo znano, koliko bodo dela stala, kdo naj bi jih izvedel in koliko dodatnih sredstev bo potrebno zbrati. Sprejeto je bilo, da se pridobi vsaj dve ponudbi, ki bi omogočali primerjavo cen, vendar od takih izvajalcev, za katere se meni, da bo kvaliteta opravljenih del zagotovljena. Po pridobitvi ponudb se bo ŽPS ponovno sestal in odločal o izvajalcu. Pridobili sta se dve ponudbi in sicer od podjetja Zidgrad d.o.o. Idrija in od nam že poznanega izvajalca Škedelj (izvedba del na zvoniku). Po usklajevanju cen (nižanju) je bila cena podjetja Zidgrad d.o.o. cca 8% višja. Odločitev ŽPS na izredni seji je bila za izvajalca Škedlja in sicer zato, ker je bila ponujena cena nižja (cca 2.700.000 SIT +DDV) in ker kvaliteto njegovih del že poznamo. Na tej seji je tako postalo jasno, kdo bo izvajalec in kakšna bodo potrebna finančna sredstva za izvedbo tretje faze. Potrebno je bilo sestaviti finančno konstrukcijo (izdelati oceno) kako investicijo zaključiti. Cerkvena blagajna še zdaleč ni razpolagala s takimi sredstvi, zato se je ŽPS odločil, da povabi vsakega polnoletnega občana, razen dijakov in študentov, da prispeva po 15.000 SIT. ŽPS je na podlagi izkušenj iz preteklih akcij ocenil, kakšen bo približni odziv darovalcev in sklenil, da bi se na ta način investicija morala pokriti. Vzačetku avgustaje izvajalec postavil gradbeni oder, kar je omogočilo začetek del. Na vrsti smo bili farani, saj smo se z izvajalcem dogovorili, da odstranitev starega ometa in pranje fasade izvedemo sami. To smo okoli velikega šmarna tudi izvedli. Udeležba faranov je bila pričakovana, vsakemu bralcu z območja zavraške fare pa dajem v njegov lasten premislek, če je bil njegov doprinos dovolj velik. Dela so potem potekala v okviru plana in 30. oktobra 2001 je bila obnova fasade na ladji cerkve končana (odstranjen gradbeni oder) in s tem v celoti zaključen projekt obnove zunanjosti cerkve. V trenutku nastanka tega članka ne morem podati točne višine stroškov (izvajalec še ni izdal končne situacije), Foto: Jože Lazar zagotovil paje, da bo pod predračunsko vrednostjo. Na drugi strani paje po besedah župnika Danila Kobala odziv faranov bil tokrat nad povprečjem in po grobi oceni že sedaj zagotavlja presežek v blagajni, ko bodo poravnani vsi računi. ŽPS se je zato na seji v nedeljo 18. novembra 2001 odločil, da se spomladi leta 2002 uredi še neposredna okolica okoli cerkve (meteorne vode, osvetlitev, pas okoli cerkve). Na koncu tega članka bi rad še enkrat poudaril, daje končan projekt, ki je bil zelo zahteven tako po tehnični plati, še posebno pa po finančni. Vsem je lahko v zadovoljstvo, obenem pa tudi v vzpodbudo za naprej, da z združenimi interesi zmoremo včasih tudi več, kot je na prvi pogled mogoče realno pričakovati. Marjan Drmota PRIHODNJE LETO BODO LOKALNE VOLITVE Najkasneje šest mesecev pred lokalnimi volitvami mora biti znano, koliko županov in občinskih svetov bomo v državi izvolili, se pravi, v koliko občinah bomo volili. Tako je že običajno, da se približno leto in pol pred vsakokratnimi volitvami začnejo postopki za ustanovitev novih občin ali za spremembo območij obstoječih občin. Prvič smo se v novi državi s tem problemom srečali leta 1994, ko sta na ozemlju nekdanje občine Idrija nastali občini Idrija in Cerkno. Takrat so nekdanjo občino hoteli razdeliti na kar štiri nove občine Cerkno, Črni Vrh - Godovič, Idrija in Spodnja Idrija, vendar so se kasneje formalni postopki - vključno z referendumi - nadaljevali povsod, razen za občino Črni Vrh - Godovič. Zanimivo je, daje referendum uspel samo v Idriji, medtem ko so bili prebivalci Cerkna in Spodnje Idrije proti oblikovanju lastnih občin. Ker so tovrstni referendumi poizvedovalne narave, za zakonodajalca rezultati niso obvezujoči. Tako je Državni zbor Republike Slovenije leta 1994 ustanovil samo občini Cerkno in Idrija. Leta 1998 so bile izvedene druge lokalne volitve v samostojni Sloveniji, takrat formalnih predlogov za nove delitve pri nas ni bilo. Letosje situacija bistveno drugačna. Spomladi so svet krajevnih skupnosti Spodnja Idrija, Kanomlja, Ledine in Krnice-Masore predlagali svojo izločitev iz idrijske občine ter predlagali ustanovitev občine Spodnja Idrija. Prav tako sta sveta krajevnih skupnosti Mesto Idrija in Vojsko predlagala ustanovitev občine Idrija. Preostanek krajevnih skupnosti pa bi lahko oblikoval novo občino (KS Gore-Dole, KS Zavratec, KS Godovič, KS Črni Vrh). Sam taki delitvi idrijske občine na tri nove nasprotujem, prav tako je proti tudi občinski svet. Občinski sveti so morali svoja stališča do predlogov za nove občine poslati v državni zbor, kije novembra prejel sklep o nadaljevanju postopkov za ustanovitev občin povsod tam, kjer so bile vloge pravilno oddane, takih paje bilo skoraj 60. Po doslej znanih podatkih zelo malo predlogov za ustanovitev ali preoblikovanje občin ustreza zakonskim merilom, o čemer pa se bosta vlada in državni zbor izrekla v nadaljevanju postopka. Temeljni pogoj za ustanovitev nove občine je 5000 prebivalcev, poleg tega pa mora imeti še osnovno šolo, zdravstveni dom, pošto in vsaj še trgovino. Kaj se bo v nadaljevanju postopkov za ustanovitev občin v državi zgodilo, je glede na dosedanjo prakso, težko napovedati. Različni lobiji so doslej vteh postopkih oblikovali popolnoma nepredvidljive koalicije, zato brez trdnega dogovora v vrhu sedanje vladajoče koalicije ne bomo uspeli zaustaviti nadaljnje drobitve Slovenije na majhne občine. Mislim, da imamo pomembnejše naloge, kot da se ponovno ukvarjamo z reorganizacijo občine, z neskončnimi debatami glede delitve nekdaj skupnega premoženja, ki ga v sedmih letih niti z občino Cerkno še nismo razdelili. Delitvena bilanca je konec koncev tudi pogoj za najemanje normalnih kreditov za večje investicije v družbenih dejavnostih ter v komunalni in cestni infrastrukturi. Res paje, da sedanji sistem financiranja občin spodbuja delitve, zato bo nujno potrebno obstoječi zakon spremeniti, za kar ima vlada že pripravljene rešitve. Vsem bralkam in bralcem Oglarja voščim vesele božične praznike in srečno novo leto 2002. Samo Bevk O DEVETLETKI Tudi Osnovna šola Idrija se pripravlja na devetletko. Šolanje je nenehno spreminjajoč se sistem. Spremembe so posledica sprememb v življenju, ki so odraz stalnega napredka tehnologije in znanosti. Državni zbor Republike Slovenije je že leta 1996 sprejel nov Zakon o Osnovni šoli. Temeljne zakonske rešitve so nastajale na podlagi večletnih strokovnih razprav. Osrednja novost zakona je uvedba devetletne osnovne šole. Devetletka, v katero bodo otroci vstopili s šestim letom starosti in bo trajala do njihovega petnajstega leta, bo postala obvezna leta 2003 (šol. leto 2003/04 ). Tako dolgčas uvedbeje v slovenskem prostoru potreben zaradi dograditev in ureditev prostorov in opreme za šestletne otroke, predvsem pa zaradi prenove učnih programov. Vanje je bilo potrebno vnesti tiste novosti, ki so se uspešno uvajale in uresničevale na mnogih šolah (podaljšano opismenjevalno obdobje, opisno ocenjevanje v 1. razredu, pouk na več ravneh zahtevnosti pri posameznih predmetih na predmetni stopnji - nivojski pouk). Na osnovni šoli v Idriji se prav tako pripravljamo na uvajanje sprememb. Prijavili smo se na razpis za uvedbo devetletke v 4. krogu uvajanja, saj izpolnjujemo vse zahtevane kadrovske in prostorske pogoje. Izkušnje, ki so sijih pridobile šole, kjerže imajo devetletko, so dobre. Načrtujemo uvedbo 1. razreda z naslednjim šolskim letom 2002/03, če nas bodo pri tem podprli starši. Prav zato jih bomo v naslednjih mesecih večkrat povabili na razgovore, jim predstavili novosti in se pogovorili o organizaciji. Naš skupni cilj je kakovostna šola, taka, ki je sposobna slediti spremembam v družbi in vzgajati ter izobraževati za življenje. DOM MEDVED NA MEDVEDJEM BRDU Čeprav smo čisto blizu vašega kraja, nas morda le ne poznate tako dobro, kot se za sosede spodobi, zato se vam želimo čisto na kratko predstaviti. Nekdanja medvejska šola je že sedmo leto preurejena v enoto Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Namenjena je izvajanju Šole v naravi in tu vsako leto preživi okoli 1300 otrok teden najlepše šole. Trenutno je v domu zaposlenih osem delavcev in vsaj dva od njih poznate, saj sta domačina: Medvedov Bojan in Kašparevčeva Fani. Ostali se vozimo iz Logatca, Planine, Rakeka, Dragomerja in Čušperka (to je na dolenjskem koncu). Kakšno je naše delo? Predvsem skrbimo za mladino in se trudimo, da bi naši gostje iz tega lepega dela Slovenije odnesli kar najlepše vtise in se česa za življenje tudi naučili. Na izlet pa prihajamo tudi vZavratec. Saj veste, to je takrat, ko po vaših klancih škripljejo zavore koles in se sprašujete, kaj moti vaš mir. Malo ste se nas pa že navadili, kaj ne! Če vas karkoli zanima, oglasite se pri Domu Medved, saj smo gostov vedno veseli, sosedov paše posebej. Prisrčno vabljeni! Pedagoška vodja Doma Medved: Darja Sever Anica Makuc, ravnateljica OŠ Idrija OKOLICA SOLA V NARAVI V DOMU MEDVED NA MEDVEDJEM BRDU Februar, 2001 V začetku meseca februarja smo se učenci sedmih razredov v okviru šole v naravi odpravili v Dom Medved na Medvedjem Brdu. V kraj smo prispeli ob 10.30 uri. Ob prihodu nas je prijazno pričakala gospa, ki nas je popeljala v prve prostore doma. Kasneje smo izvedeli, da je to učiteljica Darja, ki je z nami preživela kar nekaj časa. Ob vstopu v dom nas je pozdravil nagačen medvedek, ki na polici nad vhodnimi vrati počiva že sedem let, torej odkar dom deluje. Dom je bil nepričakovano lepo urejen in vse je bilo na svojem mestu. Odložili smo svoje stvari in odšli v večji prostor s številnimi stoli in mizami. Ko smo zagledali še tablo, smo ugotovili, daje to pravzaprav učilnica. V tej sobi je bila tudi televizija, ki nam je ob večerih krajšala čas. Seznanili so nas s programom in razvrstili po sobah. Tačasje bila naša edina naloga, da sijih uredimo. Kmalu je zadišalo iz kuhinje in odšli smo na kosilo. Po kosilu smo si malce odpočili. A kaj kmalu smo se že pripravljali na krajši sprehod. Ker se je vreme držalo bolj kislo, smo dobili pelerine, da nas dež ne bi zmočil. Odpravili smo se na najvišjo točko Medvedjega Brda. Izvedeli smo marsikaj zanimivega. Ogledali smo si kamen, na katerem je označena višina Šinkovcovega griča. Povrnitvi smo si z učiteljem Matjažem ogledali kompas in spregovorili o njegovi uporabi. Sledila je večerja in nekaj prostega časa. S sošolci smo se malo pogovorili o vtisih in ugotovili, da smo vsi dokaj zadovoljni. A kaj, ko je to šele začetek. Vtorekzjutraj nasjezbudil direndaj fantov. Ob meglenem vremenu smo si razgibali naše trde kosti in lačni odhiteli vjedilnico. Dopoldne je bil na programu odhod na ogled dinozavrovih stopinj. Kar nekaj korakov smo naredili po italijanski in živosrebrni cesti. Ne samo naše noge, tudi naše oči so doživele nekaj presenečenj. Videli smo recimo najkrajši studenec nasvetu, ki je vpisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Med potjo smo si ogledali tudi nekaj zdravilnih rastlin. Ena pa ni bila najbolj zdravilna, ampak po mnenju učitelja Matjaža odličen čaj za taščo. To je bil teloh. Ko smo prispeli do cilja in si ogledali dinozavrove stopinje, ni bilo kaj dosti videti, malico smo pa le dobili. Zvečer pa smo si privoščili še dokumentarec o dinozavrih. A kljub napornemu dnevu smo bedeli pozno v noč. V sredo smo vsi vstali s težko glavo. Kmalu nasje zbistrila ena sama beseda: malica. Ko so bili naši trebuščki napolnjeni in pripravljeni na nove dogodivščine, smo se razdelili v skupine in odšli na kmetije z namenom, da izvemo kaj o življenju Medvejcev. Moja skupina je bila pri zelo prijazni družini in nismo se branili nobene informacije, kakortudi oni ne naših vprašanj. Ob prihodu v dom smo pripravili prispevke o tem, kar smo izvedeli. Sledili sta malica in analiziranje vode v okolici doma. O tem nas je poučila zelo mlada in prijazna učiteljica Sandra. Po obisku v kuhinji smo delali plakate do večera. Nato smo zapisali vtise v dnevnik in prešli k naši šibki točki - spanju. V četrtek nasje zbudilo pokašljevanje sošolcev. Kmalu smo ugotovili, da jih je kar nekaj podleglo vročini in da bodo po njih morali priti starši. Ker nismo ponoči preveč pridno spali, smo bili veseli, da nam je odpadla telovadba. Po zajtrku smo z učiteljico Sandro odšli na kmetijo, kjer smo božali teličke. Domači pes pa nam je oslinil hlačnice, a kaj zato, saj smo do doma morali prestopiti še veliko blatnih luž. Po kosilu smo z učiteljem Matjažem odšli v gozd, kjer smo si morali v skupinah postaviti zavetišča iz naravnih pripomočkov. Po vrnitvi smo si zavihali rokave in se lotili čiščenja bivališč živali, ki jih imajo v Domu Medved. Za te živalice skrbi učiteljica Sandra, ki nam jih je tudi predstavila. Občudovali smo ribe, miš, podgano, ščurke, paličnjake, hrošče mokarje, največ smeha pa tudi razburjenja so povzročale želve. Ker je bil to naš zadnji večer, so nam dovolili, da si priredimo ples in odidemo v postelje uro kasneje. Ta noč je bila ena najbolj mirnih, saj smo spali kot polhi. V petek smo vsi vstali s povešenimi obrazi in slabe volje, kajti bilo je zadnje jutro našega bivanja na Medvedjem Brdu. Po zajtrku smo začeli napolnjevati potovalne torbe in sobe so postajale vse bolj puste in osamljene. V njih ni bilo več slišati smeha in zabave, pač pa stajih napolnili nejevolja in žalost. Zadnje dopoldne smo dobili še zadnjo nalogo: orientacijski tek. Vsaka skupinaje dobila delovni list z vprašanji, na katere je odgovarjala med potjo. Skupine so si lahko izbrale tudi ime. Mi smo se imenovali Bureki. Med tekom smo imeli kar nekaj težav, a na koncu smo le dosegli tretje mesto. Ko smo v dom prihiteli skoraj brez sape in blatni do kolen, smo se odpravili pod tuše. Sledila je še zaključna učna ura in podelitev diplom. Na koncu moram pohvaliti vse učitelje, upravnika Bojana, kije skrbel, da naši mobiteli niso ostali prazni, kuharja Amiga in kuharico, ki sta skrbela, da nismo bili nikoli lačni, in še drugo osebje, ki je z veliko voljo preživelo teden z nami. Mi smo se imeli lepo in upam, da so tudi oni uživali v druženju z nami. Monika Kajii, 7.a OŠ Griže pri Žalcu GEOLOGIJA IDRIJSKO ŽIROVSKEGA OZEMLJA UVOD Ko pohajamo po okoliških gričih in grapah, se nemalokrat čudimo nad kamninsko podlago, ki nas obdaja. Kamnine se razlikujejo po obarvanosti, mehanskem preperevanju, kemičnem preperevanju, barvi... Zato bom naše ožje in malo širše geološko območje malo podrobneje predstavil. Naša okolica geološko spada v območje Idrijsko -žirovskega gorovja. To območje ima burno geološko preteklost, ki se odraža tudi v zapleteni geološki zgradbi, razgibanem reliefu in v človeškem odnosu do danih naravnih danosti. To območje je tudi zelo dobro raziskano. V idrijskem rudišču in z vrtinami okrog rudišča ter vzdolž prelomov so geologi definirali genezo zahodne Slovenije. GEOGRAFSKI PREGLED Geografsko spada okolica Zavratca v Škofjeloško hribovje. Ločnica med Idrijskim in Škofjeloškim hribovjem je meja med jadranskim in črnomorskim razvodjem. Najvišja točka je neimenovan vrh nad stenami Hrečevcaz871 m, sledi mu hrib nad Mravljiščem 867 m. Zavratec leži na višini med 650 in 730 metri. Dolina Črne pa se v okolici Bizjaka spusti na višino 550 metrov. Naklon površja je raznolik. Najmanjši naklon beležimo na planotastem razvodju med Soro in Idrijco, največji naklon pa ob izvirih potoka Črna in v stenah Hrečevca. Večina ozemlja ima normalen rečni odtok, glavna vodotoka sta Črna in Jakopnik. Zakraselo pa je razvodje Idrijce in Sore ter območja vasi Zavratec. GEOLOŠKA ZGRADBA Na ozemlju Idrijsko - žirovskega gorovja je prisotna izjemna geološka pestrost (glej profil 2). Najstarejši sedimenti so iz karbona, ti se nahajajo v pasu med Čemunskim vrhom in Mravljiščem preko Potoka, Nart proti Globovškemu potoku. To so predvsem kremenovi peščenjaki in skrilavi glinenci. Tem slede permski peščenjaki in skrilavi glinenci, ki se pojavljajo na Mravljišah ter pri Blažiču. Triasne kamnine sestavljajo skorajda vso ostalo površje okrog Zavratca. Največ je dolomita, peščenjaka, konglomerata, breče, skrilavih kamnin, boksita, apnenca... Najmlajše so plasti holocenske starosti v potoški kotlinici. Tu najdemo pesek, ilovico, melj. Zaradi boljšega razumevanja geološke zgradbe območja moramo pogledati malce širšo geološko sestavo. Ozemlje Idrijsko - žirovskega gorovjaje v srednjem triasu sestavljalo okolico Idrijskega tektonskegajarka, v katerem je nastalo rudišče živega srebra v Idriji. Jarek je zaradi terciarne in K akta i krovna zora, a idrijskega ozemlja NAPPE STRUCTlf 0F THE IDRIJA RRGI0N SHEMATSKA RAZČLENITEV KROVNE ZGRADBE - OUTLINE OF NAPPE ŠTRUC TURE KAMOMiJi-MIKOVA lORlJA -UUBlvt VIHAR tl t f«MB MAHI - r«» i A, fwyArtir— pMtn - IRtm Cf j K, V**«*"« MM-Uw Ci vi 'I arsr ussmest '■* L rrsrr neotektonike močno spremenjen, vendar je njegova rekonstrukcija pokazala, da seje raztezal od Vojskarske planote preko Idrije, Veharš in Kurje vasi do Rovt. Tektonski jarek sta obdajala južni in severni prag, ki sta bila z jarkom ločena s prelomoma Urbanove Zovčan na severu in prelomom Zagoda na jugu. Na vsako stran pragov sta se severno in južno razprostirala sedimentacijska območja. Severno sedimentacijsko območje je segalo do Lomsko - zavraškega preloma. Vsi prelomi imajo smer V - Z, prav tako tudi jarek sam. Rudišče je nastalo v kadunji srednje triadnega jarka ob prelomih. Orudile so se tudi plasti ob drugih prelomih. Tako najdemo nekaj Hg anomalij tudi izven rudišča ob prelomu Zovčen-Urbanovc, zahodno od Veharš ter v Kurji vasi, kjer je ruda v%, a majhnih količin obsega. Zaradi zapletenosti geološkega območja so potrebovali veliko znanja, da so geologi razvozlali sledeče: Območje je sestavljeno iz treh lusk narivne zgradbe. Idrijsko območje so razdelili na 4 pokrove. Pod vsemi je še avtohtona podlaga iz zgornje krednega apnenca in eocenskih kamnin, ki so razgaljeni le v dolini Nikove in Idrijce, (glejkarto 1) 1. Koševniški pokrov povprečno debel od 100-150 metrov. Sestavlja ga kredni apnenec (svetlo siv do črni apnenec). Ob prelomu Zale. 2. Čekovniški pokrov povprečno debel od 150-200 metrov. V tem pokrovu je stratigrafsko zaporedje plasti inverzno. Zgornji triadni dolomit je nad spodnje krednem apnencu. Na površju je viden južno od Medvedjega Brda, zahodno od Godoviča 3. Idrijski pokrov - najbolj komplicirana narivna enota, katerega grade kamnine od mlajšega paleozoika do spodnjega triasa. Plasti so večinoma v inverzni legi. Ta pokrov delimo še na dva dela, ker se del pokrova litografsko ponovi. Prvi del se pojavlja v ozkem pasu Z od Leskovca, sestavljen je iz paleozoiskega glinastega skrilavca, grodenskega peščenjaka in zgornje permskih dolomitov. Drugi del se nahaja severno in vzhodno od prvega dela pokrova in ima podobno sestavo kot prvi del. 4. Žirovsko trnovski pokrov pokriva večji del Idrijsko žirovskega gorovja. Grajen je iz gornje paleozoiskih, triadnih, jurskih, krednih in eocenskih plasti, ki se nahajajo severno od tretjega pokrova. TEKTONIKA Tektonika je bila in je na tem območju zelo pestra. Na proučevanem območju so prisotni Čekovniški, Idrijski in Žirovsko - trnovski pokrov. Zato je tu veliko narivnih struktur, ki se kažejo v izoblikovanosti reliefa. Še več pa je prelomov. SmerZ-V imajo naslednji prelomi: Urbanove GEOLOGIC SECTIONS 5 TO 9 THR0UGH, THE IDRIJA REGION VIR> MAKAR, In MERCATOR SORA - OPREMA - ROVTE PRODAJAMO: živila, pijače, tekstil, galanterijo, kozmetiko, kmetijske pripomočke, semena, krmila, gnojila in plin. DOSTAVA TUDI NA DOM. ODKUPUJEMO V SEZONI: zelišča, goveje, konjske in svinjske kože. Zakaj po nakupih v oddaljene kraje - varčujte s časom in bencinom. - dober nakup lahko opravite tudi doma - vse na enem mestu - ugodne cene - solidna postrežba Pričakujemo vas v sodobno urejeni prodajalni. Se priporočamo. telefon: 01 750-10-02 : 7 r:^ 1 ^liliji liRRss J«v. !': &n i f2i /1 f Fotografija: Robert Rijavec