33
7-2006
Natura 2000 v na{em 
gorskem svetu
Andrej Grmov{ek
V zadnjem ~asu je v na{ih medijih vse ve~ 
govora o Naturi 2000. Po ve~ini ob velikih 
posegih v prostor, ki imajo mnogokrat {kodljive 
posledice tudi za naravo. Vendar pa je poznava-
nje namena in posledic uvedbe Nature 2000 {e 
vedno dokaj pomanjkljivo. 
Ohranjanje biotske raznovrstnosti
V milijonih let so se na Zemlji {tevilne vrste 
`ivih bitij in ekosistemov razvile do pestrosti, 
ki jo poznamo danes. Oziroma smo jo poznali 
v~eraj. ^eprav je biotska raznovrstnost, torej 
raznovrstnost `ivih bitij in ekosistemov, veli-
kega pomena za ohranjanje `ivljenja in nadalj-
nji razvoj ~love{tva, jo je prav ~lovek s {tevil-
nimi posegi in dejavnostmi ob~utno zmanj{al. 
Poglavitni vzrok izumiranja vrst je izginjanje 
njihovih `ivljenjskih okolij. Evropska unija je 
prav z namenom, da bi prepre~ila izumiranje 
vrst ter izginjanje njihovih `ivljenjskih okolij, 
oblikovala omre`je obmo~ij Natura 2000, ki 
so danes eden izmed stebrov varstva narave in 
ohranjanja biotske raznovrstnosti v Evropi.
Kaj so obmo~ja Natura 2000? 
Natura 2000 je torej evropsko omre`je 
obmo~ij, pomembnih za ohranitev ali dosega-
nje ugodnih razmer za rastlinske in `ivalske 
vrste, ki so v Evropi redke ali ogro`ene. Vse 
dr`ave EU so dol`ne trajno zagotavljati ugodno 
ohranjanje ogro`enih in redkih vrst in njihovih 
`ivljenjskih okolij ter tako omogo~iti njihovo 
Zemljevid NATURA 2000 v Sloveniji
7-2006
34
trajno pre`ivetje. Za poslab{anje dr`ave odgo-
varjajo pred Evropsko komisijo.
Izbiranje in dolo~anje obmo~ij Natura 2000 
je potekalo v vseh dr`avah EU po enotnih 
merilih. Evropska Direktiva o pticah oprede-
ljuje vrste ogro`enih evropskih ptic in merila za 
dolo~itev obmo~ij, na katerih se varujejo, Direk-
tiva o habitatih pa vrste preostalih ogro`enih 
evropskih `ivali in rastlin ter habitatnih tipov 
– tipov `ivljenjskih okolij – in merila za dolo~-
itev obmo~ij za ohranjanje. Starej{e ~lanice EU 
so dolo~ile oziroma predlagale svoja obmo~ja do 
leta 2000, za nove, tudi za Slovenijo, pa je ta 
obveznost veljala do dneva vstopa.
Obmo~ij Natura 2000 ne smemo zamenje-
vati z zavarovanimi obmo~ji in tudi niso sistem 
strogih naravnih rezervatov, ki bi izklju~eval 
vse ~lovekove dejavnosti. Na njih so na~elno 
dovoljeni vsi posegi in dejavnosti razen tistih, 
ki bi lahko povzro~ili hudo poslab{anje ugod-
nega stanja vrst in njihovih `ivljenjskih okolij, 
ki so na dolo~enem obmo~ju varovane. S stro-
kovno presojo na~rtov in posegov se preverijo 
alternative, ocenijo mo`ni negativni vplivi 
ter dolo~ijo morebitni omilitveni ukrepi. Za 
ohranjanje ugodnega stanja obmo~ij Natura 
morajo dr`ave sprejeti tudi potrebne ukrepe, 
po potrebi na~rte upravljanja, spremljati stanje 
in o ohranjenosti poro~ati Evropski komisiji. 
Natura 2000 v Sloveniji
Slovenija je zaradi razgibanosti povr{ja, kli-
matske pestrosti in lege na sti~i{~u Alp, Dina-
ridov, Sredozemlja in Panonske ni`ine izredno 
raznovrstna. Z vidika biotske raznovrstnosti je 
»vro~a to~ka« Evrope. Tako je v Sloveniji kar 
25 % ozemlja v okviru 26 obmo~ij, dolo~enih 
z Direktivo o pticah, 32 % ozemlja pa v okviru 
260 obmo~ij, dolo~enih z Direktivo o habita-
tih. Oba tipa obmo~ij se delno prekrivata in 
skupaj obsegajo kar dobrih 35 % slovenskega 
ozemlja. Velik dele` teh obmo~ij nam je lahko 
vsekakor v ponos, nikakor pa ne smemo pre-
Cvetli~na preproga na Koro{ici   Andrej Grmov{ek
35
7-2006
zreti odgovornosti, ki jo imamo glede ohranja-
nja ugodnega stanja teh obmo~ij.
Zaradi ohranjenosti in biotske raznovrstno-
sti je v obmo~jih Natura kar dobrih 75 % sloven-
skega povr{ja nad 1000 metri, nad 1500 metri 
celo dobrih 93 %, nad 2000 metri pa ve~ kot 97 
%. Od goratega in hribovitega dela Slovenije 
zavzemajo obmo~ja Natura ve~ji del Julijskih 
Alp, Kamni{ko-Savinjskih Alp, Karavank, 
Pohorja, Bo~a in Dona~ke gore, dele Posav-
skega hribovja ter obse`na obmo~ja dinar-
skega hribovja in visokih planot Gorjancev, 
Ko~evskega, Javornikov in Sne`nika, ^i~arije, 
Krimskega hribovja in Meni{ije, Trnovskega 
gozda, Nanosa, Hru{ice in Banj{ic. Natura 
obsega {e {tevilna manj{a in ve~ja obmo~ja 
gri~evnatega, dolinskega, ni`inskega in kra-
{kega sveta Slovenije, na primer Gori~ko, Koz-
jansko, svet ob Muri, Dravi, Sotli, Krki, Kolpi, 
So~i, Idrijci, Branici, Vipavi in Reki, Matarsko 
podolje, Kras, Brkine, pa tudi Krakovski gozd 
ter Ljubljansko barje. 
Kaj Natura 2000 pomeni za slovenski 
gorski svet in prosto~asne dejavnosti, 
ki potekajo v njem?
V gorskem svetu Julijskih Alp, Kamni-
{ko-Savinjskih Alp in Karavank so v obmo~-
jih Natura varovane {tevilne ogro`ene vrste 
ptic, kot so belka, divji petelin, ru{evec, sokol 
selec, planinski orel, mali skovik, gozdni 
jereb, ~rna `olna, triprsti detel in druge. V 
alpskem svetu se v obmo~jih Natura ohra-
njajo nekatere ogro`ene `ivalske in rastlinske 
vrste, med katerimi so verjetno najbolj znane 
zoisova zvon~nica, lepi ~eveljc, alpska mo`ina 
in bertolonijeva orlica. Ohranjajo se tudi 
{tevilni habitatni tipi, na primer nekateri tipi 
ekstenzivno gojenih travnikov, travi{~, resav, 
barij in mo~virij, goli~av (skalovij, meli{~) in 
jam ter nekateri gozdni in vodni habitatni tipi. 
Biotsko pomembno je tudi slovensko hribovje 
s kra{kimi planotami, na katerem se v {tevil-
nih obmo~jih Natura varujejo tudi vrste ogro-
`enih hro{~ev (npr. alpski kozli~ek in bukov 
kozli~ek), metuljev (npr. Lorkovi}ev rjav~ek, 
gozdni postavne` in travni{ki postavne`), rib 
(npr. so{ka postrv, sulec), rakov (npr. navadni 
ko{~ak), sesalcev (npr. navadni ris, volk, rjavi 
medved), nekatere vrste rastlin in razli~ni habi-
tatni tipi. Poudariti je treba, da se v vsakem 
posameznem obmo~ju prednostno ohranjajo 
le »kvalifikacijske vrste«. To so tiste ogro`ene
vrste, ki so v obmo~ju navzo~e z dovolj mo~no 
populacijo ter zaradi katerih je le-to dolo~eno.
Za ohranitev {tevilnih vrst ptic, ki `ive v 
gorskem svetu, je med drugim pomembno 
zagotavljanje miru okoli rasti{~ in gnezdi{~, 
pa tudi ohranitev obstoje~ih ekolo{kih zna~-
ilnosti gozdov, travi{~ in skalovij. Za ohrani-
tev ve~ine vrst ogro`enih alpskih cvetnic je 
treba prepre~evati uni~evanje njihovih rasti{~ 
in »divje« nabiranje, za ohranjanje mnogih 
drugih vrst in habitatnih tipov pa je potrebno 
aktivno varstvo. Tako je za ohranjanje eksten-
zivnih travnikov (ter vrst, katerih `ivljenjsko 
okolje so) potrebna ustrezna pa{a oziroma 
Zoisova zvon~nica   J. Guli~
7-2006
36
Stenarju
Iz megle Vrat se vzpnem pod tvoje stene.
Ko sonce se nad Triglavom zasmeje,
da zlatorde~e za`arijo veje
jesenskih bukev, izpuhte koprene.
Kako sledi utrip srca koraku!
Pod vrhom z mehko trato je pobo~je
postlano; tamkaj vzame{ me v naro~je
in skupaj se zazreva ~ez k o~aku.
Ko son~iva v kraljevem se sijaju,
si ti moj princ in kralj me ni~ ne mika –
naj zvi{ka pogleduje dol na naju.
Razglede v dalj u`ivava {iroke
na Trento, Pode – res prelepa slika –
in Triglav nama, princ moj, je iz roke.
Mojca Lu{trek
na~rtov upravljanja bodo imeli pomembno 
vlogo lastniki oziroma uporabniki zemlji{~, pa 
tudi drugi zainteresirani udele`enci; med temi 
se moramo – predvsem v obmo~jih v gorskem 
svetu – pojaviti tudi gorniki. Ob poznavanju 
gorskih obmo~ij in njihove problematike ter s 
svojo lastno naravovarstveno iniciativo bomo 
lahko aktivno pripomogli k usklajevanju na{ih 
»gorsko rekreacijskih« aktivnosti z na~eli 
ohranjanja narave in gospodarjenja z gorskim 
prostorom.
Za`elena raba prostora v obmo~jih Natura 
se spodbuja tudi z mo`nostmi pridobivanja 
dr`avnih sredstev (SKOP) in sredstev raz-
li~nih evropskih skladov. Ti niso namenjeni 
izklju~no ohranjanju narave, ampak tudi 
razvoju pode`elja (strukturni skladi, program 
LIFE, Interreg, Phare, Leader+ idr.). Tako so 
obmo~ja Natura pomembna tudi za razvoj. 
Natura 2000 je torej prilo`nost, da izka-
`emo skrb za naravo in zdravo okolje. Ohra-
njanje narave z Naturo 2000 ne pomeni zgolj 
omejevanja. Prej nasprotno! Pomeni tudi pri-
lo`nost za razvoj in pridobivanje finan~nih
sredstev iz mnogih evropskih programov.
Ve~ informacij o Naturi 2000: www.zrsvn.si , 
www.natura2000.gov.si m
pozna ko{nja in prepre~evanje zara{~anja, za 
ohranjanje dolo~enih habitatnih tipov gozdov 
(ter vrst, katerih `ivljenjsko okolje so) sta 
potrebni primerna se~nja in gozdnogospo-
darska raba, za ohranjanje habitatnih tipov 
voda (ter vrst, katerih `ivljenjsko okolje so) pa 
ustrezno gospodarjenje z vodami. 
Ve~ina obmo~ij Natura je dobro ohranjenih; 
to je plod tradicionalne rabe z razumevajo~im 
odnosom do narave v preteklosti. Ugodno 
stanje, {e posebno v gorskem svetu, se torej 
najpogosteje lahko vzdr`uje zgolj z nadalje-
vanjem tradicionalnih dejavnosti, delno pa so 
potrebni tudi razli~ni dodatni ukrepi. Neka-
tere neprimerne dejavnosti je treba opu{~ati 
ali pa izvajanje in uvajanje omejiti, usmerjati 
na naravovarstveno manj pomembna obmo~ja 
ali prepre~iti.
Med posege, ki lahko ogro`ajo ohranjanje 
gorskih in hribovskih obmo~ij in jih je treba 
usmerjati oziroma presojati, sodijo na primer 
graditve cest, smu~i{~, hidroelektrarn ter sta-
novanjskih in nestanovanjskih objektov, pa 
tudi ureditev prostorov za taborjenje, plezali{~ 
in planinskih poti. [e enkrat naj poudarim, da 
omenjeni posegi v obmo~jih Natura niso pre-
povedani, vendar pa je treba presoditi, ali vpli-
vajo na ohranjanje ugodnega stanja varovanih 
vrst in habitatnih tipov, in jih ustrezno ume-
stiti v prostor. 
Tako Natura prina{a v gorski in hribovski 
svet predvsem orodje, ki pomaga skrbeti za 
ohranjanje in trajnostno rabo narave. Ve~ina 
prosto~asnih dejavnosti v obmo~jih Natura bo 
lahko potekala {e v naprej, nekatere pa bodo 
sku{ali krajevno ali koli~insko usmerjati. Pla-
ninci, alpinisti in plezalci moramo pri svojih 
aktivnostih upo{tevati predvsem potrebe 
varovanih ptic po miru v okolici gnezdi{~ in 
prepre~evati nabiranje in uni~evanje varova-
nih rastlinskih vrst.
Na~rtovano upravljanje obmo~ij in 
ohranjanje ob finan~nih vzpodbudah
ter sredstvih evropskih skladov 
Natan~en namen in cilj ohranjanja posa-
meznih obmo~ij Natura bo opredeljen v na~rtih 
upravljanja, ki bodo zajemali tudi potrebne 
ukrepe, ~as in na~in izvajanja le-teh ter odgo-
vorne za upravljanje obmo~ij. Pri pripravi