[bbbbbs£m Z1-.'.v, i ;t •’ V*.1' MENTOR LIST ZJI SREDNJE* ŠOLSKO DIMSTVO Št S.::: letnik IV. l»: Urejuje ::?i dr. Anton Breznik za leto mi/inž »Mentor« » 1911/1912 « IV. letnik * Zvezek 5, f ■■■•■••■■••■••■•■••a Vsebina. Iveri. (Ksaver Meško.) (III.)...............................97 Iz težkih ur. (Pesem.) (Josip Lovrenčič.)...................104 Spomini na staro Recijo. (Fr. Trdan.).......................105 Klic pomladi. (Pesem.) (Bogumil Gorenjko.)..................109 Besedni homunkulus. (Dr. A. Breznik.).......................110 Svetovne uganke. (M. Stular.) (Konec.) ....... 113 Navod za šahovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje.) .... 116 Drobiž: Rešitev zadnjih ugank in nalog. — Uganka: Kdo smo ? — Esperantisti. — Monte Pincio. — Zgodovinske anekdote. — Naše slike....................... . 118—120 Ljubljana, Stari trg 7. 3Qa5SaDaapaaaaaSSa5aaoaaaaa £? Lepa priložnostna darila. Dobro In poceni m kupi le pri meni, kur j« obče mano. — Ure budilke od * K naprej; nlkel-imte lepe anker ure od K 4'S0 naprej; stebrne ctt-rem. ure od V K naprej; srebrne anker-rcni. ure od 10 K naprej; diamantni prstan od Vi K narrej; briljantni prstan od sn K naprej — Lep« novosti v kina- in pravem srebru po mlinnih cenah. Narofajte novi cenik > koledarjem tudi po poiti aaatonj. — Singerjev! Hvalni »troji od #0 K naprej, tudi « pletenje (pouk breiplačen). Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. Fr. P. Zajec, izprašani optik, Ljubljana, Stari trg 9 priporočil h voj dobro tirej«nl optltnl zavod kakor tudi različne vrst« naočnikov, fičlpalcev, toplomnrov, daljnoglndov itd. Popravila očal, Ščipalcov itd. ievržujo dobro in conol Si KREGAR & SELJAK. Kupujte edino „SAllir-kremo v korist obmejnim Slovencem. ■■•••••■■■•■•■•■•••■v Izhaja v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljub~ ljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike Štiri krone na leto. Tlak .Katolllke Tiskarne" v Ljubljani. Odgovorili Ustnik Alojtlj Marke*. Letnik IV. List za srednješolsko dijaštvo. Štev. 5. Ksaver Moško: Iveri. hi O knjigah in ljudeh. Er mochtc es gern auf immer niederschreiben, in den Fels hinein-ineisseln, wonn er konnte, und sagen: „I)as ist inein Bestes. Mein Leben war wie der Dampf und ist nicht rnehr; aber dies sah und wusste ich; wenn etwas an mir ist, ist dies eures Ge-denkens wert.“ Das ist sein, „Schrei-bon“; in seiner kleinen, menschli-chen Weise und je nach dem Grade, in dem gottliche Jiingebung in ihm ist, ist es seine Schrift, seine „heilige Schrift". Das ist ein BUCH. Jolm Ruskin v prevodu Marije Kiihn. Najljubši čas dneva so mi večeri. Ne poletni večeri, ko šumi zunaj življenje do desete ure, še dalje v noč. Taki večeri raztresajo, utrujajo. Duša so ne more docela umiriti; ne more zbrati dovolj močno in jasno velikih in globokih misli, ki bi jih rada povedala, in se le težko najde za nje dovolj mogočne besede. Res so včasih poletni solnčni zatoni čudoviti. Z žarnim plamenom poezije napolnijo dušo. A bežen je ta žar in čar. Prenemiren je čas in preglasen: poezija se ne more dovolj razcvesti in razživeti, ne pronikniti v vse srčne globine. Tako hite skozi drhtečo dušo le blodne vizije; čestokrat so res čudovite in veličastne, a do dna navadno ne zaorjejo v dušo; globoke, neizbrisne sledi vtisnejo v njo malokdaj. Priznavam: tudi taki večeri rode krasna dela. A večinoma je v njih nekaj nemirnoga — živ odsvit tistih bežnih, vizionarnih slik so. 5a Drugačni so jesenski, zimski večeri; večeri z melanholičnim solnčnim zahodom, z zgodnjim, tihim mrakom. Vsepovsodi mir in pokoj, mirno v hiši, mirno spodaj na cesti, mirno v vasi, mirno v duši. Najgloblja poezija prihaja tedaj k nji v goste in se poraz-govori z njo ... Morda je duša polna boli, polna tihe otožnosti. A tudi bol in otožnost sta ob teh molčečih večerih globlji nego ob hrupnih poletnih. In tudi bol in otožnost sta polni poezije, mehke in mile, rodeče velike, lepe misli. Kar sem napisal v življenju dobrega in branja vrednega, sem napisal izvečine ob takih večerih, v tihem mraku, v molčeči sanjajoči noči. Čudovit čas, poln življenja in plodovitosti, poln navdihov in razodenja. V takem mraku sedim v samotni svoji sobi. Ni mi, da bi prižgal luč. Tako se laže in lepše sanjari. V peči gori ogenj; venomer govori s pojočim, zateglim glasom. Obenem pa se skozi luknje v durcih z radovednimi očmi ozira po sobi, po steni, po knjigah ob steni. Svetle oči begajo s knjige na knjigo, kakor se ne bi mogle odločiti, na kateri se naj ustavijo, s katero se naj porazgovore o skrivnostih, ki jih je pisatelj položil v njo. Tudi jaz se zagledam v knjige. In v tihi samoti, ki je je polna soba, poln ves moj dom, se porazgovorim z njimi, z dragimi znankami in prijateljicami. Porazgovorim se z njimi — in obenem govorim s pisateljem, ki me loči od njega morda pol sveta, stoletja morda in tisočletja. Govorim z njim, kakor bi sedel tukaj ob meni in bi mi gledal v oko in bi odpiral pred menoj najtajnejše misli srca, najintimnejše skrivnosti duše. Vse mi odkriva in vse gledam pred seboj, kar mu čuti duša, kar upa, kar pričakuje, po čemer hrepeni in česar se boji. Vse njegovo življenje se v pisanih slikah razgrinja pred začudeno mojo dušo, njegovi boji in zmage, upi, zmote in blodnje, kesanje in pokora in trpljenje. Začuden, s tihim, občudujočim spoštovanjem poslušam to govorico. Kes, govore različno: ta resno in važno, oni lahkotno, kramljaje, ta s tihim, blagim nasmeškom na ustih, oni z dobrovoljnim, veselim smehom, ta z žgočo ironijo, oni z mehko melanholijo. Različno govorijo, a eno vem: najboljše, kar jo nosil v srcu, je dal vsak knjigi in je po nji izročil tudi meni. Najlepše misli, najvišje hotenje je zaupal knjigi, po knjigi meni. Misli vsega življenja, spoznanje vsega iskanja je vdihnil knjigi — tudi zame! Delo in trud dolgih let je vsejal v razore teh listov, v trpljenja morda, v pomanjkanju in žalosti — sad trgam jaz! Zato čutim in vem: Spoštovati moram vsako knjigo, pisano z dobrim namenom, z velikim srcem. Hvaležen moram biti za vsako misel, vsako besedo, izrečeno in izročeno v nji in po nji tudi meni. Tudi mene bi naj učila, tolažila in dvigala, boljšala in plemenitila.. • Naj lepši trenutki dneva so tisti, ko se razgovarjam s knjigami in njih avtorji, bodisi da jih berem, bodisi da v mislih še enkrat preživim, kar sem bral. Če nima kdo na vsem svetu prijatelja, svetovalca in tolažnika, vsaka dobra knjiga mu je prijatelj, najboljši, vedno zvesti prijatelj, svotovalec in tolažnik. * * * Eno obžalujem: da v mladih dneh nisem dovolj poznal cene knjig. Ne v duševnem oziru, da jih ne bi spoštoval. Ne, spoštoval sem jih vedno, več: ljubil sem jih! Zato sem v dijaških letih rad stradal, da sem si mogel kupiti knjigo. A njih materialne cene nisem dovolj poznal in njih etične, njih pomena za življenje: zbiral jih nisem! Zdaj obžalujem to lahkomiselnost. Koliko sem jih kupil, a izposodil, in mi jih niso vrnili. Bile so mnoge res same ob sebi neznatne, iz Mendlove, Beclamove zbirke. A nič za to! Kolikokrat so prišli pozneje hipi, ko bi to in ono zelo potreboval. Če bi jih lepo zbiral — in pridejal morda nekaj novcev ter kupil vezane — jih zaznamoval s številkami, bi samo segel v omaro ali na predal, ko bi to ali ono rabil, jo vzel, odprl. A če jih človek zanemarja, jih lepo ne ureja, se poizgubijo, ko jih rabiš, moraš šele pisati po nje, dostikrat tedne čakati, preden jih dobiš — izguba časa, izguba denarja... Navrh so pozneje človeku najdražje knjige izza mladih dni, izza dijaških let. Vzamem včasih katero v roko, samo vidim jo v omari, in glej: hipoma se spomnim, kdaj in v kakih okoliščinah sem jo kupil, kdaj in kje sem jo prvikrat bral, s kakimi čuvstvi. Ko sem prvikrat bral Aškerčeve „Balade in romance41, v peti šoli, tiste večere po Božiču, v hudi zimi, mi je pregorela na hrbtu vsa suknja. Preblizu k peči sem se naslanjal, a čutil nisem ničesar. Nesreča je bila tem večja, ker sem imel samo to suknjo razen zimske, ki sicer tudi ni bila bogvekako imenitna in topla. Tako sem moral nekaj časa tudi v šoli sedeti v zimski suknji. Še danes bi z lahkoto pokazal mesta na raznih potih v celjski okolici, kje sem čital Byrona, kje Sienkieviča, kjo Dickensa in druge ... Bili so lepi časi ... Odbeglamladost oživi ob pogledu na tako knjigo. Topli dih onega idealizma, onega plamtečega navdušenja, s katerim smo tedaj brali vsako lopo knjigo, zaveje skozi misli in dušo. Sladko postane človeku ob srcu in otožno obenem ... * * * Spoštujem vsako pošteno knjigo. Ker v vsaki vidim trud in delo, iz vsake mi govori srce pisateljevo. 5a* S spoštovanjem sem vzel v roko tudi vsak rokopis, ki mi ga je kdo poslal v oceno. Omenim pa odkritosrčno, da se dvojega vsa-kikrat zelo ustrašim — in mislim, da vsak pisatelj: ako kdo zahteva, naj naredim pesem prigodnico, in ako mi kdo pošlje rokopis, da ga naj preberem in povem o njem svoje misli. S prvim izgubi človek mnogo časa, navadno brez koristi, ker pesem bi naj bila vendar izliv srca. A pesem po naročilu zapeta, kolikokrat bo? Z drugim pa se človek le prevečkrat hudo zameri, če odkritosrčno pove svoje mnenje. Niso prijetne take stvari, a navzlic temu: spoštoval sem vsak rokopis. Če ni bil popoln, vsaj dobra volja je gotovo bila v njem, truda morda toliko ali celo več, nego ga ima nadarjen pisatelj z dobrimi svojimi doli. Spoštujem delo drugih, zato bi smel upati, da drugi tudi moje. A so različni ljudje na svetu; in imajo različna mnenja o delu in trudu drugih! Ni dolgo tega, kar sem dobil od neke tiskarne korekturne pole in svoj rokopis. Odprem, in kaj vidim? Rokopis prečrtan in prepisan križem kražem kakor šolska naloga najzanikarnejšega drugošolca! Rokopis povesti, ki sem jo nosil leta v srcu in v glavi in sem jo pisal, prepisoval in pilil poldrugo leto! Sedel sem včasih pri enem odstavku po pol dneva, tehtal vsako besedo, iskal za slednji stavek najboljši ritem. Ponoči sem vstajal zaradi enega stavka, če se mi je zazdelo, da bi zvenel v drugačni obliki blagoglasneje. Zdaj pa zmetano vse sem in tja, vse postavljeno na glavo! Nekoč je g. dr. Vidic prevajal neko mojo črtico v nemščino. In mi je pisal: „Pošljem Vam ob priliki prevod, da pregledate in presodite, ali sem pogodil ritem.“ Ta mož je vedel, kaj je knjiga, kaj je delo. Imel je spoštovanje pred njim. In vedel je, kaj je zunanja oblika v povesti, da ji ta daje šele pravo umetniško vrednost. Štil je človek! A pride mož, ki mu ne poznam lica in mu ne vem imena, in mi vse uniči! Res, več oči več vidi. Če bi mi gospod pri tem ali onem prizoru omenil: „Ta pogreša kolorita onega časa“ — povest ima zgodovinsko ozadje — „ta bi bil v duhu tistih časov bolje pisan tako in tako — kako bi bil hvaležen! A da gre in umori povesti življenje, ji potrga vse cvetje, to Človeka boli! Res, tudi g. Levec mi jo, ko je bil predsednik ..Slovenske Matice11 in urednik „Knezove knjižnice,“ to in ono popravil, predrugačil, črtal posamezne besede, tudi odstavke. A tedaj sem bil še začetnik in sem naglo delal. Vendar pa na glavo postavljal mojih stavkov in odstavkov ni nikoli! In kar je prenaredil, kar je popravil — bilo je kakor v kamen vklesano! „Da, tako mora biti in ne drugače !“ sem si mislil ob vsakem popravku. Ona leta so bila za me najboljša šola. Naučil sem se, vsaj glede fines jezika, pri njem vsaj ,,1'osebnu ura“ zn prirodopisjc. toliko kakor poprej v gimnaziji dasi sem imel v slovenščini profesorje-strokovnjake, g. Cilenška, znanega prirodoslovnega pisatelja, in g.Zavadlala, sedanjega deželnega nadzornika dalmatinskega. Vsem tem sem iz srca hvaležen! A kaj naj rečem, če mi kdo popravi „izmučen popotnik11 v „izmočen popotnik", „kruto morilko44 v „kr6to morilko44, „zmede“ v „zmete?44 Take oblike lahko morda napiše kak slovničar, ki jih obenem znanstveno podpre, leposloven pisatelj ne more stopiti z njimi pred čitajoče občinstvo, ker bi se — osmešil. Še celo imena niso našla milosti, imena iz moje domovine, po kateri morda dotični gospod nikoli niti hodil ni. Tako je iz naše „Dornave“ nastalo „Trnovo44. Vsi prljeki, ki živite tam doli v krasni naši Panoniji, in ki ste razkropljeni po širnem svetu, vse vas kličem: „Vstanite in povejte, kdaj v življenju ste slišali namestu Dornave-Trnovo?44 Nikoli? Jaz tudi ne! Zato bi prav ponižno prosil: Ako ima kak penzijoniran gospod v Ljubljani preveč časa, naj si za božjo voljo poišče drugačno zabavo in naj opusti take „kr6te“ šale. Ker sicer si pač vsak resen pisatelj premisli, preden izroči rokopis društvu, pri katerem ga čaka taka justifikacija. * * ♦ Glejte, to me je zabolelo in me še boli! Kritike same me niso nikoli bolele. Ne nepovoljne, ne laskave. Hvala pisatelju mnogokrat škoduje; lahko ga zavede, celo ubije. Za hvalo in slavo nisem pisal, pišem tem manj, čim starejši postajam. To je beseda brez pomena! Pišem, da povem svoje misli; pišem, da bi komu koristil. Odkrito in jasno povem: rajši sem preprost pisatelj, ki res komu koristi, nego bi bil „slavljen umetnik44, ki pa ne bi koristil nikomur, mnogim morda celo škodoval. Ni dolgo tega, kar mi je nekdo indirektno očital dramo „Mater44, da sem z njo propadel. Vem, šolska drama ni. Šolsko drame, po klasičnih pravilih in zgledih, nisem nameraval pisati in je nisem napisal. Hotel sem le nekaj misli povedati, ker se mi je zdelo potrebno, da jih povem — morda sem se tudi v tem motil, saj sem umrljiv človek, zmotam podvržen. V to svrho sem si izvolil dra-matsko obliko. Zunanjega efekta z dramo nisem iskal. Tega v nji tudi ni. Tudi je nisem pisal za tiste, ki se hočejo skozi življenje presmejati. Ti je naj nikar ne hodijo gledat: zelo razočarani bodo. Večina ljudi pa spada v to kategorijo ... A eno vem: pisal sem jo s poštenim namenom. In mislim, da so glede poetične in idejne vrednosti — ne po zunanji shemi — more meriti s štiri petinami izvirnih naših dram. Zaslužil pa sem z njo — skrivnost povem: f> K, reci pet kron. Edino Čitalnica v Št. Petru na Krasu mi je poslala tantieme za eno predstavo v adventu 1911 — 5 K. Izdatkov pa sem imel že vsaj dvajsetkrat toliko — 5 K! Za delo enega leta! Ničesar ne očitam slovenskemu narodu: siromak je z menoj vred. A naj se tudi meni ničesar ne očita. A tudi kake nepovoljne kritike me niso bolele, če so bile — poštene. Človeku le koristijo. Bolelo pa me je, če je kdo moje dobre in najboljše misli potvarjal in zavijal. Nekoč sem z usmiljenjem pisal o deklici, ki je padla, a se za svoj greh pokori in trpi. Zaradi tega me je neki kritik nizkotno smešil. Glejte, to me je v vseh kritikah najbolj zabolelo. Ker, ali sem storil kaj hudega? Ne! Storil sem isto kar Kristus Gospod: oznanjal sem usmiljenje in ljubezen! „Kristus je vedelu — pravi Oskar Wilde — „da je ljubezen predvsem tista skrivnost sveta, za katero so obračali svoje poglede vsi modri, in da se samo z ljubeznijo moremo približati srcu gobovca in nogam božjim.“ Kaj sem zagrešil V Z usmiljenjem sem govoril o trpeči duši. Ali ni Jezus iz Nazareta, moj Gospod in Učenik, z usmiljenjem govoril o ženi, ki je grešila, a je že trpela, ker je stala ob nji smrt, katero bi po besedah zakona zaslužila? A Sodnik vseh sodnikov je razsodil: „Kdor izmed vas je brez greha, naj vrže prvi kamen.“ Kako ga naj vržem jaz? Kako naj sodim jaz drugače, nego je sodil moj Bog in moj Učenik? Čudovita je ta sodba, resnično božja beseda! „Bilo je vredno, da je Gospod samo za to besedo živel" — pravi Wilde — „Es verlohnte sich, fiir ein solches Wort zu leben.“ (Hl)e profundis“ v prevodu Meyerfeldovem.) In dalje pravi isti pesnik in mislec: „Seine Moral ist ganz auf Mitleiden gegriindet. Iliitte er nichts weiter gesagt als: »Ilir sind viele Stinden vergeben, denn sie hat viel geliebt,« es hatte sich verlohnt, fiir ein solches Wort zu sterben.“ Kaj sem zagrešil? Bol srca, gorje duše sem spoštoval. Ker vsaka resnica na svetu jo spoštovanja vredna. In to je: veselje je čestokrat ponarejeno, maskirano, bol ne. Ker če je ponarejena, ne ve srce za njo. Če je pa srce ne čuti, ni bol. Zato nič na svetu ni tako resnično kakor bol. In ničemur razen najpobožnejši molitvi ni Bog tako blizu kakor resnični boli. Skoro bi rekel: nevidno je pričujoč v nji. Če mo hoče kdaj premagati človek v meni, da bi bil trd ob trpljenju bližnjih, in najsi so sami zakrivili svojo bolest, se zatečem k sv. pismu. Kaj mi pravi? „Sodba brez usmiljenja bo prišla čez nje, ki usmiljenja ne poznajo.11 In zopet: „Ne sodite, da ne bodete sojeni.“ ln čuj, zopet glas Sinu božjega na gori: „Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli!“ Kako čudožne besede! Božje besede! Ali pa odprem Wildeja in prečitam oni najčudovitejši kitici njegove „Balade o kaznilnici v Readinqu“ — žal, da je ne morem brati v izvirniku, a še letos pričnem z angleščino. Und wenn im Gefiingnismauer und Hof ein Menschenherz zerbricht, dann ist’s, als brach ein Salbenglas liber Jesu Angesicht und fiillte die gift’ge Luft mit I)uft vvie Narden und Nelken dicht. Gliicklich das Ilcrz, das brechen kann und Frieden gowinnt im Verzeihn! Wie badete sonst die Seele sich von bangen Siinden rein. Und nur in ein gebrochcnes Ilerz tritt der Erldser einl Ali niso te besede kakor inspirirane, kakor iz sv. pisma izrezane? Tako polne usmiljenja so! V vsakem trpljenju je nekaj božjega. Zato je vsako trpljenje posvečeno. Nikoli se ne smehljajte brezčutno in škodoželjno trpljenju bližnjega; nikdar si ne dovolite o njem nizkih, sirovih opazk, nikoli se ne norčujte iz njega. Kjerkoli srečate bol in trpljenje, bodisi v resničnem življenju ali v knjigi, postojte s svečano dušo, s spoštovanjem v vseh mislih: ker Bog je blizu ... «=■■■■ ■ ■ ■. ^=g» Josip Lovrenfiič: Iz težkih ur. Planino solnčno so moj dom in nanje spomin enak je lopi, rdeči roži, ki ji zefir v pomladni vočor toži nemir svoj in ji pravi svojo sanje. Ko vtrudi v daljnem svetu me iskanje za srečo in obupa ostri noži mi kličejo trd6: O nikdar, odloži vso svojo hroponenjo — ker zaman jo! — mi zacveto spomina roža: zrem očeta in mati ljubljena jo spet pri meni, ki z gloriolo mučeništva jo odeta. In ni obupni misli več nobeni prostora v srcu. Volja jo razvneta v pogum: Z monoj svoj dan nase prikleni! Fr. Trdan: Spomini na staro Recijo. Pretekle velike počitnice je priredil geografski seminar dunajskega vseučilišča malo ekskurzijo na Bavarsko, ki jo je vodil geograf, profesor Oberhummer. Izlet je bil domalega poučnega značaja. Vtise, ki jih je prinesel pisec s tega potovanja, bi rad izročil zlasti bravcem dijaških krogov. V posameznih slikah hočem pred-očiti kulturno - geografsko lice stare Recije. Ko se poslovimo od razvalin Juvava, poletimo v duhu h keltskim grobovom, si ogledamo šotor Druza in Tiberija ter se pomudimo pri rimskem limes-u, čegar sledov niso mogla izbrisati niti tisočletja. Donava, ki je videla pohode divjih Ilunov in raznih germanskih plemen, nas popelje od Weltenburga do Kehlheima. „Befreiungshalle“ in sloveča „Walhalla“, ki družita v sebi preteklost s sedanjostjo, nam pa kažeta, kako treba navduševati ljudstvo in mu od mladosti vcepljati domovinskega duha. Na razvalinah Juvava. Dne 7 juiija, Okrog 10. ure zvečer smo se poslovili od Dunaja. Bilo nas je 20 po številu, med temi tudi en Jud. To ni sicer nič posebnega, judje so itak razkropljeni po vsem svetu. Vendar naš Jud zasluži, da ga posebej omenjam. Lastnosti, ki označajo ves ta rod, si je on še v posebni meri prilastil. Ker je nočna tema zastirala pogled v naravo in v slikovite nižjeavstrijske doline, je vzel popotni plašč, ga razgrnil po kupeju ter prosil miru. V Linču se sprevodniki menjajo. Tako nas je moral dosedanji sprevodnik predstaviti novemu tovarišu, ter nas označil tako: „Tu so neke vrste študentje. Pravijo, da gredo gledat, kako v Alpah vode teko in kod stare rimske ceste vodijo, ko niti za nove prav ne vedo. Bog jim daj pravo pamet, ti jih pa pusti, naj-počivajo, saj je šele 4 zjutraj.“ Jud, ki mu ni ušla nobena besedica, je brž glasno ponovil ta zanimivi dialog, se obrnil in počival dalje. V naravi se je prebujalo jutro, dolina Salcahe se je vedno bolj krčila. Še pol ure in pred nami je Salzburg. V kupeju se odbijajo prvi žarki vzhajajočega solnca. Jud, ki je šel prvi k počitku, je tudi prvi pokonci. Kup6 se spremeni polagoma v čitalnico. Eni razgrinjajo geološke karte, drugi iščejo Salzburga po Baedekerju. Misli prehite vlak in so že sprehajajo pod lipami salzburških drevoredov. Naš prvi obisk je veljal št. 0 nasproti trgu „Hagenauer“. Pod tem imenom razume v Salzburgu staro in mlado rojstno hišo Mozarta, v kateri je bil rojen 27. januarja 1750. V tretjem nadstropju te staro stavbo so nahaja „Mozartov muzej“, ki jo od 1. 1870 last „Mednarodne ustanovo Mozarteum“. Zbirko, bogato različnih kon- 51) Slika št. 1. Starokrščanska svetilka. Slika št. 2. Starokrščanska svetilka. certnih instrumentov, krasi lepo število Mozartovih pisem, muzikaličnih rokopisov in pa glava rajnega Mozarta. Glava je prišla v muzej 1. 1902 po oporoki anatoma in dvornega svetnika Josipa Hyrtla. Mozarteum stoji na levem bregu Salcahe, na vznožju Kapuzi-nerberga. Ta del mesta je že bolj modernega značaja. Dvo- in več nadstropne hiše ločijo dolge, snažne ulice in mnogoštevilni zeleni nasadi. Popolnoma drugačno lice nudi desni breg. Mozartov most nas popelje v „Staro mesto“, ki leži na podnožju Monchsberga. Zazdelo se mi je, da stojim pred vhodom v Dubrovnik. Ozke ulice in temnosive hiše ti na vsak korak pripovedujejo o slav-\ nih dneh Juvava. Na hišah v Dubrovniku je često opaziti beneškega leva ali kip sv. Marka, hiše v Salzburgu krasi podoba Matere Božje ali kip sv. Ruperta. Globoka, živa vera, živ in neusahljiv vir moči! — Levi del mesta je izmed najstarejših mest v alpskih deželah Obronki Monchsberga so bili obljudeni že v prazgodovinski dobi. Rimski zgodovinopisec Plinij Starejši imenuje to prastaro naselbino Vivanum, geograf Klavdij Ptolomej pa jo naziva Gavanodunum. V okolici je bivalo mnogoštevilno ljudstvo, ki je trgovalo s soljo. Po sporočilih rimskili etnografov so bili to Alauni (solinarji) in Ambisonti, del Tavriskov ali Noričanov. Za vladanja cesarja Avgusta je postal Gavanodunum tudi politično središče rimske uprave takraj Alp. Po prizadevanju nekaterih cesarjev je napredovalo mesto tudi v trgovskem oziru. Tu je bilo križišče dveh glavnih trgovinskih zvez: od severa proti jugu je peljala cesta, ki jo Slika št t vezala Donavo z Adrijo, od zahodu proti vzhodu pa Evharistična Jc vodila cesta Augsburg - Virunum (Gosposvetsko riba. (Rimsko polje). Dioklecijan je obdal mesto z 7 utrdbami, ki katakombe.) so jih porušili šele 1. 1870., ko so gradili železnico. Grajenje utrdeb na severu rimsko države je pomenjalo pešanje in pojemanje rimske moči. Ko so zgubili Rimljani „limes“, je padal kos za kosom nekdaj nepremagljivega rimskega kolosa. Take misli iz davnine napolnujejo opazovalca, ko stopa po ulicah „Starega mesta11 in naenkrat zagleda pred seboj na vznožju Monchsberga samoto (Einsiedelei) sv. Maksima. Po starem izročilu je bil to prvi oznanovavec blagovestja na razrušenem Juvavu. Za celico si jo izvolil samotno duplo v skalovju Monchsberga. Še danes .so dobro ohranjeni trije vhodi v neko vrste katakombe, kjer so stanovali prvi benediktinci. Na skalo je naslonjen 2—3 m visok zvonik. Majhen zvonček je klical dan na dan okoličane h pokori. Tik pod skalovjem se razprostira pokopališče sv. Petra, s staro cerkvico v sredi. Čudna čuvstva prevevajo srce, ko zre ta samotni kraj, edini nepokvarjen spomenik iz rimsko-krščanske dobe. Iz skale je pritekla Izraelcem rešilna voda, iz skale je pognalo brstje salzburške kulture in civilizacije. Ko je Lenau zrl to turobno tišino, se mu je izvil iz prsi pomembni sonet: O schOnor Ort, tlen Toten auserkoren Zur Ruhestatte fiir die miiden Glieder! Hier singt der Fruhling Auferstehungslieder, Vom treuen Sonnenblick zuriickbeschworen. Wenn allc Schmerzen auch ein Ilerz durchbohren, Dom man sein Liebstes senkt zur Erde nieder, Doch glaubt es leichter bier: wir sehen uns wieder, Es sind die Toten uns nicht ganz verloren. Dor fremde VVandrer, kommend aus der Ferne, Dom hier kein Gliick vermodert, weilt doch gernc Ilier, wo die Schonheit Hiiterin des Toten. Sie schlafen tief und sanft in iliren Armen Worin zu neuem Leben sie erwarmon; Die Hiumen winkon’s, ilire stillen Boten. Zgodovinsko jedro, ki tiči v legendi o celici sv. Maksima, je težko izločiti. Sv. Maksim je misionaril v salzburški okolici v 1. 473—477. De Rossi, eden prvih poznavavcev starokrščanskih umetnostnih spomenikov, meni, da je bila mala cerkvica postavljena že v tretjem stoletju. Gotovo je, da je v tistem času, ko je zadal Odoakar rimskemu kraljestvu smrtni udarec, vzdihoval pod razvalinami tudi Juvavum. Mesto se jo na novo pomladilo s prihodom sv. Ruperta. L. 582. je dal graditi še danes slovečo opatijo sv. Petra, v kateri so sto-lovali do 1. 1110. tudi poznejši salzburški nadškofje. Danes je znan samostan zlasti po dragocenem arhivu. Knjižnica sv. Petra vsebuje 70.000 del, 451 rokopisov na pergamenu in veliko drugih literarnih ostalin. Rivši kolega, P. Str., mi je z veseljem pripovedoval o Ra-dicsu, ki se je ravno tiste dni mudil v arhivu in me povabil, da si o priliki natančneje ogledam knjižnico, ki hrani marsikako važno notico iz slovenske davnine. Samostan krasi tudi lepa romanska bazilika, posvečena sv. Petru. Dolga je 63, široka 24 m. Nad romanskim portalom je še dobro čitljiv pomemben napis: Janua sum vitae salvandi: quique venite, per me transite: via non ost altera vitno. Notranjščino cerkve zaljša 16 oltarjev in vrsta znamenitih nagrobnikov. Posebno pozornost vzbuja grob sv. Ruperta (582—623) in spomenik slovečega komponista Mihaela IIaydna (f 1806). Ker je bilo ravno v julijevih dneh, mi bo bravec oprostil, ako povem, da se nahaja poleg samostanske cerkve daleč na okrog znani „Peterskeller“. Kleti za pivo so namreč eden glavnih znakov zlasti sosedne bavarske prestolice in večjih bavarskih mest. Špiralo-lično zrezana redkev, kos domačega kruha in merica piva je prijetna in cena malica. Veličasten spomenik slavne preteklosti je stolna cerkev. Po mnenju veščakov je to ena naj večjih in naj popolnejših stavb, kar je ustvarila renesansa na i Slika št. 4. Noo v barki. (Rimsko katakombe.) Slika St. 5. Mozes. nemških tleh. Tloris je (Rimske katakombe.) posnetek bazilike svetega Petra v Rimu. Na mestu sedanje stolnice je stala že 1. 767. romanska cerkev, ki jo je dal sezidati škof Virgil. Početnik današnje stolnice je bil nadškof Wolf Dietrich (f 1617). Ornamentika cerkve ni bogata, vendar slogu primerna in polna življenja. Pri vhodu na levi stoji velik krstni kamen, vlit iz zlitin za zvonove (1. 1821.). Stolnica se ponaša tudi z naj večjimi orglami v Avstriji. Orgle imajo namreč 90 registrov in 4481 piščalk. Izdelal jih je mojster Matija Mauracher, katerega izborno delo opevajo tudi na Kranjskem marsikatere orgle. Na čase sv. Ruperta spominja ženski samostan Nonnberg, ki leži ob poti, vodeči na Monchsberg. V rimski dobi je stal tu tempelj Merkurja in trden grad, castellum. Od samostana pelje na vrli Mdnchs-berga k trdnjavi „Hohensalzburg“- „visoka steza“. Hrib Monchsberg nas spominja na ljubljanski grad. Vzpenja se komaj 122 in nad Salcaho (542 /ji nad morjem), a je eden najbolj priljubljenih krajev za tujce, ki prihajajo sem. Ko je stal na Monchsbergu znani raziskovalec Aleks. pl. Humboldt, je bil tako prevzet te naravno lepote, da je zapisal v svoj dnevnik krilate besede: „Salzburg, Neapel in Konstantinopel so najlepša mesta na celem svetu.“ Slika st. o. Orfej, (ltimsko katakombe.) Sedanje mesto, ki šteje z vojaštvom vred 33.100 prebivalcev, je samo proti severozapadu odprto. Daleč na vzhodu se dviga proti nebu Staufen, znan po svojih grebenastih piramidah; jug zapirajo Reitalpe in v pravljicah opevani Untersberg, Watzmann, visoki Goli in Tennengebirge; prvi žarki jutranjega solnca pa se odbijajo na Gaisbergu. V ta veličastni okvir sega na severo-zapadu zelena bavarska ravan; posejana s seli in malimi vasicami se polagoma odteguje očem v ažurni dalji. Navpična električna vzpenjača (60 m visoka) nas prenese z Monchsberga nazaj v mesto. Pot nas je peljala v „Museum Carolino Augusteum“. Muzej je dal zgraditi mestni uradnik Vincenc Siisl 1834. Ime je dobil po radodarni zaščitnici cesarici Karolini Avgusti. Znan je zlasti po originalni razporedbi dragocenih predmetov iz salzburške prošlosti. V pritličju je takozvani lapidarium-zbirka rimskih izkopin, ki so jih našli na podnožju Kapuzinerberga in drugod. Prvo in drugo nadstropje pa hranita bogate herbarije, zoološke, mineraloške in geološke drobce iz okolice ter knjižnico, ki šteje 50.000 del, arhiv s starimi rokopisi in razne dragocene listine. Mikalo nas je, ogledati si pobliže tudi desni del mesta z vrha Kapuzinerberga (650 m nad morjem, 230 m nad mestom) in glavne zanimivosti tega mestnega oddelka. Pa kratko odmerjeni čas je zahteval tudi svoje. Ko je odbila ura tri popoldne, smo se že vozili po bavarskih tleh. Hogumil C.orcnjko: Klic pomladi. Ne slišite, kak polje prepevu, kuk pesem odmeva od daljnih goric? To vosne jo klic mladini: postane cekin — Oj polje, kaj ti si veliko srce, da rastejo nade iz tebe sladke, da kar ves žari se kinetu obraz ?“ „()j njiva žehti ruzorana, po brazdi koraka mi kmet, obraz mu je v zarjo odet; oj kmet, kuj danes si car V In soje pšenico - zlatico in tiho molitev šoptft, z molitvijo somo pokhulu v dobrotljivo brazde polja In zrnu srce so v boli razkolje in zrasto v klas, Oj mlado moči, ki zarja v vas spi, na dun, oj, na dan, pomlad jo že tu! Kot kmet naš, tako sejmo šo mi! Le v boli so evot porodi, v trpljenju lo sad dozori; na dan, oj ve mlade moči! Dr. A. Breznik: Besedni homunkulus. II. Glava. Kar vam bom pripovedoval v nastopnih vrsticah, velja še za tiste čase, ko se je reklo lahko o človeku, da Ptiče strelja z motovilom, Njivo orje z dolgim šilom, Travo grabi z votlim vedrom, Ovco dere s pestnim svedrom. Levstik, Zbr. spisi II, 12. Takrat se je o marsikaki stvari drugače mislilo kakor danes in tudi o človeku se je malo bolj primitivno in preprosto govorilo Slika št. 7. Notranjščina bazilike sv. 1‘avla v Rimu. kakor govorimo mi v naših dneh. Pred 5000—6000 leti tako daleč namreč sega zgodovina, ki jo beremo iz indoevropskih jezikov še ni bilo vse samo dražestno in prelestno, kakor govore sedaj naši pesniki in pisatelji, temuč jo dal človek sebi in svoji okolici krepak in možat izraz. Oglejmo si tega krepkega, postavnega človeka iz najstarejše dobe človeške zgodovino; oglejmo si našega prastarega deda, oglejmo si Germana, Homana, Grka od vrha do pota! Kakšna razlika od sedanjih mehkužcev I Posezi najprej v njegove lase! Mi govorimo o njih s tako mehkobo, da je joj; saj ste se sami že večkrat izražali s Stritarjem: Pa oni svedrasti, rumeni lasci, Voljni in gladki kakor mišja dlaka. — Zbr. sp. VII, 39. Kako pa je govoril o njih prvotni človek? Staremu Germanu se je zdelo, kakor da bi imel lep kosem prediva na glavi in se mu je zdela ta primera najprimernejša, da bi zaznamoval z njo svoje lase. In res pomenja nemški Haar prvotno isto kar naša beseda „kosem prediva14. Tako se govori o laseh; s tem se kaj povč! Mogočne, dolge kodre je nosil tudi stari Rimljan. Spoštovani so bili samo taki lasje, ki so bili tako veliki, da se je lahko veter igral ž njimi; od tod ime njih besedi: crines, ki pomenja stvar, ki se kakor na vetru trese in ziblje! Tudi našim slovanskim očancem so poganjali na glavi bujni kodri, kakor kaže prvotni pomen besede: las — nastalo iz vlas —, kar pomenja krepke poganjke, ki valovč po glavi. Dragi, zdaj ti bo šlo pa za glavo! Morebiti se z ozirom na to, kar imaš v glavi, čutiš užaljenega, ko se te drznem primerjati s starimi dedi in mi boš rekel: „Kaj ima moja glava z njimi skupnega? Jaz imam več v petah, kakor pa oni v glavi!“ Saj to je pametno, veš, da imaš kaj v glavi; ali pomisli, da se dandanes že od kraja vse prišteva med modre glave, in zato je ta reč že precej ceno izgubila. Vsak srakopor jo modra glava In b6rlez si kaj domišljava. — Stritar, Zb. sp. I, 60. Zato se pa čez ljudi nikar preveč ne povzdiguj in ne viši nosu s pesnikom: Po strani klobuk, pokonci glavo! Pa kaj mi vse drugo je mar! Stari dedje take ošabnosti niso poznali. O svoji glavi so imeli prav skromne in ponižne nazore. Dasi je tudi najstarejši Slovan dobro vedel, da vsa modrost, vsa vednost, in vse misli in vse, kar je kaj bolj imenitnega, izvira prav naravnost iz glave, vendar temu delu svojega telesa ni hotel dati kaj posebno bahatega imena. Nasprotno, v imenu za „glavo“ je stari Slovan naravnost pokazal, da se zanjo ni nikoli veliko brigal. Dočim je imel ostalo telo, zlasti po zimi skrbno zavito, je nosil glavo golo in se je je nazadnje ta priimek, da je gola, naravnost prijel; naša glava se je namreč glasila v starili časih gol-va in to pomenja: goli del telesa! Sicer pa naše ime za glavo še ni tako neumno, kakor so nekatera druga imena. Francoski: tfite in laški: testat.j. glava in nemški Kopf pomenjajo prvotno: črepinja, lonec, buča, pisker; jako dober izraz, kaj? Toda za tiste čase ni to nič kaj posebnega, saj je znano, da je človekova črepinja ali lobanja mnogo narodom res služila kot posoda, iz katere so pili. Tudi latinska beseda za glavo: caput, ki je istega korena kakor nemški Haupt, pomeni prvotno: črepinja, buča, lobanja; isto izraža grška beseda: y.F; 10. Kf7 — f8 (beli kralj pride polagoma za črnega pešca, kateri jo s tem izgubljen.) Te5—e4; (ako To5 — eO sledi 11. Dc8 —1)3-}-Kd5 —e5; 12. Kf8 —f7 itd.) U.DcS — d3-f To4 —d4; 12.Dd3-f5-{- Kd5 - c4; 18. Kf8 —e7 dG — d5 beži! (Ako Td4 —d5 sledi 14. DfB—c2-f Kc4 —d4; 15. Ke7 — o« itd.) 14. Df5—c2+ Kc4—b5; 15. Ko7 —dB in dobi,kar lahko sam najdeš. Ponavljaj to večkrat, da ti ostano v spominu vežbanjo s kraljem in damo. Pripomniti je k tem igram, da mora imeti dama kolikor mogoče prosto pot, uko hoče dobiti, in da so radi tega le nekuteri nastavi ugodni za to. Redno dobi d a m a 1 o t e d a j, ako stojo srednji pošci nasprotnika na 3. ali 4. polju oziroma (pri črnih) na 6. u 1 i 5., t u r n o v i pošci pa na 2., 4. ali 5. polju. Proti s k a-kavčevemu ali lotavčevemu pešcu dobi le v izrednih nastavili. Proti mali podobi dobi dama vodno, kar no potrobujo po- sebnega dokaza. Proti pešcu dobi pa dama le, ako še ni prišel na 7. polje. Ako je pa že tam, in zraven njega še kralj, dobi le tako-le: glej diagram X. nastav Philidor-a. 1. Dc8 — f5 -j- Kf2— g2; 2. Df5 — g4 -|- Kg2 — f2; 3. Dg4 — f4 —j— Kf2 — g2; 4. Df4 — e3 Kg2 — fl; 5 De3 — f3+ Kfl — el; 6. Kb7 — c6 Kel—d2; 7. Df3 - d5 -j- Kd2 — c2; 8. Dd5 — c4-f Kc2 —d2; Naloga 50. Naloga 51. 1. Dh5 - dl 2. L, D, T, P* Diagram IX. Philidor. Diagram X. Philidor. Drobiž Rešitev zadnje naloge za zemljepisce. & Rešitev ugank v 4. štev. »Mentorja«: 1. Vrabcu je najbolj podobna — vra-bnlja. 2. Ako gro nad 00 let stara ženica čez jubilejni most v Ljubljani, ima na lovi roki — pet prstov. 3. Ako so trijo osli v hlevu, jo najpametnejši izmed njih — najmanjši, kor druga dva sta večja osla. 4. Toliko oči, kolikor jo dni v lotu, prinese na svot tisti, ki so rodi 2. januarja. 5. V nobeni deželi še ni divjala — morska bolezen. Uganko so prav rodili: Breznik Kr., I., Hojkar Josip, I., Kožman Viktor, L, iz Št. Vida nad Ljubljano. Rešitev zgodovinske uganke zadnje številke »Mentorja«: Prod Rimom je zaklical Atila, tlasi no v posebno klasični latinščini, tako-lo: »To toro, Homa, maiiu nuda, dato tola. latete!« Uganko so rešili: S. Adamič, VI., Magušar Valentin, II., Raznožnik Jan, II., Breznik Fr., I., Hojkar Josip, I. — vsi iz Št. Vida; Štrukelj Jos., Komljanec Janko iz Novega mesta. Uganka: Kdo smo? Štirje smo bratje mi, čudna družina! Vsak izmed nas je visoka zverina. Kdo nas pozna? Ah, vse se nam klanja! Slovnica vsaka nam slavo oznanja. Rep ima prvi, ki z njim se postavlja; Vtis on na vsakega dober napravlja, Z glasom izkaže mu čast, kdor ga vgleda. Vendar mu tolika čast ne preseda! Drugi pa vedno le s kolom nastopa. Toda ne vstrašite se, ker no — ropa! Kliče pa vendar pred njim vsak in viče, Le da pred kolom se nihče ne vmiče. Tretji čudakar v obliki je zmije. Kadar na mestu on svojem se vije, Vsak se le čudi in vse povprašuje, Kakor da jim jo na svetu vse tuje. Zadnji kot klopčič je, male oblike, Vendar prišteva se rad med velike. Vsakemu on so po robu postavlja, Mislim in govocom konec napravlja. V lepem z vsemi Sivimo mi miru, Le s6 študenti smo večkrat v prepiru. Vendar pravica na naši je strani, S tinto rudočo profesor nas brani. (Rešitev uganke iti imena rešilcev v prihodnji številki.) O p o m n j a : Dva rcšilca bodeta po žrebu dobila lepi nagradi. Esperantisti so imeli lani meseca avgusta VII. mednarodni esperantski kongres v Antverpenu, ki jo bil mod vsemi prejšnjimi najbolj obiskan. Nad 1N00 ude-ležoncev jo prišlo iz 40 različnih deželA. Kakor ponavadi, se je udeležil tudi tega iznajditelj sam, dr. Zamenhof. Konstati-rali so, da je prejšnji mednarodni jezik Volaptik popolnoma izginil, in sklenili, da ne sine nihče izpreminjati Ksperanta po svoje, ampak le na kongresih, zato, da ostano po celem svetu isti. Letos prirodo VIII. kongres, in sicer v Krakovu. Lvovski pomožni škof Ladislav Bandur-ski Jo obljubil, da bo govoril na kongresu. Na tem kongresu so bodo menda pokazali tudi slovenski esperantisti. Kntollikl esperantisti pa so obhajali lani od 14. do 19. avgusta II. mednarodni kongres v llagu. Zbralo se jih Jo nad 500 iz 15 različnih dežel. Italijo n. pr. je zastopal p. Bianchini, ogrski parlament je poslal svojega zastopnika v osebi dr. Giessweina. Z Filipinskih otokov je prišel p. Escribano. Sprejeli so te-le resolucije: 1. Združitev zapadne in vzhodne Cerkve. 2. Mednarodno varstvo deklet. 3. Svetovno apologetično društvo. 4. Skrb za slepce. 5. Mednarodni mir. 6. Skrb za izseljence. Vse to naj bi se doseglo s pomočjo mednarodnega jezika Esperanta. Resolucije so razposlali med svet v espe-rantskem in latinskem jeziku. Ogrski odposlanec dr. Giessvvein jih je povabil za prihodnje leto v Budimpešto. Bilo je sprejeto. Torej bo letos 1912 mednarodni skupni esperantski kongres in pa mednarodni katoliški esperantski kongres v naši širši domovini (Krakov — Budimpešta). L. E. Monte Pincio (glej sliko v I. številki, stran 7.). S terase na vrhu Monte Pincio je najlepši razgled po večnem mestu. Nad vsemi poslopji kraljuje v daljavi vatikanska cerkev, njo ogleduje angelski grad, oziraje se na prostorno »Piazza del Po-polo«. Vidijo se skoro vse znamenitosti rimskega mesta, kakor Pantheon, Kapi-tol, Santa Maria Aracoeli, Trajanov steber in drugo. Pravijo, da je tu eden najznamenitejših in najlepših razgledov na svetu. Ze starim Rimljanom je bil priljubljen ta collis hortorum. Tu so se razprostirali Lucullovi vrtovi, last ene najodličnejših rimskih družin. Tudi Sal-lustius je imel tu svojo vrtove, kjer je po cesarjevi smrti nadaljeval svojo zgodovino. Zal, da je postal ta »košček raja« ža časa Messaline kraj zloglasnih orgij. Dasiravno je bil Pincio že rimskim cesarjem priljubljeno sprehajališče, vendar je postal nanovo znamenit šele v začetku 19. stoletja. Napoleon I. je preskrbel dandanes tako znamenite nasade, in Mazzini je sprožil misel, naj so tu postavijo doprsni kipi zaslužnih italijanskih mož. Seveda so pri tem pozabili na najzaslužnejše možo — rimsko papeže! Tu stojijo n. pr. Cicero, Virgilij, Savonarola, Giordano Bruno pa tudi Manzoni, Leonardo da Vinci, Michelangelo, Dante itd. Ne vem, kako bi se pogledali ti možje v slučaju, da bi začela njihova pljuča delovati! Zgodovinske anekdote. — Zbira prof. dr. V. Šarabon. Lakoničen odgovor. Ko je špartanski oddelek v tujini svojo nalogo slabo rešil, so Špartanci poslali to-le poročilo: »Ne hodite na izprehod«; in ko je hotel makedonski kralj Filip marširati skozi njihovo deželo in jih prosil za to, so mu kratko odgovorili: »Ne«l Evripides in Arhelaos. Znameniti grški tragik Evripides je bil poklican k makedonskemu kralju Arhelaju in ta ga prosi, naj ga spravi pesnik v zvezo s kako osebo v svojih tragedijah. »Bogovi naj te obvarijo, da bi bil kedaj predmet žaioigre.« Naše slike: Medtem ko slavi pogan-»ki Rim ostudno orgijo v bleščečih glediščih, se čujejo pred mestnim obzidjem 8—20 metrov pod zemljo zamolkli udarci krščanskega fossorja, ki pri brleči le-Sčerbi dolbe z rovnico ozka hodišča v rudečkasti lohnjak. Svetilka, ki nosi monogram Kristusov (slika 1.) ga izda, da je privrženec suporstitionis externao kakor bi rokel Tacitus. Isti Tacitus namreč poroča, da jo bila Pomponia Griicina, soproga Plautija, ki jo cesarju Klavdiju podjarmil Britanijo, zatožena lota 58. po Kr. zaradi tujega prazno verstva in da je potem 40 lot v vodni tugi nosila le žalno obleko. Starinoslovci vidijo v tem tujem praznoverstvu krščanstvo, v tugi in žalni obloki pa ogibanje gledišč in poganskih slavnosti, ki so bilo kristjanom prepovedano ter so mnenja, da je ta Griicina istovetna s krščansko matrono Lucino, ki je žo v apostolskih časih ustanovila grobišče: coemoterium Lucinae. V tom grobišču, ki je del Kal-listovih katakomb, so nahaja pomenljivi simbol sv. Rešnjega Telesa, ki ga kaže slika št. 2. Skrivnosti, katero ni smol cerkveni govornik javno in jasno povedati, ni smel tudi katakombski umetnik jasno izraziti, ampak jo moral poseči k simbolu. Hiba, noseča v plotonem košku posvečene kruhe in vino je simbol nekrvave daritve Kristusove. »Nihče ni bogatejši kakor tisti, ki nosi v vrbovem košku telo Gospodovo in njegovo kri ▼ steklenici.« Te besede sv. Hieronima na-migavajo na šego prvih kristjanov, ki so namesto kovinastih sv. posod rabili koške iz vrbovih viter ter nam pojas-nuje simboličen pomen ribe s pletenim koškom na hrbtu. Podobne simbole imamo tudi za druge verske resnice in skrivnosti. Slika št. nam kaže Noeta v barki, kateremu prinaša golob oljko miru: simbol Kristusove cerkve, ki prinaša narodom v sredo valovja življenja sveti mir. Slika št. 5. Mozes, ki prikliče s palico vodo iz skale: podoba naj višje cerkvene jurisdikcijo v njenem glavarju; Peter s palico, z znamenjem kraljeve oblasti potrka na skalo Kristusa in voda milosti priteče. Slika št. (>. nam prod-očujo Kristusa, krščanskega Orfeja, ki je s svojim spevom očaral kameno in drovesa, domače in tujo živali. Zmotno bi bilo, ako bi v katakombskih slikah iskali začetek krščanske umetnosti, ker so jasno kaže, da s pogansko umetnostjo hira tudi katakombska umetnost, pač pa tiči v idejah, ki jih izraža priprosta umetnost v katakombah, zarodek nove krščanske umetnosti, ki so je z elementarno silo začela razcvitati žo za časa Konstantina. Pričo temu pojavu so slike št. 7., 8., 9., 10., 11. Slika (št. 7. in 8.) notranjščina in počolje bazilike sv. Pavla nam kažo najkrasnojšo krščansko svetišče na svetu; slika št. it. bazilika Marije Snožnico ali Maria maggiore, največjo Marijino svetišče v Rimu; slika št. 10. pa najčastljivejšo rimsko baziliko, mator vsob cerkva, t. j. baziliko svetega Janeza v Lateranu, ki jo žalibog najbolj pokvarjena rimska bazilika; št. 11. pa, bazilika sv. Klomonta, je najbolj ohranjeno starokrščansko svetišče, posebno drago nam Slovanom zaradi naj-tosnojše zvozo s slovanskima apostoloma sv. Cirilom in Metodom. llssSSsEfllssUss Sila as Julija Štol*, Ljubljana Prešernova ulica št. 5. Jlajveeja zaloga čevljev za gospode, dame in otroke. Športni čevlji iz naj** bolj slovitih tovarn. Pravi goiserski gorski čevlji. 5I=E====EII====e£=!II5šII===£ESII==š5^5I3 Prva slouensha ueletrgoolna z železnino in s poljedelskimi stroji Fr. Stupica, Ljubljana marlje Terezije cesta Sleo. I prlporoCa bogato zalogo raznoorstne Železnine, sfaobnih potrebščin, sani, Izvrstnih drsalk, motorjeo, Železnih blagain Itd. Najnižje cene In solidna postrežba I Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbon M zidani« nore •erkve t Šmihela pri tniemberku, da je gospod Rajko Sušnik, umetni steklar v Šiški napravit v imenovani cerkvi enajsi novih oken, krasno in umetno ▼ gotskem slogu, v sploloo sadovoljnost In po smerni ceni tar ja »ato v svoji stroki v rad en najboljiega priporočila. Za stavbni odbor: V Šmihela, IS. avg. 1000. Franfltlek Oabrtak, tupnt uprav. urnim m t«i, ni n um m mi i u sinit miši iim. pnfQ EDcni slikarja um uleskarsiia loistra Dluld LDLIlll Miklošičeva cesta 4, naspr. JiioDa". Pflmiala st mMiMIH U (.meustn intn Eli Ul iiiaii silni imlla. 1 i 1 Knllgooeznlca »Kafol. Mikavnega druStoa" 0 Ljubljani st prlpornCa v Izvršitev vsakovrstnih knllflovešklh del. Anilin« «»w znat« popust. — — Solidna dilo, zrntm otnt. f Luka Vilhar, urar. Liljan Kapilarna ulica štev. 4 § svojo veliko is bogato zalogo priložnostnih daril B kit ure. verlilce, uhane, zapastnlce no nilulijlh cenat Za loiidno li totaa poitntbo ti laintl i ^□□DaaaDDDnanDannDannDananaaaaaDDDnanDDDnDnaDDDanoDDaDD posar Id IzdelovateU cerkvenega orodja In c posode, UubUana, Elizabetna cesta itev. 3 ?o.2^r.«omSS cerkvene posode ln orodja ■U |io iiafrtn v poljub- nem »I bu. Staro poaodo popravi lo prenovi, poarebri la poilall vae po priznano najnltjl ceni, JaaacinoaDciaaaaaaDDanoaonDDanoacjaaoaDaaDoaanaancjaaaaooanc Ivan Kregar Nizka cenal Priporoča u Velik n zaloga V zalogi im« tud! trgouina s klobuki in čculjl! a z ploe, p MOV n, /na- Ivan Podlesnik ml., Ljubljana. Stari tra St. 10. s » »mio™.. priporoča aro]« bogato zalogo šolskih in pisarniških potrebščin, kakor i ramorntnl papir, mika, notar«, rasno zapisnika, kopirno knjigo, la pisarn Uka mapo, pisala, radirko, črnilo, gami, tlntnlke, ravnila, trikot«, lastila, barve, čopiča, ramo vratne razglednico ln devoclJonaUJa.