i6o
Razne   stvari.
f Nadvojvoda Albreht.
Nadvojvoda Albreht je umrl dne 17. svečana v Arcu  na južnem Tirolskem.   Pisali smo o njem v
„ Dom in Svet-u" 1. 1 89 1., str. 274. Rojen je bil dne 3. velikega srpana leta 1 81 7.; njegov oče je oni nadvojvoda Karol, ki je zmagal Napoleona. Albreht sam je zmagal Lahe pri Cu-stozzi l.i 866. Svetli nadvojvoda je znamenit tudi za znan-stvo in umetnost. ,,Albertina" je sloveča zbirka umotvorov na Dunaju in — njegovo delo. Bil je pokojnik blagega,   krščanskega duha.
Grobni spomenik Leona XIII. Sedanji papež si postavlja grobni spomenik in sicer je izročil zidarsko delo slavnemu prof. Lucchetti-ju iz Perugije, soho papeževo pa bo izvršil Eugen Maccagni po načrtu Luigi Ferarija, najboljšega italijanskega kiparja sedanje dobe. Spomenik bo stal v baziliki Santa Maria Maggiore, v kateri za Pijem VI. niso nobenega papeža več pokopali. Pij VII. in VIII. kakor tudi Gregor XVI. leže v cerkvi sv. Petra, Pij IX. v  cerkvi sv. Lorenca.
Da papež sam skrbi za svoj spomenik, to je star in  opravičen  običaj.
Noben vladar na svetu ni tako nepristransko izvoljen kakor papež, posebno v sedanjem veku. Pri njem ne velja ni slava rodovine ni bogastvo ali pokolenje kakor pri svetnih vladarjih, temveč jedino duševna sposobnost in izobrazba, kar je pri tako  svetem  in  važnem poslu pač glavna  stvar.
Ni čuda torej, da pride večkrat na prestol papež, ki nikakor ni imovit, še manj pa ima bogate sorodnike. Umevno je iz tega, da bi se mu bilo treba zadovoljiti s preprosto spominsko ploščo, ki bi pa njegovemu poklicu gotovo ne bila primerna. O tem povejmo le jeden primer: Pij VII. je umrl, ne da bi si bil preje postavil spomenik; njegov naslednik ni mogel skrbeti za to, sorodniki rajnega papeža pa so bili revni. Dela se je torej poprijel kardinal Gonsalvi, državni tajnik Pija VIL, ki si je štel v dolžnost, da proslavi svojega umrlega gospoda s spomenikom.
Tudi Gonsalvi ni bil bogat; toda kot državni tajnik je dobil za časa svojega diplomatičnega poslovanja večkrat darila od ptujih kneževin, katera je sedaj prodal in s tem plačal delo za spomenik. Leta   1830.  (sedem  let po papeževi   smrti) je bil
spomenik dovršen in naj bi se bil postavil v cerkvi sv. Petra. A še sedaj se je pokazala velika zapreka, ker so se odločilne osebe upirale, da bi v cerkvi stal papežev spomenik, katerega je izdelal sicer najboljši kipar tedanje dobe, Thorvvaldsen, ki pa je bil žal — luteranec. Slednjič je vender dosegel kardinal Gonsalvi svoj namen, ki bi mu bil pa prav lahko izpodletel.
Sedanji sv. oče pa ne skrbi samo za-se, temveč je postavil grobni spomenik tudi papežu Inocen-ciju III., katerega on izmed vseh papežev posebno časti.  Tudi ta spomenik je izdelal Lucchetti.
J. Z.
Naše slike.
(Konec.) Da opišemo slike Zajčkega samostana Še natančneje, omenjamo, da je načrt na str. 119. napravljen po presečnem risu podzidja. Cerkev se spozna po visokih gotskih oknih. Na desno je prizidana zakristija, na levi o bed ni ca. Zgoraj na sredi je štirivoglato dvorišče s kapelico (Priorengruft); okoli njega so bile celice in vrteči posameznih menihov. Veliko poslopje spodaj na desni strani je služilo kot trdnjava v bran proti sovražnikom, ki so le od te strani mogli priti po soteski. Poslopje na levi strani je imelo spodaj kleti, "zgoraj razne shrambe pa tudi celice za duhovnike. Med stolpi je še najbolj ohranjen levi na zgornji in desni na spodnji strani slike. — Slika na str. 120. nam predočuje zadnji ali velikemu oltarju nasprotni del samostanske cerkve z glavnim vhodom, katerega je skoraj zasula podrtina bližnjega poslopja. Na str. 121. je del stavbe, ki nam jo kaže slika na str. 119. spodaj na levi strani z glavnimi samostanskimi vrati pri  cesti,  ki vodi v   Spitalič.
Četudi smo objavili v 3. štev. sliko našega Do-brovskega, podajemo danes zopet njegovo sliko, katero smo dobili potem, ko je bila prva že narejena. Posneta je natanko po sliki, ki je bila narejena 1. 1829. in je torej popolnoma istinita. Dobrovsky je za Slovanstvo tako važen, da je pač vredno imeti njegovo pravo sliko. — Sliko na str. 1 37.: „Zimski počitek" je narisal g. J. Dekleva, naš narodni aka-demični slikar v Mariboru. Nevaren je ta počitek. Sicer ima dekle, ki počiva pod sv. razpelom, mirno vest in sanja o ljubem domu, a zima bi jo skoro ovila za vselej v svoje belo krilo, ko bi ne tekel zvesti pes dramit jo iz usodnega spanja. Od vrlega umetnika pričakujemo še lepih proizvodov. — „Davčni denar." To sliko je naslikal sloveči in veliki beneški slikar Tiziano Vecellio (1477—1576). Kaže nam Izveličarja ob priliki, ko je rekel: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega." (Mat. 22,  21.)