■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Do zmage težko,
a zasluženo
O Stran 15
Rokomet • Za uvod v sezono Vugrinec in druščina
O Stran 16
Po naših občinah Polenšak • Ko ima
šola več učilnic kot otrok...
O Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Referendum in tožbe zaradi nevzdržnega življenja O Stran 5
Po naših občinah Trnovska vas •
Riževa polja ali Pesnica v strugi
O Stran 6
Ptuj, petek, 25. septembra 2009
letnik LXII • št. 75 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Sp. Podravje • Trgatev v polnem teku
Na prešah je naporno - a luštno
Razmeroma ugodno, predvsem pa sončno in toplo jesensko vreme je vinogradnike Slovenskih goric in Haloz dobesedno nagnalo v vinograde, saj je grozdje dovolj zrelo in sladko za trgatev.
Potem ko je mošt ranih sort grozdja že varno spravljen v kleteh, kjer čaka na vretje, je te dni v vinogradih še živahnejše, saj poteka trgatev srednje ranih in nekaterih poznih sort grozdja. Čeprav je zaradi lanskih poletnih neurij s točo, ki so poškodovala tudi rodni les vinske trte, količina grozdja precej manjša kot sicer, je grozdje v glavnem bolj zdravo, predvsem pa tudi slajše.
Ko trgači opravijo svoje delo v vinogradu, pa pridejo na vrsto prešarji, saj je treba skrbno trgano grozdje najprej zmleti, nato pa spraviti v velike koše in stiskati - včasih tudi vso noč. Zato je naporno, a luštno in veselo tudi na prešah; tako kot pri Bratuže-vih v haloškem Korenjaku, kjer je gospodar pridno skrbel za to, da niso bili žejni (saj je za novo trgatev potrebno shraniti kak liter starega), po zaslugi pridnih gospodinj pa tudi lačen ni bil nihče.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Cirkulane • O cestah, takšnih in drugačnih
Ptuj • Slovenski junak Jani Fridl
Cirkulanski cestni rebus Pomagal Nini
V Cirkulanah so, če bi potegnili črto pod vsemi naložbami zadnjih treh let, odkar so samostojna občina, gotovo daleč največ denarja namenili modernizaciji cestne infrastrukture. Kot mejna občina pa se dajejo tudi s problematiko cestnih povezav s slovenskimi domačijami, ki so po uveljavitvi šengena ostale brez dostopa po slovenskem ozemlju.
Jani Fridl je ptujski in slovenski junak, ki je osvojil srca vseh nas po tem, ko je rešil življenje mali triletni Nini, ki se je skoraj zadušila z bombonom, ko se ji je zataknil v sapniku.
Na težave teh prebivalcev je v minulih dneh opozoril tudi mlad ptujski poslanec
Festivalski zgoščenki
za naročnike Štajerskega tednika
40 fc
Pluj 2009
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva
ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 40. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 ali CD Ptujski festivalhizbor. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
Dejan Levanič z javno pobudo oz. vprašanjem, kaj se dogaja z načrtovanimi izgradnjami več cestnih odsekov ter trenutno uradno zaprtega mejnega prehoda Meje, preko katerega sicer dostopa do svojih domov veliko Cirkulančanov.
Kot je znano, je prejšnja vlada za izgradnjo več cestnih odsekov predvidevala vložiti kar 1,3 milijona evrov. Cirkulanski svetniki so se ob predvideni cifri pred dvema letoma kar križali, češ koliko cest bi lahko sami naredili za toliko denarja, toda izvajalec in investitor del je bila uradno pač država.
Žal pa se je zapletlo pri ureditvi dveh novih nadomestnih cestnih odsekov, gre za odsek Bela in odsek Gruško-
vec, a ne zaradi vladne apati-je, temveč zato, ker nekateri lastniki nikakor niso hoteli odprodati dela svojih zemljišč za novogradnjo ceste. V primeru odseka Bela (od Mej proti Jupitru) se z odprodajo zemljišča nista strinjala dva lastnika, v primeru Gruško-vec pa je gradnjo ustavil en lastnik zemljišča.Tako so pač občani na omenjenih relacijah ostali brez cestne povezave čez slovensko ozemlje.
O Stran 3
Niti najboljši filmski scenarij ne bi mogel predvideti tega, kar se je 15. septembra dopoldan dogajalo tik pod trojanskimi predori; lahko bi se zgodila huda tragedija, če se v usodnem trenutku ne bi pripeljal mimo Jani, ki zna pomagati, saj se je za to usposobil v okviru civilne zaščite. Je tudi član uspešne ptujske ekipe, ki nekaj pomeni tudi v mednarodnem merilu. Hvala bogu, pravi, da ima MO Ptuj takšno ekipo, ki lahko pomaga ljudem, ko se zgodijo nesreče.
Za vključitev v enoto civilne zaščite, v usposabljanje za bolničarja prve pomoči, se je odločil takoj po odsluže-nju vojaškega roka. Začel je z
80-urnim tečajem, ker je bil prepričan, da bo mu to znanje v življenju še kako prav prišlo. Danes pravi, da bo v prvi pomoči ostal, dokler bo živ, dokler bo lahko pomagal tistim, ki pomoč potrebujejo.
Kako se je pravzaprav vse skupaj zgodilo?
O Stran 32
Foto: OM
Slovenija • Pred stavko zobozdravnikov
Stavka kot izhod v sili, ker jih odgovorni ignorirajo
Na shodu zobozdravnikov Slovenije, ki ga je 18. septembra na ljubljanskem gradu organiziral novoustanovljeni Sindikat zobozdravnikov Slovenije (DENS), vodi pa ga Ptujčanka Alenka Krabonja, so napovedali celodnevno opozorilno stavko, ki bo v četrtek, 1. oktobra. Na shodu so sprejeli cilje -zahteve opozorilne stavke - ter jih poslali na Ministrstvo za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Odgovore na svoje zahteve pričakujejo te dni.
Slovenski zobozdravniki zahtevajo posodobitev standardov v zobozdravstvu, saj so zdajšnji še iz leta 1982. Po novem zakonu o zdravstveni dejavnosti bodo pacienti dobili le sivo plombo, tako je vsaj razumeti. Zdajšnji nadstandard ZZZS je plačljiv iz pacientovega žepa, zasebnih sredstev, z novim zakonom pa naj bi bilo to prepovedano, ker se, kot opredeljuje zakon, ne smeta »mešati« javni in zasebni denar.
Zahtevajo tudi razrešitev položaja, v katerega jih je spravil aneks 1 Splošnega dogovora, saj ne morejo več zagotavljati niti minimalnih strokovnih standardov. Vzeli so jim denar za že opravljene storitve, vlaganja v opremo pa znižali tako daleč, da jo bodo lahko obnovili šele v več kot 50 letih.
Glavarini, kot jo predla-
Uvodnik
gata Ministrstvo za zdravje in ZZZS, nasprotujejo, ker v celoti ruši zobozdravstveno mrežo. Zato zahtevajo ureditev evidenc za glavarino in dosledno upoštevanje dogovorjenih pravil (Aneks 1 SD 2009). Objavljene evidence so navadna goljufija, saj javni zavodi dobijo denar celo za paciente, ki so se izjavili za zobozdravnike, ki so nekoč delali v zavodih, a danes delajo drugje. Na drugi strani pa koncesionarjem niso pripisali pacientov, ki bi jih po predpisanih pravilih morali.
»Pacientu pripada za zobozdravstvene storitve od države na leto le katastrofalnih 42,5 evra. Za to pacient lahko dobi eno plombo in en pregled. Če eden od pacientov dobi par protez, jih zato 15 v istem letu ne dobi nič. Če dobi eno prevleko, druga dva ne dobita nič,« opozarja Alenka Krabonja, ki ob tem tudi pove, da gre letno
Več kot pozabljivost
Alzheimerjeva bolezen je v Evropi prizadela okrog 7 milijonov ljudi. Ker takšna bolezen ne spremeni življenja le bolnikom, ampak tudi njihovim partnerjem in svojcem, je v Evropi vsaj 20 milijonov ljudi, ki se trudijo nekako živeti s to boleznijo. Gre za bolezen, ki je povezana z velikimi stroški. Ne le za zdravila, ampak tudi za varovanje in zagotavljanje osnovnih pogojev za dostojno življenje takšnega bolnika.
V Sloveniji ima alzheimerjevo bolezen, ki je najpogostejši povzročitelj demence, okrog 30.000 ljudi. Po napovedih naj bi se v naslednjih desetih letih število obolelih za demenco povečalo za 40 odstotkov, v naslednjih dvajsetih letih pa podvojilo, ker bo toliko več starejše populacije. Podatki kažejo, da je bolezen v strmem porastu, pojavi pa se pri starejših ljudeh, najpogosteje po 65. letu starosti. Večina pojavnih oblik bolezni je neozdravljiva, pomembno pa je zgodnje odkrivanje. Zato so letošnje aktivnosti ob svetovnem dnevu alzhei-merjeve bolezni potekale pod geslom Ne izgubljajmo časa! A kaj, ko je pri nas potrebno za tovrsten specialistični pregled čakati okrog 10 mesecev. Demenca pa ni le pozabljivost, pomeni tudi težave s komunikacijo, orientacijo, opravljanjem dnevnih aktivnosti in prepoznavanjem. Demenca pogosto spravlja v stisko bolj svojce kot samega bolnika.
Razen tega, da se poslovimo s tega sveta, preden pridemo v zrela leta, prave preventive proti tej bolezni ni. So pa znane nekatere okoliščine, ki bolje ali slabše vplivajo na razvoj te bolezni. Švedski strokovnjaki so tako opozorili, da zakon ali partnerska zveza zavirata možnosti za nastanek demence. Zaradi intenzivnejših družbenih interakcij, ki so posledica zveze, imajo vezani ljudje za 50 odstotkov manj možnosti, da zbolijo. Moški so sicer prikrajšani za višjo starost, ki jo pogosto doživijo predvsem ženske, imajo pa to prednost, da če se starosti učakajo, redkeje zbolijo za alzheimerjevo boleznijo kot ženske. Telesna dejavnost ugodno vpliva na dotok krvi do možganov in to posledično zmanjšuje tveganje, da se demenca sploh pojavi. Nevarnost za demenco pa se menda kar za 48 odstotkov poveča pri ljudeh, ki trpijo za debelostjo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Krabonja: »Na dan stavke, 1. oktobra, bomo zobozdravniki poskrbeli le za urgentna stanja (krvavitev, oteklino, zlom) in za paciente z bolečino.«
za zobozdravstvo v Sloveniji 120 milijonov evrov. Sliši se veliko, ko pa se ta vsota podeli s številom pacientov, pa ni več tako visoka. Na zadnje, četrto mesto zahtev oziroma ciljev stavke pa so postavili
ureditev plačnega sistema, tudi zobozdravnikom naj se priznajo posebni pogoji dela, v tem trenutku so edini, ki jim tovrstni pogoji niso priznani. »Država noče videti, da zobozdravniki delamo v
prisilni drži, v infektivnem okolju, opravljamo kirurško delo, da pri delu vedno uporabljamo rokavice in maske. Delo z vrtečimi instrumenti zahteva izjemno koncentracijo ves čas dela, infektivni aerosol ogroža zobozdrav-nikovo zdravje, tveganje za infekcijami je zato izjemno povečano,« še opozarja Kra-bonjeva.
V času opozorilne stavke, ki bo trajala cel dan, bodo zobozdravniki, ki se bodo odločili za stavko, opravljali le urgentna stanja in poskrbeli za bolečino, ki ni urgentno stanje, zato tudi ni nočnih dežurstev. Za zavarovalnico je bolečina znak malomarnosti pacientov, ki ne obiskujejo zobozdravnika redno. Med urgentna stanja sodijo krvavitev, oteklina in zlom. K sodelovanju v stavki je DENS povabil vse zobozdravnike,
ki delajo v javni zdravstveni mreži, teh pa je v Sloveniji 927, s specialisti in zobozdravniki brez koncesije pa je vseh 1250.
Z zahtevami so po shodu seznanili Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, odgovore pričakujejo te dni. Stavko bo vodil glavni odbor DENS-a, ki se bo preoblikoval v stavkovni odbor, na terenu pa bo imel tudi koordinatorje. Alenka Krabonja kot predsednica DENS-a pričakuje, da se bo stavki priključila večina zobozdravnikov, ki delajo v javni zdravstveni mreži. Pacientom, ki bodo na dan stavke iskali pomoč pri zobozdravnikih zaradi urgentnih stanj in bolečine, priporočajo, da jih obiščejo čim bolj zgodaj, torej na začetku stavke.
MG
Ptuj • Obnova Narodnega doma Ptuj
Ohranili bodo še en kulturni spomenik
V letu 2010 MO Ptuj načrtuje obnovo Narodnega doma, ki je ne samo simbol slovenstva in ljubiteljske kulture v občini in širše, temveč tudi prostor, ki ga za svojo dejavnost koristijo številna kulturna in druga društva ter drugi organizatorji prireditev kot tudi lokalna skupnost.
Pri obnovi občina računa tudi na sofinancerska sredstva Ministrstva za kulturo, ki naj bi jih pridobila še letos v okviru javnega razpisa. MO Ptuj je lastnica objekta, upravlja pa ga Zveza kulturnih društev Ptuj, ki ima status društva v javnem interesu. V prvem nadstropju objekta z investicijskim projektom načrtujejo obnovo talnih oblog v veliki in mali dvorani, točilnici in hodniku, zamenjavo radiatorjev ter oplesk omenjenih prostorov.
V pritličju bodo sanirali tla po lesni gobi in zamenjali parket. Načrtujejo pa tudi obnovo nekdanjih garaž na dvorišču objekta za potrebe Pihalnega orkestra Ptuj in likovne sekcije. V nekdanjih garažah je potrebno urediti tla, strope, stene, vrata zamenjati z okni, prav tako pa tudi obnoviti ostrešje in kritino ter urediti fasado objektov.
Kot poudarjajo v MO Ptuj, bo z investicijo prenove Narodnega doma zaščiten kulturni
spomenik kot del mestne javne infrastrukture, obenem pa bo omogočeno kakovostnejše delo skupin kulturnih društev MO Ptuj. Ljubiteljska kultura ima na tem območju več kot stoletno tradicijo, Pihalni orkester Ptuj je leta 2005 praznoval že 150-letnico uspešnega delovanja, DPD Svoboda praznuje v letošnjem letu 90-letnico delovanja, Zveza kulturnih društev je stara 60 let, Komorni moški zbor in Plesna sekcija DPD Svoboda Ptuj pa sta že
Foto: Črtomir Goznik
Z obnovo Narodnega doma bodo pridobili tudi dodatne prostore za delo Pihalnega orkestra Ptuj in likovne sekcije.
dočakala abrahama. Leta 1882 so Narodni dom kupili člani Narodne čitalnice, od takrat naprej v njem domuje tudi ljubiteljska kultura. V več kot 120-letni zgodovini je doživel več prezidav in obnov.
Dela naj bi pričeli marca 2010 in jih dokončali še v istem letu, ocenjena vrednost prenove po tekočih cenah je nekaj nad 417 tisoč evrov. Prostore Narodnega doma dnevno koristi sto ljudi, z vajami so prostori zasedeni 127 ur, pevske skupine, vokalne skupine in Pihalni orkester vadijo 85 ur na teden, plesne skupine 27, folklorne skupine 9 ur in literati dve uri na teden, toliko pa za vadbo potrebujejo tudi rekreativci. Prostori se uporabljajo za potrebe kulturnih in drugih društev, lokalne skupnosti in dejavnosti OI JSKD Ptuj. Lani je bilo v Narodnem domu 28 kulturnih in drugih dogodkov z 21 različnimi izvajalci. V času sezone, ki traja od septembra do konca junija, so bili prostori Narodnega doma zasedeni kar 5180 ur, pri čemer niso upoštevane dodatne ure skupin, ki v njem vadijo ob vseh pomembnejših dogodkih. Skupaj pa v njem vadi in ima nastope kar 22 skupin.
Z obnovo bodo objekt tudi zaščitili pred nadaljnjim propadanjem.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • O cestah, takšnih in drugačnih
Cirkulanski šengenski cestni rebus
V Cirkulanah so, če bi potegnili črto pod vsemi naložbami zadnjih treh let, odkar so samostojna občina, gotovo daleč največ denarja namenili modernizaciji cestne infrastrukture. Kot mejna občina pa se dajejo tudi s problematiko cestnih povezav s slovenskimi domačijami, ki so po uveljavitvi šengena ostale brez dostopa po slovenskem ozemlju.
Foto: SM
V Cirkulanah so letos uredili skoraj tri kilometre dolg cestni odsek Pohorje, ena brez dvoma najlepše narejenih cest pa je povsem nova cesta v Paradiž (izvajalec GG Celje), ki so si jo takoj po položitvi asfalta ogledali župan Janez Jurgec (na sredini), odgovorni vodja del Dominik Pekošak (levo) in Roman Jerman (desno), oba iz GG Celje.
Na težave teh prebivalcev je v minulih dneh opozoril tudi mlad ptujski poslanec Dejan Levanič z javno pobudo oz. vprašanjem, kaj se dogaja z načrtovanimi izgradnjami več cestnih odsekov ter trenutno uradno zaprtega mejnega prehoda Meje, preko katerega sicer dostopa do svojih domov veliko Cir-kulančanov.
Kot je znano, je prejšnja vlada za izgradnjo več cestnih odsekov predvidevala vložiti kar 1,3 milijona evrov. Cirkulanski svetniki so se ob predvideni cifri pred dvema letoma kar križali, češ koliko cest bi lahko sami naredili za toliko denarja, toda izvajalec in investitor del je bila uradno pač država.
Lastniki zemljišča preprečili izgradnjo dveh povezovalnih cest
Ta je približno polovico takrat napovedanega načrta doslej sicer izpolnila, saj so se urezali štirje od predvidenih šestih novih odsekov cest za povezavo občanov do domov po slovenski strani. Tako je bila narejena nadomestna cesta Drenovec-Florjan, ki naj bi bila po zadnjih zagotovilih letos tudi asfaltirana v dolžini 800 metrov. Prav tako se je naredil cestni odsek Janškač v dolžini dobrih 400 metrov, ki prav tako čaka na asfaltno prevleko. Narejena sta tudi dva odseka gozdnih oz. kmetijskih cest Medribnik in Jupiter, kjer asfaltna prevleka ni bila predvidena.
Žal pa se je zapletlo pri ureditvi dveh novih nadomestnih cestnih odsekov, gre za odsek Bela in odsek Gruškovec, a ne zaradi vladne apatije, temveč zato, ker nekateri lastniki nikakor niso hoteli odprodati dela svojih zemljišč za novogradnjo ceste. V primeru od-
seka Bela (od Mej proti Jupitru) se z odprodajo zemljišča nista strinjala dva lastnika, v primeru Gruškovec pa je gradnjo ustavil en lastnik ze-mljišča.Tako so pač občani na omenjenih relacijah ostali brez cestne povezave čez slovensko ozemlje.
Politične igrice okoli MP Meje
Čeprav gre v primeru dveh neizvedenih, a načrtovanih cestnih odsekov krivdo za ne-izvedbo iskati pač kar pri domačinih, je zgodba z mejnim prehodom Meje bolj povezana z državno in meddržavno politiko.O tem, da je bil kar lep čas (še v obdobju SOPS) na tej lokaciji predviden celo mednarodni mejni prehod, da se je za ta projekt celo pridobilo gradbeno dovoljenje, v okviru katerega se je predvidevala tudi velika posodobitev ceste, ki naj bi se v zadnjem delu postavila na viaduktno osnovo, da je bil s strani vlade celo že izbran izvajalec del (podjetje GIC iz Rogaške Slatine), smo še pred tremi leti precej poročali. Zgodba z mednarodnim mejnim prehodom pa se je na spolzkem političnem parketu začela potapljati, vse več se je govorilo le o maloobmejnem, nato pa se je pripovedka kar
zaključila z uradno razlago, da sosednji Hrvati nimajo interesa za vzpostavitev mejnega prehoda na omenjenem hribu, enostransko ga pa seveda nima smisla urejati. Vmes je bilo sicer še veliko drugega spotikanja in razlag, zakaj se je projekt MP na Mejah ustavil; od tega, da je status MP pač dobil prehod v Leskovcu v občini Videm, kjer je obstajala politična volja na obeh straneh meje, do tega, da bodo Cirkulane pač v zameno za izgubo statusa mejnega prehoda »dobile« več cest in še modernizacijo glavne ceste od Borla naprej (ki je državna). Brez dvoma pa ni napačno niti ugibanje, da so bili v igri še drugi bolj ali manj politično obarvani interesi.
Zdaj v igri tiha diplomacija po vzoru Pahor - Kosor ...
Dejstvo je, da danes prehod Meje sameva; kontrolne točke ni več, samo stare table govorijo o tem, da gre za šengensko mejno črto. Domačini, ki imajo svoje hiše na drugi strani mejnega prehoda, a še na slovenskem ozemlju, saj se meja vije sem in tja kot zvita vrv, ga seveda množično prehajajo z
maloobmejnimi izkaznicami in glede tega niti ni posebnih težav, precej pa tvega vsak, ki bi poskušal priti na obisk h kateremu od njih. Prestop meje »na črno« je namreč hud prekršek, toda drugače se na obisk sploh ne da priti (razen če ima kdo kakšne posebne želje plezati po vseh štirih čez zarasle grebene in se pretolči še čez kakšno gorico, pa še takrat tvega, da bo kje položil stopalo prav na hrvaško grudico).
Da je takšna situacija izjemno neprijetna, seveda najbolj vedo prav domačini, ki znajo iz svojega repertoarja vsakdanjih zgodb povedati tudi takšne o priprtjih in finančnih kaznih nekaterim nič hudega slutečim Slovencem, ki so pač prešli mejno črto ... Ena izmed možnih rešitev za okoli 40 slovenskih domačij, ki so vezane na mejni prehod, bi sicer lahko bila izgradnja še kakšne povezovalne ceste mimo mejnega prehoda, po slovenske ozemlju, toda takšna rešitev bi bila, milo rečeno, hudo neumna in hudo draga, saj je veliko enostavneje in ceneje vzpostaviti uradno mejno prehodno točko. Verjetno je to uvidela tudi vlada oziroma Ministrstvo
za javno upravo, ki se je lani sicer še odločalo za odprodajo na sami meji stoječe hiše, predvidene za dejavnosti mejne kontrole, a je to namero že preklicalo, saj naj bi v zadnjem času vendarle že tekle aktivnosti - tako na slovenski kot na hrvaški strani - a ponovno vzpostavitev meddržavnega mejnega prehoda. Kaj konkretno se v tej smeri dogaja, pa je že težje povedati, saj so se »slovenski in hrvaški pogajalci za MP Meje« odločili delati po principu tihe diplomacije, kot Pahor in Kosorjeva ...
Paradiž - vzorčna haloška cesta
Vse te težave so povezane tako z mejnim prehodom Meje kot s povezovalnimi cestami do slovenskih domačij v domeni državne blagajne in birokracije, za katero se ve, da je precej počasne narave, a so po drugi strani Cirkulančani v realizaciji svojih cestnih načrtov precej hitrejši. Kot je znano, je letos občina podpisala dve pogodbi za izvedbo dveh cest, za kar je že prej uspešno kandidirala za denar iz naslova RRP. Gre za modernizacijo ceste Pohorje v dolžini slabih treh kilometrov, ki jo je kot
najugodnejši izvajalec po razpisu naredilo podjetje Asfalti, d. d. iz Ptuja; skupna vrednost naložbe se po besedah župana Janeza Jurgca ustavila pri dobrih 400.000 evrih. V času del je bilo sicer med svetniki na eni izmed sej slišati kar precej kritike na delo podjetja, zataknilo se je na krajšem strmem odseku, kjer je bilo treba nivo trase usekati globlje, kar se je kasneje tudi naredilo. Sicer gre za zelo težak teren z izjemno strmimi vzponi in spusti, cesta pa je zaradi konfiguracije terena deloma tudi zožana in za nepoznavalce haloškega terena je lahkohudo nevarna, kljub asfaltni prevleki, ki so je daleč najbolj veseli tamkajšnji domačini, saj se bodo končno lahko pripeljali do svojih domov z avtomobili.
Minuli petek pa je asfaltno prevleko dobila tudi novogradnja - povsem nova cesta na Paradiž, ki jo je kot izbrano izvajalsko podjetje naredilo GG Celje s podizvajalci. Pogled na to cesto je popolnoma nekaj drugega, kot je človek vajen videti v Halozah; GG Celje se je še enkrat odlično odrezalo, saj je cesta speljana pregledno, vozno, s širokim posekom dreves na obeh straneh, kar je sploh redkost, ter deloma speljana na narejenih nasipih čez močvirnato področje. Dolžina nove asfaltirane ceste je nekaj manj kot 1,7 kilometra, vrednost del 400.000 evrov, vodi pa do slovensko-hrvaške mejne črte in se konča nekaj metrov pred objektom (gostiščem) Mlakar. Kot je takoj po položitvi asfalta povedal vodja del na gradbišču ceste Dominik Pekošak, bodo zadnja manjša zaključevalna dela na cesti dokončana v roku tega tedna. Si je pa to cesto kot vzorčni primer, kako bi se lahko urejale ceste po Halozah, zelo dobro ogledati.


Čeprav danes uradnega mejnega prehoda na Mejah ni (več), naj bi se aktivnosti za njegovo postavitev vendarle peljale naprej.
Dornava • Svetniški dvoboji okoli šole na zadnji seji
Ko ima šola več učilnic kot otrok ...
Vprašanje obstoja osnovnih šol s peščico učencev, ki jih je možno prešteti na manj kot prste obeh rok, se v zadnjem obdobju marsikje postavlja vedno bolj v ospredje. Med občinami, kjer se ukvarjajo s to težavo, je tudi Dornava, konkretno pa gre za podružnično osnovno šolo s štirimi razredi na Polenšaku.
Čeprav je bilo v preteklosti slišati veliko o tem, da je za počasno umiranje hrama učenosti na polenškem hribu kriva še najbolj občinska in medobčinska (malo pa tudi domača šolska) politika, je letošnja jesen jasno pokazala, da ni ravno tako.
Šola za vsako ceno - tudi samo z enim prvošolčkom?!
V prvi razred štirirazredni-ce se je namreč vpisala ena sama samcata učenka, ob tem, da je vseh učencev skupaj v omenjeni podružnični šoli komaj devet. Kako izgleda pouk, kjer ena učiteljica poučuje po programu za prve štiri razrede, ko mora hkrati poskrbeti za glavico, ki se komaj uči prvih črk abecede in prvih številk, hkrati pa tudi naučiti drugo glavico pošte-vanke, prvih geometrijskih ugank ter se truditi s težkimi slovenskimi slovničnimi pravili, vedo najbolj kar učitelji. Nasploh se v vseh prizadetih šolah kombiniranim oddelkom zaradi premajhnega vpisa poskušajo na vse načine izogniti, ker prav vsi zelo jasno (po)vedo, da (če pustimo ob strani vprašanje rednih zaposlitev učiteljskega kadra) poučevanje majhnih nadobudne-žev nikakor ni enako kvalitetno kot v rednih oddelkih, da o drugih primanjkljajih, kot je recimo, po kriterijih MŠŠ, neplačilo jutranjega in popoldanskega varstva vozačev itd., niti ne govorimo posebej. Občinskih svetnikov, vsaj tistih s polenškega konca, to očitno ne zanima; trdijo celo, da je malo učencev bolje za pouk, ker se lahko učiteljica bolj posveti enemu samemu; kar je sicer res v homogenem
razredu, nikakor pa ne velja za tako heterogeni oddelek, kjer je treba izpolnjevati učne programe za prve štiri razrede. Bistveno za Polen-šak je, kot je bilo razumeti na zadnji seji občinskega sveta, da mora podružnična šola za vsako ceno obstati, sicer naj bi kar ves kraj, po njihovem mnenju, izumrl. In ne samo to, polenška svetnika sta se še zavzela, da je učencem potrebno zagotoviti enake pogoje, kot jih imajo na matični šoli; to pa bo vseeno malo težje, kajti tudi če bi se šola res v celoti obnovila, to še ne pomeni, da bi devet (ali 15 ali 20) učencev lahko imelo na voljo toliko obšolskih in drugih dejavnosti, kot jih imajo v šolah s po 100, 200 ali več učenci ...
Šolo lahko »rešijo« le otroci, ne oddelek vrtca in ne občina
Razpravo na minuli občinski seji glede prihodnosti podružnične šole je sicer povzročil dopis tamkajšnje predsednice sveta staršev Erike Toplak Masten, ki se že dalj časa aktivno zavzema ne samo za ohranitev šole in njeno obnovo, ampak tudi za ureditev enega oddelka vrtca, ki naj bi zagotovil šoli večji vpis. V dopisu je Ma-stenova razlog za eno samo vpisano učenko iskala tudi v tem, da naj bi starši iz polen-škega šolskega okrožja letos vpisali otroke raje v matično OŠ v Dornavi. Vendar so dejstva, ki jih je prikazal župan Rajko Janžekovič, pokazala drugače; v polenško šolo naj bi se namreč po določenem šolskem okolišu vpisovali otroci iz naselij Bratislavci,
Najostrejša debata na zadnji občinski seji se je razvila okoli vprašanja prihodnosti obstoja štirirazre-dnice na Polenšaku; polenška svetnika Kukovec in Hojnik sta zagovarjala nujnost obstoja za vsako ceno in nastalo (kritično) situacijo pripisala pasivnosti občinskega vodstva, podžupan Šilak jima je vračal, da je obstoj odvisen od števila otrok, ki jih pač ni oz. jih je vedno manj, župan (na sredini) pa je postregel le z nekaj statističnimi dejstvi.
Lasigovci, Polenci in Polen-šak in po uradni statistiki neizpodbitno dokazal, da žal iz omenjenih štirih naselij ni bilo več otrok za vpis v letošnji prvi razred kot omenjena deklica. Po drugi strani je v prvi razred v OŠ Dornava vpisanih 24 prvošolcev.
Za burno in na trenutke vročo razpravo je nato poskrbel podžupan Milan Šilak, ki je v dolgem, precej analitično in strokovno obarvanem nagovoru povedal, da bo občinski svet brez dvoma podpiral ohranitev podružnične šole, da pa so za njen obstoj nujni otroci, ker brez njih šola pač nima za koga obstajati. In še, da v končni fazi, če ne bo otrok, je pa res naloga občinskega sveta, da sprejme odločitev o zaprtju šole, ker šolsko ministrstvo tega ne bo naredilo, niti ni stavba kot taka v njihovi pristojnosti.
Podružnična OS na Polenšaku je štirirazrednica, uradno je vanjo vpisanih devet otrok, ki jih poučuje ena^učiteljica; ta (bolj kot ne) brezplačno skrbi tudi za varstvo vozačev pred poukom in po njem, ker MŠŠ pri tako majhen številu otrok tega ne plačuje več.
Polenški svetniki, zlasti Jožef Hojnik in Franc Kukovec, sta bila seveda takoj na nogah; češ da bo drugo leto več otrok (koliko, sicer ni vedel povedati nihče, morda trije, štirje ali pet), da se šola nikakor ne sme zapreti, da je krivda za tako majhen vpis še vedno najbolj na strani občine, ker ni uredila vrteškega oddelka in še, da so prevozi do šole slabo organizirani itd., čeprav je vsem znano, da sta oba omenjena svetnika lastne otroke raje vpisala v druge šole; eden v Dornavo, drugo pa celo v Sv. Tomaž ... Po besedah Hojnika in Ku-kovca so po anketi, opravljeni lani med starši, našteli kar 24 otrok, ki bi lahko bili vpisani v vrtec, a ker občina vrtca ni naredila, so se nekateri starši pač raje odločali za vpis pr-vošolčkov celo v šole v druge občine. Takšno ravnanje staršev je sicer v povsem razumeti, saj vsak želi za svoje otroke najboljše - to pa niso samo svetle in lepe učilnice ter igrišča z umetno travo, ampak tudi izobraževalna ter ostala »ponudba« šole, ki pa jo pretežno financira šolsko ministrstvo, ampak le tam, kjer je v šolo dovolj otrok. In po-lenška šola, tudi če bi se svetila od prenove, tudi če bi se vanjo vpisalo polnih 20 otrok v štiri razrede, takega programa ne bi mogla nuditi. To je sicer zelo težko javno priznati, toda takšna je gola resnica. Da bi ureditev oddelka vrtca rešila prihodnost polenške šole, pa je precej drzna izjava, ki bolj diši po političnem manevru kot po resničnem dejstvu; obstoj šole namreč lahko reši samo dovolj otrok. Bi pa bilo nadvse zanimivo videti, ali bi oba polenška svetnika danes svoje otroke
res vpisala na Polenšak, tudi če bi bila obnovljena in če bi deloval en sam kombiniran razred kot zdaj ... Edino Franc Šuen med vsemi svetniki je lepo javno priznal, da svojih nikakor ne bi ...
Križanje med moralno
odgovornostjo in zdravo pametjo
Odločitve o morebitnem zaprtju šole si seveda politični veljaki v Dornavi ne bodo upali kar tako sprejeti; to je bilo jasno vidno in slišno tudi na seji; tudi sam župan Janže-kovič v tej smeri zaenkrat, kot je povedal, sploh ne razmišlja (ali ne upa razmišljati?); celo nasprotno, povedal je, da so prav zaradi podpore obstoju in ohranitvi štirirazrednice obnovili celotne sanitarije in kopalnice. Vendar pa je tudi res, da je to le kaplja v morje, saj gre za veliko stavbo z več učilnicami oz. prostori, kot je danes v tej šoli učencev. Vprašanja (ekonomske) smiselnosti obnove celotne šole za nekaj učencev se je sicer v svojem traktatu malenkostno lotil Šilak, ko je dal vedeti, da bi se mogoče lahko vanjo investiralo kaj več občinskega denarja, če bi se nekaterim dragim naložbam (gradnja kulturno-gasilskega doma, npr.) na ta račun odpovedala nekatera polenška društva ... To pa je bilo za zagovornike polenške podružnice že skoraj bogokletno razmišljanje, češ da pri šoli ne morejo razmišljati (izključno) po neki ekonomski oz. finančni logiki, saj gre ja za otroke in za obstoj kraja kot takega. Prav ta kamen »moralne odgovornosti«, kaj vse lahko izgubi
nek kraj z izgubo osnovne šole, najbolj visi za vratom vodstvu občine, predvsem županu (pa tudi ostalim svetnikom); ribariti med Scilo in Karibdo moralne zavezanosti na eni strani ter smiselnosti ohranitve ali celo obnove šole kot zgradbe na drugi strani pa je v takih primerih, kot je polenški, izjemno težko. In v tak osir gotovo ne bo dregnil noben župan.
Kako se bo reševala prihodnost šole na Polenšaku, je tako ostalo odprto vprašanje; kot že povedano, si odgovornosti za zaprtje noče naprtiti noben izvoljeni ljudski predstavnik, vsaj dokler bo vanjo vpisanih za pet prstov kratko-hlačnikov. Verjetno bi bilo takšno odločitev vsem, ki potiho razmišljajo, da bi bilo bolj pametno še teh nekaj otrok voziti v matično šolo, lažje sprejeti, če na »spisku« za prihodnja leta ne bi bilo več nobenih potencialnih učencev. Toda nekaj jih je, čeprav to ne pomeni, da jih bodo starši tudi zares vpisali na polenško podružnico, saj jih k temu ne zavezuje ali prisiljuje noben zakon. Tako je najbolj realno pričakovati, da se bo mala agonija polenške šole še nadaljevala, saj je več kot dovolj tistih, ki njen obstoj zagovarjajo za vsako ceno, pri čemer odlično koristijo širši družbeni pomen take institucije in se sklicujejo na primere, ko je kraj po zaprtju šole izumrl. Polenška svetnika sta kot tak primer navedla zaprto šolo v Vurberku, vendar sta nekoliko zamenjala vzroke in posledice ... Podobno, kot se dogaja sedaj v Polenšaku.
Drugo leto so volitve ...
Da ping-pong igrica metanja očitkov in dokazovanja, kdo je bolj kriv za stanje v podružnični šoli - ali premajhna nataliteta v okraju ali občinsko vodstvo, ki še za te otroke, kolikor jih je , ni dobro poskrbelo, ker ni uredilo vrtca in šolskih prevozov -ne bo pripeljala nikamor, so se na koncu strinjali prav vsi. Seveda pa to ni rešitev; slednjo bodo poskušali najti na zboru krajanov na Polenša-ku, ki naj bi se zgodil pozno jeseni.
Vprašanje, če jo bodo. Sicer pa - drugo leto bodo volitve in obljuba obnove šole ter ureditve vrteškega oddelka zna (vsakemu) kandidatu, ki bo to obljubljal, pa če je smiselno ali ne, če bo sploh še kakšen otrok vpisan ali ne (in če bo to res realiziral ali ne), prinesti lepo število glasov volivcev ...
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Z 31. seje mestnega sveta
Referendum in odškodninske tožbe zaradi nevzdržnega življenja
Za 31. sejo sveta MO Ptuj, ki je bila 21. septembra, bi lahko mirne duše dejali, da je bila ena najbolj dolgočasnih doslej. Dvajset točk dnevnega reda z nekaterimi podtočkami so oddelali v dobrih dveh urah. Po tem je sklepati, da so se svetniške razprave izčrpale že na sejah odborov in komisij.
Pri nekaj točkah so izglasovali tudi skrajšani postopek, ker ni šlo za bistvene spremembe, čeprav sprememba pri sestavi svetov šol niti ni tako nedolžna, kot je videti na prvi pogled, saj se vloga lokalnih skupnosti zmanjšuje. Bi bil za nekatere najboljši celoten umik lokalnih skupnosti iz osnovnih šol, se je vprašal ptujski župan dr. Štefan Čelan, medtem ko je Miroslava Letonjo (SNS) zaskrbel ta neke vrste šolski centralizem, Petra Pribožiča (N.Si) pa je zanimalo, ali bo zaradi tega prišlo do celotne menjave svetov šol. Šlo naj bi za nepotrebne spremembe s političnim ozadjem, je povedal.
Brez razprave je šlo tudi pri predlogu sklepa o soglasju k aktu o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola Ptuj, ki jo Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj ustanavlja kot samostojni visokošolski zavod. V okviru visokošolskega izobraževanja bo izvajala dodiplomske študijske programe in podiplomske, v okviru drugega izobraževanja pa študijske in izobraževalne programe za izpopolnjevanje in module vse-življenjskega učenja. Glavna dejavnost visoke šole je visokošolsko izobraževanje, je zapisano v predloženem aktu, a so veliko zanimivejše druge dejavnosti visoke šole, ki z izobraževanjem nimajo niti najmanjše povezave, saj vključujejo med drugim tudi vodenje okrepčevalnic in podobnih obratov, trgovanje z lastnimi nepremičninami, arhitekturno projektiranje, dejavnost oglaševalskih agencij, raziskovanje trga in javnega mnenja, dejavnost potovalnih agencij, dejavnost organizatorjev potovanj, varstvo kulturne dediščine, dejavnost drugje nera-zvrščenih članskih organizacij - torej široka registracija dejavnosti. Za vsak primer. Pa mestni svetniki niso imeli nič proti.
Čeprav je bil sklep o ceniku za najem športnih površin in objektov v MO Ptuj še zelo svež, sprejeli so ga na letošnji julijski seji, so ga že čez dva meseca morali popraviti. Najprej so ugotovili, da je potrebno cenik dopolniti tudi za uporabo športne dvorane Center in športne dvorane
Gimnazije, ob tem pa oblikovati čisto nov cenik, ker so v posameznih športnih društvih bili zelo nezadovoljni s prvotnim. Pri novem ceniku so za izhodišče vzeli površino športnih objektov. Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je ocenil, da gre za spremembe in dopolnitve, ki pomenijo korak v pravo smer. Zanimalo pa ga je, ali so pri novem ceniku dejansko upoštevani realni stroški v nekem objektu. Odgovor župan je bil, da so pri novem ceniku upoštevali kvadraturo in dejanske stroške, torej pisne pripombe klubov in društev.
Petra Pribožiča (N.Si)
sta motili ceni pri uporabi umetnega igrišča in pomožnega igrišča, saj sta enaki, meni pa, da bi morala biti za ostale uporabnike umetna trava dražja, ker ne gre za enakovredni igrišči.
Svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš je ponovno razjezil ptujskega župana, ko se je zanimal za posek dreves ob Potrčevi cesti. Je bil res nujen zaradi rekonstrukcije? Ali res ne bo bi okrnil tega prostora? V odgovoru je izvedel, da kar zadeva zelenice in drevesa, bo zasaditev barvna, območje bo celo dobilo več dreves, kot jih je rastlo doslej. Župan je Čuša vprašal, ali morda potrebuje slušni aparat, kajti nekatera vprašanja se konstantno ponavljajo in kot župan zelo težko sprejema nekatere frekvence. Ponovil je že znana dejstva, od podpisov naprej, ki so zahtevali ureditev Potrčeve. Vlado Čuš pa je v odgovoru omenil, da bi glede na
Foto: Črtomir Goznik
Konrad Rižner (LDS) je mestne svetnike seznanil, da se v Spuhlji spontano organizira civilna iniciativa, ki bo od države terjala odškodnino.
številne klice občanov, ki jih je prejel zaradi tega poseka, raje „slušni" aparat zadržal v Mestni hiši.
Albin Pišek (DeSUS) je ponovil zahtevo za ureditev nevarnega prehoda pri Borovem, kjer poteka tudi šolska pot, za začetek vsaj z ležečimi policaji, če ne gre drugače, ali pa tudi s postavitvijo semaforja, podobno kot je to že urejeno na Mariborski cesti. Predlagal je tudi ureditev drsališča na ptujski tržnici, če pa lokacija morda ni primerna, je potrebno najti primernejšo.
Marjan Kolarič (SDS) je znova opozoril, da so ljudje na območju ČS Rogoznica razočarani, saj se na njihovem območju nič ne vlaga za večjo varnost ljudi. Naj se ljudi vpraša na referendumu,
kaj si želijo, ali je njihova želja samostojna občina ali ne.
Rogoznica se kljub regulaciji preliva
Na hudourniškem potoku Rogoznica, ki teče skozi naselje Brstje v četrtni skupnosti Jezero, je nujno potrebno poglobiti strugo ali pa dvigniti krono potoka na obeh straneh od mostu pri avtokleparstvu Turnšek do drugega mostu pri vulkani-zerstvu Kolarič. Nemudoma je tudi potrebno pričeti redno čiščenje in vzdrževanje struge potoka. Avgustovske obilne padavine so prvič po regulaciji potoka Rogo-znica povzročile poplave kmetijskih površin. Na srečo bližnjih krajanov, je deževje kmalu prenehalo, zato stano-
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Kolarič (SDS) je predlagal, da se ljudi v ČS Rogoznica vpraša na referendumu, kaj si želijo, ali je njihova želja samostojna občina ali ne.
vanjski objekti niso bili ogroženi. Ker pa je na tem območju predvideno poselitveno območje Budina ob Rogoz-nici, za katerega je bila tudi opravljena javna razgrnitev osnutka sprememb lokacijskega načrta, je potrebno pred samim pričetkom izgradnje okrog 52 enodružinskih stanovanjskih objektov z vso potrebno infrastrukturo na površini 6,21 ha poskrbeti za varnost bodočih stanovalcev, je prepričan svetnik SLS doc. dr. Marjan Janžeko-vič. Zadnje poplave so dovolj zgovoren dokaz, da leži predvideno poselitveno območje Budina ob Rogoznici na poplavnem območju. Na tem območju so na podlagi že sprejetega prostorskega načrta že tudi zgrajene nivoj-ske površine, dve igrišči za košarko in rokomet, načrtuje pa se še izgradnja enostavnega objekta, balinišča, zato bi kazalo svetnikovo pobudo temeljito strokovno preučiti, da bi preprečili morebitno katastrofo v prihodnje. Marjan Janžekovič pa je tudi predlagal, da mestni svet v kratkem opravi sejo o problematiki v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož.
Janez Rožmarin (N.Si)
je opozoril na vedno večje število oddajnikov na tovarni močnih krmil PS Perutnina, zaradi katerih so krajani tega območja močno zaskrbljeni. Predlagal pa je tudi, da bi tisti, ki skrbno ločujejo odpadke, plačevali nižjo ceno.
Miroslava Letonjo (SNS) skrbi tudi sporočilnost kadrovske politike v MO Ptuj, v kateri direktorska mesta v dveh tretjinah zase-
dajo ljudje od drugod, to pa v nobenem primeru ni spodbudno za mlade izobražence s tega območja, ki bi se želeli zaposliti v MO Ptuj oziroma njenih ustanovah.
Konrad Rižner (LDS)
pa je mestni svet in župana obvestil, da se na območju ČS Spuhlje spontano organizira civilna iniciativa za kvalitetnejše življenje ob cesti, ki že dolga leta kroji njihovo usodo. Iniciativa bo od države terjala odškodnino zaradi vse bolj nevzdržnega življenja ob cesti, pričakuje pa, da jih bo v teh namerah podprl tako ptujski župan dr. Štefan Čelan kot tudi občinske strokovne službe. Krajani, ki živijo ob glavni cesti, imajo hiše precej poškodovane, ves čas je že govora o tem, da je potrebno nekaj ukreniti, sploh pa sedaj, ko se ugotavlja, da so ljudje, ki živijo ob cesti od Ptuja do Maribora, uspeli s svojimi zahtevami, pri čemer imajo tudi podporo županov in občinskih strokovnih služb, na območju ČS Spuhlje pa gre za popolnoma identičen primer. Zaradi izogibanja avtocestam zaradi vinjet pa se je promet še bolj okrepil. Ljudem je zaradi tega prekipelo, tudi svetnik meni, da je prav, da se organizirajo in zahtevajo odškodnino. V vse slabšem stanju je tudi obstoječa glavna povezava med Ptujem in Ormožem, številne grbine pa so predvsem nevarne kolesarje, ki se lahko pred prometom lahko umaknejo le v obcestne jarke. Spuhljani upravičeno pričakujejo, da bodo že kmalu dobili pločnik in kolesarsko pot.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je krajanom obljubil podporo, ob tem pa spomnil, da so prebivalci Prekmur-ja s svojimi tožbami uspeli, ker so se naslonili na predhodno podpisan dogovor, ki jim je obljubljal rešitev problematike v določenem času, ker pa do tega ni prišlo, so v tožbah uspeli. V tem primeru pa nimamo v rokah nobenega dokumenta, zato bo težje nasloviti tožbo. Ob glavni cesti Maribor - Ptuj so odškodninske tožbe proti državi vložili, ker so jim bile kršene temeljne pravice do mirnega življenja, zdravega in čistega okolja. Na to se lahko sklicujejo tudi Spuhlja-ni, njim pa naj bi se po neuradnih napovedih pridružili še prebivalci ob Ormoški in Mariborski cesti.
Trnovska vas • O reševanju poplavne problematike ob Pesnici
Kaj bo prej - riževa polja ali Pesnica v svoji strugi
V Trnovski vasi se je v sredo dopoldne zgodilo napovedano srečanje županov občin, ki se že dalj časa srečujejo z rednim poplavljanjem Pesnice, predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva ter vodnogospodarskega podjetja Ptuj in mariborskega vodnogospodarskega biroja. Poanta sestanka je bilo skupno iskanje rešitev pereče problematike, ki se navezuje tako na sam vodotok Pesnice kot na nevzdrževan in nefunkcionalen hidromelioracijski sistem (HMS), kakšnih morebiti pričakovanih rešitev ali odgovorov s strani odgovornih institucij pa tako ni bilo pričakovati ...
Foto: SM
Na dobri dve uri trajajočem srečanju na temo rešitve poplavnih območij ob celotnem toku Pesnice se, razen veliko besed, ni doreklo ali rešilo nič; še vprašanje, ali naj se najprej poglobi Pesnica in s tem doseže njena večja pretočnost, preden se uredi zapuščen (in prav tako večinoma pod vodo) hidromelioracijski sistem, ne. Denarja v državni blagajni namreč ni za nič od tega ...
Kot so ugotavljali vsi prisotni, so razlogi za nenehno poplavljanje in razlivanje Pesnice že ob manjših ne le ob velikih nalivih, ki ogroža tako kmetijske površine kot tudi stanovanjsko imovino občanov, predvsem v zastarelem, pa tudi nevzdrževanem HMS, v nevzdrževani in zelo slabo pretočni strugi Pesnice, svoje pa je dodal še človeški faktor poseganja v naravo; najbolj se je vodni režim prizadel z izgradnjo avtoceste.
Sistem izsuševanja ima že 60 let
Dejstvo je, da se je HMS Pesnica vzpostavil pred dobrimi petimi, skoraj šestimi desetletji, kot je povedal Smi-ljan Juvan iz VGB (vodnogospodarski biro Maribor), ki je predstavil še nekaj statističnih podatkov: da površina povodja Pesnice meri 549 km2, da je v osuševalni sistem vključenih skoraj 8000 ha kmetijske zemlje, čez katerega je speljanih 101 kilometer melioracijskih jaškov ipd., vse z namenom, da se že takrat poplavno področje preuredi v kmetijske površine.
Jasno je, da je po toliko letih sistem že nefunkcionalen in zastarel, da bi ga bilo potrebno posodobiti že prej, če pa se k temu doda še zelo površno in le občasno vzdrževanje, je slika rednih poplav popolnoma razumljiva, sploh še ob pojavu desetletnih voda. Sicer je pa Juvan menil, da sam sistem še ni za odpis, ampak je potrebno najprej rešiti problem pretočnosti reke.
Kmetijsko in okoljsko ministrstvo bi reševalo s študijami, ker denarja ni
Zahteve županov oz. kmetov, da se jim zaradi letošnje res hudo poplavne sezone oceni in povrne škoda, je kmetijsko ministrstvo gladko zavrnilo s pojasnilom, da je poplave možno zavarovati, kar država že financira, zato o povrnitvi škode iz tega razloga ne bo možno govoriti. Branko Ravnik kot predstavnik MKGP je sicer povedal še to (kar je bilo pričakovati), da se bo kmetijsko ministrstvo še kako zavzemalo za ohranitev kmetijskih površin, da pa samo nima nobenih pristojnosti pri reševanju vodotokov, upoštevati pa mora tudi zahteve okolja varstvenikov, ki velikokrat niso ravno v podporo aktivnemu kmetovanju.
Potem se je oglasil Samo Kopač z okoljskega ministr-
stva in podal žogico odgovornosti nazaj na kmetijsko ministrstvo, češ da je v njihovi pristojnosti res vzdrževanje vodotokov in akumulacijskih zajetij vode, ne morejo pa reševati problemov v HMS, ki so v pristojnosti kmetijskega ministrstva ... In še, da je poglavitni cilj MOP varovanje in zaščita prebivalcev, ne pa kmetijskih površin, in da je na Agenciji za varstvo okolja že v pripravi posebna študija oz. sanacijski program z vzdrževanjem za to območje, a žal denarja za izvedbo niti približni ni na vidiku. Kopač je del odgovornosti za nastalo škodo pripisal tudi Darsu, ki je z izgradnjo avtoceste vplival na spremenjen vodni režim Pesnice, zato naj sodeluje zdaj tudi pri reševanju negativnih posledic.
Za njim se je oglasil po-
slanec in destrniški župan Franc Pukšič: »Očitno je, da odgovorni niste pripravili odgovorov in rešitev na naše sklepe s prejšnjega sestanka, ki smo vam jih posredovali! Od vas bi pričakovali kaj bolj konkretnega kot zgolj ugotovitev stanja, ki ga najbolj čutijo prav občani in tudi občinski proračuni! Kaj pa nam lahko pomagajo študije in programi, sploh takšni, ki nimajo finančnega zagotovila za realizacijo?! Tega pa res ne rabimo! Škoda je že, potrebno jo je povrniti in to je naloga tistega, ki jo je povzročil. Vse ostalo je sprenevedanje! Kmetijsko ministrstvo naj pove, kdaj in kako bo rešilo zamuljene jarke v HMS, kako se bo ta sistem sploh saniral! Še bolje pa bi bilo, če denar za to namenite občinam, pa bomo vse to izvedli veliko hi-
treje in učinkoviteje!«
Direktorica konzorcija za namakanje Podravja Mira Edelbaher se je odzvala z dokaj jeznim pojasnilom, da se pristojnosti glede vzdrževanj HMS v javnosti tolmačijo zelo napačno; da so kmetje te sisteme dolžni vzdrževati pravzaprav sami (razen določenih del) in da je konzorcij v težkem položaju, ker je zdaj treba sanirati več let zapuščene sisteme, da to ne bo šlo hitro, da so zato tudi zneski glede na stanje lahko različni in da bi k vzpostavitvi boljšega stanja lahko kaj »primaknile« tudi občine ... Župan - gostitelj srečanja - Alojz Benko pa ji je hitro vrnil s pojasnilom, da občina nima zakonske podlage za investiranje v HMS: »Sicer pa je menda jasno, da je sistem po 60 letih preživel, saj ima vsaka zadeva
svojo življenjsko dobo, ne? In da ga je treba, tako kot vsako stvar, renovirati če že ne zamenjati.«
VGP in občine ob spodjem toku za boljšo pretočnost Pesnice
Da je bolj kot nevzdrževan HMS krivda za poplavljanje v nepretočnosti Pesnice, je nato povedal še direktor VGP Ptuj Drago Klobučar, čeprav je še dodal, da popolne pro-tipoplavne varnosti ni in je nikoli ne bo: »Res pa je, da naše podjetje že leta dolgo opozarja ne izjemno slabo in nevzdrževano strugo Pesnice in da bo treba nekaj ukreniti!«
Juvan je potem izpostavil dve varianti rešitve, in sicer; ali naj se poveča pretočnost reke ali pa se morajo zgraditi novi akumulacijski zadrževalniki vode. Za njim so se oglašali še drugi prisotni; najprej Milan Repič iz Žipa Lenart, ki je opozoril, da je poplavno ogrožen celo del nove avtoceste in se spraševal o strokovnosti projektantov ter razmišljanje zaključil z besedami, da imajo v porečju Pesnice že bolj namakalni kot izsuševalni sistem, Peter Pribožič s ptujskega KGZ je opozoril na uničenje kmetijskih kultur, ki so več dni pod vodo, kar so potrdili tudi nekateri drugi.
Župana občin v spodnjem toku Pesnice, Rajko Janžeko-vič iz Dornave in Jože Kokot iz Gorišnice, pa sta se zavzela za prvenstveno poglobitev in s tem rešitev pretočnosti Pesnice v celotnem toku, saj po njunem mnenju reševanje HMS ali gradnja zadrževalni-
kov ne bosta niti malo rešila poplavljanja domov in njiv v njunih občinah, pač pa bo stanje potem na tem območju še hujše, kot je bilo že doslej; zlasti v Dornavi so kleti polovice občanov ob nalivih redno v vodi, samo črpanje vode iz kleti pa ne rešuje ničesar. Kokot je ob tem še dejal: „»Poglobitve in s tem večje pretočnosti se je treba lotiti čimprej, ne pa, da bomo najprej čakali na eno študijo, potem se bo pokazala kakšna pomanjkljivost, pa se bo delalo še deset študij, na terenu pa bo Pesnica mirno poplavljala naprej!«
Da so razmišljanja o zgolj eni študiji le pobožne želje, je dala vedeti Veronika Firm, ki je pri ARSO odgovorna za celotno porečje Drave in zelo slikovito orisala, koliko podobnih težav imajo na celotnem območju, da je Pesniško le ena od problematičnih zadev, ki jih je za debele kupe dopisov in da se vse ustavlja pri denarju; po letošnjem rebalansu imajo za reševanje tovrstne problematike na skupno 3500 km2 na voljo le 1,2 milijona evrov, saj so jim 300.000 evrov še odvzeli.
Prej riževi nasadi kot študije
Modrovanje vseh udeležencev se je sicer vleklo še kar nekaj časa; kakšnih posebnih sklepov ni bilo.
Ugotovitve, da so vodotoki v pristojnosti MOP, HMS pa v pristojnosti kmetijskega ministrstva, niso novost - kaj naj bi bilo prioritetno rešiti, je ostalo nedorečeno, čeprav bo verjetno res, da bo potrebno najprej izboljšati pretoč-nost Pesnice, šele potem (ali hkrati) pa se lotiti tudi izboljšave HMS (zlasti zamuljenih jarkov), vprašanje pa je, kdaj bo za eno ali drugo (ali obe rešitvi) kaj denarja v proračunih obeh ministrstev. Kakšnega optimizma glede tega pa ni bilo, čeprav je župan Benko srečanje zaključeval nadvse spravljivo, češ da so zdaj na pravi poti k rešitvi in da morda ne bo potrebno niti poslansko vprašanje vladi. Kot da bi bilo eno poslansko vprašanje res rešitev ... postavljajo se namreč množično tudi za veliko bolj butaste zadeve, kot je tako veliko poplavno ogroženo območje.
No, Pesnica bo očitno lahko še čisto mirno poplavljala najmanj nekaj let. Za kmete pa bo najbolje, če si preračunajo, ali imajo več dni njive na suhem ali pod vodo in če bo obveljala ta druga varianta, potem jim preostane pač samo še gojenje riža. Bo bolj pametno kot čakati na študije.

Foto: SM
Smiljan Juvan iz VGB je povedal, da je sistem star že 60 let, da sicer še ni za odpis, da pa bi bilo res dobro najprej rešiti slabo pretočno Pesnico.
Ormož • Dobra hmeljarska letina
Posodobili obiranje hmelja
V podjetju Jeruzalem Ormož SAT, d. d., so zaključili letošnjo trgatev hmelja, ki je bila zelo uspešna, saj so bili pridelki nadpovprečni. Pridelali so od 1800 pa vse do 2200 kilogramov suhega hmelja na hektar. Tudi samo obiranje je šlo hitro in brez težav, saj so se posodobili s 600.000 evrov vredno investicijo.
Hmelj pridelujejo na približno 40 hektarjih rodnih nasadov, od tega je okrog 5 hektarjev prvoletnika, ostalo pa so nasadi različnih starosti. Hmelj so pričeli obirati 27. avgusta, končali pa so pretekli teden. Obiranje je potekalo 24 ur na dan in v eni izmeni so pobrali 2,1 hektarja površin. Franc Krabonja, tehnični direktor družbe Jeruzalem Ormož SAT, d. d., je povedal, da so jih sicer malo ovirale padavine, sicer pa je obiranje potekalo zelo gladko. Tudi zato, ker so poskrbeli za investicijo v nov obiralni stroj Wolf 900. Stroj je bil takoj na začetku izziv za zaposlene, saj ga je bilo najprej potrebno sestaviti, v Ormož je namreč prispel razstavljen na prafak-torje. V pogon so ga spustili strokovnjaki iz Nemčije, nato pa je obiral 24 ur na dan. Investicija je vredna 600.000 evrov in zajema obiralni stroj, dva trgalnika in dve prilagodljivi hidravlični prikolici. Investicija je prinesla kar nekaj prednosti, med drugim je sedaj kvaliteta obranega hmelja neprimerno večja, selektivni transport povzroča manjše izgube, ločevanje odpadnih frakcij je bolj učinkovito. Z uporabo novega stroja so zmanjšali število potrebnih delavcev za polovico. Tistim,
Franc Krabonja, tehnični direktor družbe Jeruzalem Ormož SAT, d. d., je zadovoljen z letošnjimi donosi.
ki delajo na obiranju, pa so izboljšali delovne pogoje, saj novi stroj nima ventilatorjev in ni hrupen kot njegov predhodnik. Manjša je tudi poraba energije, tako da gre za okolju in zaposlenim prijazno investicijo.
Pridelek večji od slovenske potrošnje
Hmelj nato transportirajo v Ormož, kjer ima podjetje sušilnico. Tukaj ga pripravijo za trg. Ves pridelek prodajo podjetju Hmezad eksport import Žalec, ta pa ga izvaža po vsem svetu, saj je njihova proizvodnja večja od kompletne slovenske potrošnje.
Od skupno 66 ton letošnjega pridelka so okrog 70 % že od-premili iz Ormoža, skladišča pa potem namenijo drugim dejavnostim.
»Kakovost je letos zelo dobra, alfa smole so visoke. Razlog za to je tudi dobra tehnologija in odločitve naših strokovnjakov. Pomembna je dobra preskrba z mikroelementi, za gnojenje uporabljamo hlevski gnoj in gnojimo večkrat v manjših količinah. Od kupca dobimo natančen spisek preparatov, ki jih lahko uporabljamo in na njem so le kontaktna sredstva, nobenih sistemikov, upoštevati pa moramo tudi koledar škropljenja. Večina preparatov je na
Hmelj sušijo in pripravijo za trg v sušilnici v Ormožu.
bazi bakra. Tudi letošnje vremenske razmere so bile relativno ugodne, niti enkrat ni bilo potrebno namakati. Res pa je, da so neurja in toče naredile za okrog 25 % škode na hmelju zaradi odbitja vrhov. Pridelek je na ravni lanskega, po kakovosti pa boljši, kar daje upanje, da je bila uporabljena tehnologijo dobra,« je povedal Franc Krabonja.
Glede cen je Franc Kra-bonja nejevoljen, saj pravi,
da je kmetijska proizvodnja trenutno pod ekonomiko pridelave. Zato z rezervami iz preteklosti blažijo neugodno situacijo. Če pa bo le-ta trajala predolgo, bo problem, kako poslovati. Cene hmelja so ostale na lanskem nivoju in letošnji pridelek bodo prodali po predpogodbah, ki so jih sklenili v preteklosti. Cena je 6 do 7 evrov za kilogram suhega hmelja. Za primerjavo: nekoč so viške, ki niso bil za-
jeti v pogodbe, prodajali tudi po 20 evrov. In prav ti viški povzročajo današnji padec cene. V času pomanjkanja hmelja so se namreč površine pod hmeljem zelo povečale. V številnih deželah po svetu so zasadili ogromne površine hmelja. Zato je na dogajanja v hmeljarstvu treba gledati globalno, saj so hmeljarji vezani na svetovne trende, ki pa so trenutno negativni. Viki Klemenčič Ivanuša
Spodnje Podravje • Zaživeli skladi dela
Pomoč za tiste, ki izgubljajo zaposlitev
V teh kriznih časih ostaja vse več ljudi brez dela zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in se zaradi stečaja ali likvidacije kot presežni delavci znajdejo v situaciji, ko večinoma ne vedo, ne kam in kako naprej. Nekakšna prva pomoč vsem takim naj bi bili skladi dela, ki so jih ustanovili že pred dvema letoma.
Zaradi ugotovljenega gospodarskega stanja in pričakovanega poslabšanja razmer na področju zaposlovanja je bil na pobudo Ekonomsko-social-nega sveta za Spodnje Po-dravje že spomladi 2007 ustanovljen Sklad dela Spodnje Podravje, ki ima sedež v Aškerčevi ulici 1v Ptuju. Gre za neprofitno ustanovo, ki je namenjena izvajanju aktivne politike zaposlovanja, zato deluje v javnem interesu, glavna naloga sklada pa je nuditi ljudem prvo podporo ob novi situaciji.
Soustanoviteljice Sklada dela za Spodnje Podravje so bile ob ustanovitvi poleg ptujske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov še podjetje Animacija, kidri-čevski Talum, Perutnina Ptuj, lenarški Prevent in TBP ter občine Markovci, Hajdina, Majšperk in Juršinci. Pozneje so se tem občinam priključile še nekatere druge in gospodarski subjekti z območja
Spodnjega Podravja, osnovni namen ustanovitve sklada dela pa je povezati socialne partnerje, ki se lahko odzovejo in vsak po svoje prispevajo k omilitvi posledic gospodarske krize.
Kot je pojasnila zastopnica Sklada za delo Spodnje Po-dravje Franja Čeh, je glavna naloga sklada posredovati prve informacije delavcem, ki se odločijo, da se ne prepustijo brezizhodni situaciji, ampak se želijo čim hitreje vrniti v zaposlitev oziroma so si zadali cilj ostati zaposljiv in aktiven na trgu dela. Potrebujejo pa tudi napotke, kam se obrniti zaradi osebnih stisk. Ob tem je izpostavila konkretne akcije in naloge: »Sklad dela bo izvajal individualne in skupinske oblike informiranja in svetovanja, kar pomeni, da se bodo lahko delavci v postopku izgubljanja zaposlitve udeležili različnih delavnic, kjer bodo pridobili prve informacije in napotke, kako naprej v situaciji, v kateri so se znašli. Spoznali bodo
možnosti in poti do dela in zaposlitve, si zadali zaposlitveni cilj in oblikovali načrt, kako ga doseči. Pomagali jim bomo pri pridobitvi osnovnih komunikacijskih veščin in tehnik, potrebnih za iskanje nove zaposlitve. Srečevali se bomo tri- do štirikrat po 5 ur. Delavnice bodo potekale v Ptuju in Ormožu v dopoldanskem ali popoldanskem času. V dogo-
voru z Zavodom za zaposlovanje bodo udeležencem Sklada omogočene tudi vključitve v druge programe, da se bodo čim hitreje in lažje ponovno zaposlili, kar tudi za njih predstavlja določeno prednost.
Vključitev v sklad dela je prostovoljna in za uporabnike brezplačna. Prve informacije in vpis v Sklad dela vam nudimo na sedežu Sklada dela Spo-
Foto: M. Ozmec
Franja Čeh (tretja z leve) je na pomembno vlogo Sklada dela Spodnje Podravje opozorila tudi na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta za Spodnje Podravje.
dnje Podravje v Ptuju, Aškerčeva ulica 1, to je v prostorih Animacije, in sicer v ponedeljek, sredo ali petek od 9. do 1l. ure. Pokličete lahko tudi na telefon 749 34 64 ali GSM 041 663 359 Jelko Zabavnik. Informativne ure imamo tudi v Ormožu na Kerenčičevem trgu 8, to je v prostorih Kariere, ob istem času.«
Naj dodamo, da v državah Evropske unije podobni skladi za delo delujejo že vrsto let in jim priznavajo učinkovit način zajezitve presežnih delavcev ter težje zaposljivih in starejših skupin prebivalcev v odprto brezposelnost. V Sloveniji pa za sedaj aktivno deluje že 15 skladov dela.
Za delojemalce je prednost sklada dela v večji možnosti ponovne zaposlitve, večji pomoči pri načrtovanju poklicne kariere, v večji možnosti zaposlitve ali samozaposlitve, v brezplačnem usposabljanju v podjetju ali v prostorih sklada, urejenem statusu v času priprave na ponovno zaposlitev, vsekakor pa tudi v ugo-
dnejšem položaju od tistih, ki niso vključeni v sklad dela.
Vključitev v sklad dela ima določene prednosti tudi za delodajalce, saj si lahko tako zagotovijo lažje prestrukturiranje in kadrovsko prenovo, zagotovijo si lahko ustrezno usposabljanje delovne sile, časovno in finančno razbremenitev ob odpuščanju delavcev ter po želji tudi strokovno pomoč pri kadrovski sanaciji.
Določene prednosti pa ima sklad dela tudi za lokalno skupnost, saj lahko prek njega vplivajo na gospodarsko rast ali vsaj na preprečevanje stagnacije, zagotovijo si socialni mir ter večje število zaposlenih ali vsaj ohranjanje deleža zaposlenih, zagotovijo si lahko tudi zmanjšanje neperspektiv-nosti, dvig izobrazbene ravni in usposobljenosti za potencialno brezposelnost ter presežne oziroma brezposelne delavce, navsezadnje pa gre tudi za nekakšno vzpodbujanje podjetniške klime v določeni lokalni skupnosti ali občini.
M. Ozmec
Foto: vki
Foto: vki
Anketa • O predlogu za zmanjšanje bolniških nadomestil
Bodo revni še revnejši?
Predvideno zmanjšanje bolniških nadomestil je močno razburilo javnost. V strokovni javnosti pravijo, da za to ni pravi čas, odločno pa temu nasprotujejo tudi v sindikatih, kjer se o tem ne bodo pogajali, poudarjajo. Minister za zdravje Borut Miklavčič pa - nasprotno od sindikatov - pogajanja pričakuje. Za delavce, ki že tako in tako težko shajajo ter komaj preživijo mesec, pa je to nova grožnja njihovemu dostojanstvu, saj vsi, ki so na bolniškem dopustu, niso simulanti, pravijo. Sistem naj se loti tistih, ki ta institut zlorabljajo.
i
O predlogu ministra za zdravje smo zbrali nekaj mnenj naših bralcev.
Miran Senčar, predsednik Kluba manager Ptuj: »Razlikovati moramo med tistimi, ki so resnično bolni, in tistimi, ki bolezen simulirajo. Na žalost je vedno tako, da tisti, ki resno potrebujejo zdravstveno nego, po navadi plačajo za tiste, ki so simulanti, zaradi tega prihaja do uravnilovke, ki ima posledice za vse. Predvideni odstotki so morda previsoki, po moje je večji problem v zdravstvu, ker zdravniki v večini primerov dajejo bolniške vsevprek. Delodajalci to vidijo in jim gre to na živce. Lahko povem, da smo imeli v podjetju delavca, ki ima težave z alkoholom, ko pa smo ga želeli poslati na zdravljenje, se je spravil v bolniško, ki je trajala kar dve leti.«
Peter Srpčič, režiser: »Glede predvidenega znižanja bolniških nadomestil oziroma krčenja nekih osnovnih pravic prav gotovo ni prava pot, po kateri bi lahko izšli iz krize. Ljudi je potrebno stimulirati za to, da bodo delali boljše, ne pa jih demotivirati, da bi delali še slabše. Znižanje bolniških nadomestil je prav gotovo ukrep, ki bi prispeval k temu, da bi bili ljudje še manj motivirani za kvalitetno delo.«
Dušan Šilak, vodja središča za samostojno učenje v LU Ptuj: »Osebno sem proti
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Janžekovič
Foto: Črtomir Goznik
Peter Srpčič
znižanju teh nadomestil. Človek, ki dela, je tudi v bolniški, bolniška nadomestila naj ostanejo takšna, kot so bila doslej. Zavedam se krize, da so časi hudi, upam vsaj, da ne bomo problematike reševali na najšibkejših. Ljudje, ki so na bolniškem dopustu, sodijo v to kategorijo, zato nasprotujem vsakršnemu znižanju bolniških nadomestil.«
Robert Markež, obrtnik: »Po moje bi bolniška nadomestila morali znižati. Prevelike bolniške povečujejo stroške tako nam obrtnikom kot tudi državi. Sem zato, da se končno naredi red na tem področju.«
Rajko Janžekovič, župan: »Mislim, da do tega mora priti, če se sami ne držimo nekega
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Krampelj
Dušan Šilak
reda, če se sami ne vemo kontrolirati, izkoriščamo sistem, potem mora ta narediti vse, da zlorabe prepreči. Če bi se vsi držali reda, šli v bolniško takrat, ko je to nujno potrebno oziroma ko to resnično potrebujemo, tega ne bi bilo potrebno. Zagotovo pa bi tudi z večjim oziroma učinkovitejšim nadzorom, inšpekcijami, lahko preprečili marsikatero zlorabo.«
Vesna Krampelj, dipl. ekonomistka: »Predlog za drastično znižanje bolniških nadomestil se mi zdi nepravičen. Veliko je namreč mladih mamic, ki imajo rizično nosečnost in so primorane biti doma. To pa se jim pozneje tudi zelo pozna pri porodniški.«
Foto: Črtomir Goznik
Metka Jurešič
Foto: Črtomir Goznik
Robert Markež
Metka Jurešič, specialna pedagoginja: »Znižanju bolniških nadomestil odločno nasprotujem. Zdajšnja vlada ne ve, kako bi napolnila državno blagajno. Že tako in tako je s prepoznim odzivanjem na gospodarsko recesijo in finančno krizo nepopravljivo ogrozila socialni status velikega števila ljudi, še posebej pa tistih, ki že tako nimajo ničesar.«
Jure Šarman, učitelj: »Po mojem v tem času predlagane spremembe in zniževanje socialnih pravic ne bodo prinesli sadov, kvečjemu bodo le še povečali socialne stiske ljudi, predvsem pa družin, ki imajo otroke. Zato jih ne podpiram.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jure Šarman
Foto: Črtomir Goznik
Od tod in tam
Ptuj • Kolesarjenje žal simbolično
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj so v tednu mobilnosti potekale številne aktivnosti, ki so jih pripravili v osnovnih šolah in vrtcu. Že po tradiciji pa so dan brez avtomobila izkoristili za kolesarjenje po nekaterih mestnih ulicah, nato so se zapeljali na Ranco, kjer so se okrepčali, in se vrnili Mestni trg. Letos je bila kolesarska druščina ena najmnožičnejših doslej, saj je kolesarilo okrog 130 kolesarjev. Urejenih kolesarskih poti je v MO Ptuj zelo malo, zato tudi tistih, ki bi se s kolesi vozili na delovno mesto ali v šolo, ni veliko. Dokler stez ne bo, bodo takšne akcije bolj ali manj le simbolične.
MG
Ptuj • Predstavili mednarodni projekt Zdravje
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Mitra na Ptuju so javnosti 18. septembra prvič predstavili mednarodni projekt na področju zdravja - Zdravje (Health), prvi te vrste na področju sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo.
V njem s slovenske strani sodelujejo ptujska, jeseniška in murskosoboška bolnišnica. Na javni predstavitvi projekta so sodelovali dr. Ivan Eržen, državni sekretar v Ministrstvu za zdravje, Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice, dr. Bettina Volath, deželna svetovalka, odgovorna za zdravstveno politiko (avstrijske) Štajerske, in Klaus Kroll, predstavnik Kagesa, direktor Združenja bolnišnic (avstrijske) Štajerske. Gre za pomemben mednarodni projekt, iz katerega pričakujejo mnogotere učinke, predvsem pa obogatitev znanja in kakovosti zdravstvenih storitev.
MG
Ptuj • MojStil skrbi tudi za Sabino Remar
Foto: M. Ozmec
V kotičku manikure MojStil, ki ga je sredi junija ob vhodu v Super mesto na Ptuju odprla Tanja Lipaušek, so med rednimi in čisto naključnimi gosti še posebej veseli znane slovenske manekenke, fotomodela in miss universe 2004 Sabine Remar.
Za brezhiben izgled njenih nohtov pridno skrbi katera od štirih manikerk ali nohtnih stilistk, Sabina Remar, ki je skupaj s Ptujčanom Tomažem Ozmecem pred kratkim izdala priročnik za hujšanje Kako sem izklesala svoje telo, pa je z njihovim delom očitno zadovoljna, saj na urejanje svojih nohtov redno prihaja v Ptuj. Pravi, da je še posebej vesela, ker je kotiček manikure MojStil odprt tudi ob sobotah in nedeljah, saj ji osebno urejanje ob vikendih tudi časovno najbolj ugaja. Od Trbovelj do Ptuja, kjer ima že tudi precej znancev in prijateljev, pa tudi ni tako daleč.
-OM
Videm • Po zboru krajanov v Sovičah
Gordijski vozel zasebno-občinskega lastništva (še) ostaja
Ne tako dolgo nazaj smo poročali o zapletu okoli črne gradnje prizidka oz. gostinske dvorane, ki jo je, deloma na občinski zemlji, brez vseh dovoljenj, postavilo podjetje Cafutovih iz Sovič. Gre sicer za pozidavo zgolj slabih 40 m2 občinskega zemljišča, toda ljudstvo in občinske svetnike je bolj razjezilo dejstvo, da si nekdo pač lahko privošči vse, ne glede na zakon in predpise, kot pa sama gradnja.
Ta korak Cafutovih je bil očitno kapljica čez rob že dalj časa tlečega nezadovoljstva nad nerešenimi lastniškimi razmerji celotnega objekta, ki je dandanes deloma v občinski in deloma v zasebni lasti. In občinski svet se je na svoji zadnji pred-počitniški seji ob obravnavi te tematike odločil, da naj se krajani dotične KS Soviče-Dravci na zboru krajanov najprej sami odločijo, ali sporno zemljo prodati zasebniku ali ne, oziroma naj povedo, kaj narediti z mansardo objekta, v kateri je krajevna dvorana v lasti KS oz. občine.
»Smeti, povejte, kaj bi radi, smeti!«
Zbor krajanov se je drugi septembrski petek res zgodil; če je bil podoben zboru kulturnih ljudi, ki si želijo rešitve nastale situacije, ali pa je bil bolj podoben laježu, lahko sodijo le tisti, ki so bili tam. Janko Bedrač, eden izmed udeležencev, je povedal, da od kakega kulturnega dialoga ni bilo niti sence: »Zelo težko se je pogovarjati s človekom, ki vpije in
Janko Bedrač, eden izmed 10-članske komisije, ki rešuje zapleteno solastništvo na občinsko-zasebnem objektu v Sovičah: »Vhod oz. dostop do krajevne dvorane v mansardi objekta je treba fizično ločiti, prav tako tudi sanitarije, to pa je zdaj možno le z dodatno izgradnjo platoja in stopnišča ob objektu.«
sliši le sam sebe, pri tem pa nas zaničevalno nagovarja: 'Vi, smeti, smeti, povejte, kaj bi radi, smeti!' in to je letelo na vse nas tam, vključno z županom.«
Kot je bilo slišati še s strani nekaj drugih udeležencev zbora, vse skupaj res ni bilo slišati in videti prijetno; malo naj bi manjkalo celo do tega, da bi namesto besed zarožljale pesti. Na srečo do fizičnih obračunov
ni prišlo, je pa večina zbranih dala vedeti, da je košček zdaj pozidane občinske zemlje res najbolj pametno prodati Cafu-tovim, da pa vsekakor ne želijo in nočejo prodati tudi v man-sardi urejene krajevne dvorane (pritličje in prizidke ima sicer v lasti družina Cafuta). Tu pa se je zadeva zapletla. »Vedeti je treba, da so ta objekt nekoč zgradili občani, krajani s svoji-
Postavitev prizidka oz. dvorane k okrepčevalnici Vrček, deloma na koščku občinske zemlje, brez dovoljenj, je dokončno izbila dno sodu tihega nezadovoljstva med občani; spor naj bi dobil epilog s popolno ločitvijo zasebnih in občinskih prostorov ter umestitvijo ločenih števcev za porabo kurjave in elektrike.
mi rokami in tega zdaj ne bodo hoteli kar tako prodati. Preveč spominov in žuljev, prostovoljnih ur in vsega je vezanega na to. Zdaj je pa nastlala kar velika težava, saj je potrebno fizično
Središče ob Dravi • Podpisana pogodba za ureditev trga
Dela se bodo začela
Potem ko so v Središču ob Dravi pred dnevi svečano predali namenu obnovljeno osnovnošolsko zgradbo, so v ponedeljek podpisali začetek še enega velikega projekta - ureditev trga, ki v prvi fazi zajema izvedbo pločnikov, pohodnih poti in delno tudi javne razsvetljave na trgu Središče ob Dravi.
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Program razvoja podeželja 2007-2013, Obnova in razvoj vasi. Vrednost pogodbe za izvedbo pločnikov, pohodnih poti in dela javne razsvetljave na območju trga Središče znaša 184.000 evrov, dela pa je kot najugodnejši ponudnik
na javnem razpisu pridobilo Cestno podjetje Maribor. Po zagotovilih direktorice Mojce Zapušek naj bi se dela začela v naslednjih petih dneh od podpisa pogodbe. Prva faza zajema ureditev pločnikov in pohodnih poti na samem trgu, pločnike, ki vodijo na trg iz smeri Ljutomerske ceste, od kapele do trgovskega centra Mercator
in pločnike in pohodne poti nasproti Mercatorja, skupno z avtobusnimi postajališči, ki bodo talnega tipa z označbami. Hkrati bodo položeni tudi vsi potrebni kabli za bodočo razsvetljavo. Za financiranje tega projekta bo uporabljen denar iz državnega proračuna, ki ga dobi občina (po 23. členu), razlika pa bo zagotovljena
Zadovoljstvo ob podpisu pogodbe (z leve) Ivan Viher, podžupan občine Središče ob Dravi, Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, in direktorica Cestnega podjetja Maribor Mojca Zapušek.
iz lastnih sredstev.
Občina Središče ob Dravi je izvedla veliko investicij v kratkem času. Zato ima nova občina veliko finančnih obremenitev in je iz tega razloga drugo fazo obnove trga prenesla v prihodnje leto. Zato se načrtuje letos le položiti vse potrebne kable za razsvetljavo, sama razsvetljava pa se bo urejala čim prej v prihodnjem letu, saj so podlage že pripravljene.
V prenovi trga bo spremenjen tudi prometni režim, saj bodo cesto, ki vodi mimo občinske zgradbe, v drugi fazi obnove zaprli. Pred občino bo tako nastal plato, ki ga bodo uporabljali za prireditve, manjše sejme, sprehajanje in druženja. V ureditev bodo vključili tudi table, stojnice, klopi in javno razsvetljavo. Tako bo trg dobil povsem novo podobo kakor tudi ulice, ki vodijo nanj. Obe fazi obnove skupaj sta vredni okrog 500.000 evrov, od tega je 221.000 nepovratnih sredstev EU, je povedal župan Jurij Borko.
Viki Klemenčič Ivanuša
ločiti dostop do dvorane od ostalih prostorov, kar je po vseh pregrajevanjih in urejanjih znotraj stavbe in ob njej, ki so jih v minulih letih izvedli Cafutovi, zelo težko. Ločiti je namreč potrebno tudi doslej vse skupne števce za elektriko in ogrevanje ipd., razen za vodovod je bil že doslej ločen števec. Občina je, kolikor je doslej znano, po pogodbi letno plačevala 800 evrov za ogrevanje in pol stroškov za elektriko, vsi pa vemo,da je bila dvorana uporabljana za potrebe krajanov le tu in tam. Tudi najemnine za uporabo dvorane Cafuta naj ne bi plačeval, kljub drugačnemu dogovoru. Po znanih dokumentih naj bi bilo ob nakupu dela objekta dogovorjeno, da Cafutovi v zameno za plačilo najema dvorane za svoje potrebe ta prostor dokončajo in opremijo, po desetih letih pa naj bi nato vseeno plačevali najemnino. Dokaza o tem, da bi jo kdaj plačali, ni. Veliko nas tudi zelo dvomi v to, da je dvorana porabljala polovico stroškov elektrike, kot je občina plačevala in plačuje,« je povedal Bedrač.
Ustanovljena posebna komisija
Ves zaplet po mnenju večine izhaja iz preteklosti, zakuhalo pa ga je tudi bivše občinsko vodstvo, ki je zelo nedorečeno dogovorilo skupno solastni-štvo objekta ter obveznosti obeh partnerjev. »Veliko dokumentov je potrebno pregledati in to je zdaj naloga posebne 10-članske komisije, katere član sem tudi sam,« je še povedal Bedrač, potem pa nadaljeval: »Prva seja te komisije je bila pred nekaj dnevi, člana sta tudi
zakonca Cafuta, ki sta na tej seji zahtevala, da v njuni lasti ostane še pisarna ob dvorani, ki sta jo uredila in preko katere je dostop do dveh njunih stanovanj, prav tako v mansardi, nad prizidkom kuhinje. Takšna njuna zahteva pomeni, da je potrebno, če jo upoštevamo, narediti še en plato in posebne stopnice za ločen vhod v to dvorano, saj stopnišča zaradi lege pisarne ni možno speljati znotraj objekta. Prav tako bodo potrebne tudi ločene sanitarije, vse to je pač posledica odločitve krajanov o ohranitvi lastništva dvorane in zahteve po natančnem in ločenem obračunavanju stroškov.«
Bedrač priznava, da so se znašli pred težko nalogo; po zadnji odločitvi komisije, potem ko so bili postavljeni pogoji Cafutovih in občine, so nalogo izrisa ločenega vhoda s sanitarijami predali ustreznim strokovnjakom. Da projekt nikakor ne bo poceni, je zdaj jasno že vsem.
Tako občina oz. krajani na eni strani kot Cafutovi na drugi strani pa so se znašli v pat poziciji, namreč, dokler zadeve lastniško ne bodo razpletli, Ca-futovi ne morejo kupiti tistega koščka občinskega zemljišča in tudi ne pridobiti potrebnih dovoljenj, občina pa tako dolgo ostaja plačnik deleža stroškov, pa če jih dejansko ustvarja ali ne.
Vse skupaj zelo diši po igri (medsebojnega) izsiljevanja, ki pa sploh ne bi bilo potrebno in do njega ne bi prišlo, če bi bila lastniška razmerja že ob nastanku natančno določena, če bi se pravila igre spoštovala in če bi bilo obnašanje zasebnika do soljudi nekoliko manj prezirljivo in samovšečno.
Foto: SM
Foto: vki
Podravje • Obupani vinogradniki, prekinjene pogodbe
Vedno bolj žalostne trgatve
Če je bila nekaj debelih let nazaj trgatev eden najbolj veselih dogodkov, tako za trgače kot še posebej za lastnike vinogradov, se danes vse bolj zdi, da je bila to skoraj neverjetna in pravljična preteklost. Zasičenost svetovnega in slovenskega trga z vinom namreč že nekaj let krivi hrbte vinogradnikov, ki še vztrajajo in vedno več je takšnih, ki se svojim nasadom z jezo, obupom in solzami odpovedujejo.
Takšne žalostne zgodbe lahko spremljamo že nekaj zadnjih let. »Pridite pogledat, kaj se zdaj dogaja v Halozah. Ne gre samo za zaraščanje velikih površin vinogradov, pač pa svoje nasade opuščamo srednje veliki vinogradniki. Sam imam 2000 trsov, to ni ravno veliko, pa tudi tako malo ne. Vsako leto sem grozdje lahko prodal, letos ni kupca, tudi stalni odjemalci so mi odpovedali, ker enostavno nimajo kam, ne z grozdjem, ne z vinom. Kaj bo ostalo od vinogradništva? Ne bodo ga rešili dva ali trije veliki pridelovalci, še manj pa vikendaši z nekaj trsi za rekreacijo! Srednje veliki vinogradniki pa bomo nehali, ker ne vidimo več izhoda iz situacije; vinograd je zahteval ogromno dela in vanj vloženega denarja, zdaj pa naj
grozdje vržemo stran?! Kaj bo potem ostalo od Haloz, ko bomo opustili nasade še mi,« se je v teh dneh pritožil eden izmed tistih Haložanov, ki sicer ni popolnoma odvisen od vinogradništva, zato v vinogradu tudi ni iskal nekega dobička, ampak pokritje stroškov. Letos mu je prekipelo, tako kot še nekaj njegovim somišljenikom in še nekaj vinogradov več bo izkrčenih ali prepuščenih zaraščanju.
Kršitelji kaznovani s prekinitvijo pogodbenih odkupov
Toda trda se ne piše le takšnim pol ljubiteljskim vinogradnikom; hudo na kratko jo je odneslo tudi okoli 20 po-
Grozdja je letos dovolj, žal pa ni kupcev zanj in za kar nekaj srednje velikih vinogradnikov je bila letošnja krizna situacija kaplja čez rob; svoje vinograde bodo izkrčili.
godbenih dobaviteljev grozdja ptujski Kmetijski zadrugi. Gre za vinogradnike, ki so sicer pred petimi leti podpisali petletno pogodbo s KZ o odkupu grozdja ter si preko te pogodbe zagotovili prodajo Ptujski kleti, a se lani niso do potankosti držali vseh členov pogodbe, ker niso pripeljali določenih količin in določene sorte ali pa celo sploh nič. Takšno kršenje določil pogodbe je letos Ptujska klet, ki se tudi sama ubada z velikimi zalogami vina in premajhno prodajo, kaznovala z dopisom KZ, da grozdja od tistih zadružnih pogodbenikov, ki so kršili določila, ne bo odkupila. S tem je bila tudi KZ, kot pravi direktor Marjan Janžekovič, stisnjena ob zid; sicer je vodstvo KZ obvestilo o kršitvah s seznamom pogodbenikov prejelo že spomladi, vendar so vseeno upali, da stališče Kleti ne bo tako striktno, saj zadružni pogodbeniki preko zadruge ne predstavljajo posebno velike količine grozdja; gre za okoli 250 do 300.000 kilogramov. Poleg tega niso krivi, da jim je lani toča stolkla pridelek in verjetno kakšen izmed njih res ni vedel, da mora manjši izplen ustrezno dokazati - ne le s potrdili občinske komisije, da je po občini klestila toča, ampak z natančnim zapisnikom o storjeni škodi v njegovem lastnem vinogradu, ki si ga je moral ogledati (in potrditi) tudi pristojni
Direktor KZ Marjan Janžekovič je pojasnil, da so po obvestilu Ptujske kleti, da ne bo odkupila grozdja od pogodbenikov, ki so lani kršili člene pogodbe, morali prekiniti pogodbe z nekaj več kot 20 člani. Minuli teden so jim sicer zagotovili odkup v Vinagu, a je vprašanje, koliko se jih bo za ta korak odločilo, saj je odkupna cena zelo nizka.
uslužbenec Ptujske kleti ter zadruge. Tako namreč, med drugim, zahtevajo določila petletne pogodbe. Bi pa morali vedeti, zato je pritoževanje v pravnem kontekstu brezpredmetno.
Rešitev v sili: Vinag odkupuje, toda cena ...
Kljub upanju, da se bo vodstvo Kleti omehčalo, je slednje ostalo neomajno, kar je v luči kriznih razmer na vinskem trgu tudi pričakovano; grozdja tistih vinogradnikov, ki so se izkazali kot neresni in so kršili pogodbo, ne bodo odkupili! In ker ni bil možen noben dogovor, je KZ svoje
pogodbenike pač obvestila, da odkupa njihovega grozdja za Ptujsko klet letos ne bo. »Nam nikakor ni bil interes, da se pogodbe prekinejo, daleč od tega, saj je tudi to nek del naše dejavnosti. Vendar pa se z vodstvom Kleti, kljub temu da smo ponujali vse možne variante, tudi plačilo brez centa provizije, nismo mogli nikakor sporazumeti. Pogodbe so bile prekinjene zakonito, saj je v njih natančno zapisano, kakšne so obveznosti vinogradnikov, in če so jih kršili, so morali sprejeti posledice. Res pa je, da je letos pritisk za odkup grozdja zelo velik, sprašujejo tudi tisti, ki sploh nimajo sklenjenih pogodb, ker pač iščejo vse možnosti, da bi pridelek
nekako prodali. Žal moramo takšne ponudnike odklanjati, ker tudi sami nimamo kupcev za grozdje. Smo pa poskušali poskrbeti vsaj za tiste naše pogodbenike, ki so jim bile letos prekinjene pogodbe. Prejšnji teden smo končno uspeli najti kupca in se dogovoriti za odkup grozdja s podjetjem Vinag Maribor, kamor lahko zdaj ti pogodbeniki odpeljejo svoje grozdje,« je o razpletu zgodbe o prekinjenih pogodbah povedal Janžekovič, vendar ob tem tudi priznal, da odkupne cene niso dobre, saj se glede na kvaliteto grozdja gibljejo okoli 30 centov po kilogramu, je pa mali čudež, da jim je v današnjih tržnih pogojih tak dogovor sploh uspel: »Seveda lahko zdaj le ugibamo, koliko vinogradnikov bo grozdje sploh odpeljalo v odkup!« Dejstvo je namreč, da je cena res nizka in da stroški prevoza do Maribora niso majhni, zato si bo gotovo vsak preračunal, ali se mu to sploh splača.
Petletne pogodbe s pridelovalci grozdja se sicer letos iztečejo in na vrsti naj bi bila nova »petletka«; kdaj, kako in ali sploh se bodo sklepale nove petletne pogodbe za odkup grozdja, direktor Jan-žekovič še ni vedel povedati, pravi le, da verjame, da bodo spet sklenjene za obdobje petih let. Pogovora s Ptujsko kletjo na to temo še ni bilo.
SM
Svetinje • 12. Praznik trgatve
Trgatve v polnem teku
Tretjo soboto v septembru so trgatve na Ormoškem že v polnem teku in takrat je tudi čas za Praznik trgatve na Svetinjah, ki obiralce grozdja po celodnevni trgatvi sprosti in razvedri. Minulo soboto so praznovali že 12. Praznik trgatve, ki ga organizira Turistično-kulturno društvo Ivanjkovci.
tinjah, prvo mesto pa je šlo tokrat v Ljubljano. Tisti, ki so se bolj zanimali za vinsko-kuli-narični del prireditve, so lahko obiskali tudi domačo tržnico, postavljeno ob prireditvenem šotoru.
Zvečer je sledila zabava z ansamblom Štrk in Manco Špik. S Praznikom trgatve na Svetinjah se končuje praznovanje krajev-
nega praznika KS Ivanjkovci.
Samo Simonič, predsednik TKD Ivanjkovci, je povedal, da so v društvu s potekom letošnje prireditve zadovoljni. Letošnji koncept je bil še takšen kot minula leta, za prihodnje leto pa načrtujejo spremembe, o katerih pa zaenkrat še ni želel govoriti.
Viki Klemenčič Ivanuša
Praznik trgatve se je začel s koncertom duhovne glasbe v petek zvečer v cerkvi na Svetinjah. V sobotnem popoldnevu so predstavili kulturne, etnološke in kulinarične značilnosti okoliša. Program se je začel popoldne s kuhanjem divjačin-skega golaža. Tokrat so se pomerile štiri ekipe, najuspešnejša pa je bila ekipa Turističnega društva Bukovci. Nadaljevali so z obiranjem potomke najstarejše trte z Lenta. Dogajanje je bilo popestreno z nastopom folklorne in pevske skupine ter domače godbe. Kot presenečenje so nastopili pevci zbora iz Šoštanja, ki se je prav ta dan mudil na trgatvi na Svetinjah.
V nadaljevanju programa so podelili priznanje za najbolj urejen kraj v krajevni skupnosti Ivanjkovci. Laskavi naziv je pripadel vasi Svetinje. Komisija turistično-kulturnega društva
si je med letom večkrat ogledala vse kraja in dvoma ni bilo: najlepše urejene so Svetinje. Popoldne je bilo namenjeno tudi zabavni igri iskanja prle-škega zaklada. Letošnji zaklad so iskale tri ekipe. Startale so na Svetinjah, pot pa jih je vodila
po vinski cesti do Ivanjkovcev, od tam v Cerovec in Jeruzalem ter čez Malek nazaj na Svetinje. Pot je bila dolga 15 kilometrov in posejana s kontrolnimi točkami. Ekipe so preizkušnjo opravile v dveh urah. Zaklad je bil v skrit v vinoteki na Sve-
uM
Foto: Vki
Za zabavo je poskrbel ansambel Strk.
Foto: Hozyan
V popoldanskem programu so nastopili ivanjkovski folkloristi, ki jih je spremljala domača godba.
Foto: SM
Foto: SM
Borl • Po srečanju z Mihom Pogačnikom
Grad Borl sam po sebi ne bo rešil turizma
Potem ko se je dobra dva tedna nazaj zgodila predstavitev idej oz. projekta Pogačnikovega teama glede namembnosti gradu Borl, se je na slišano odzval tudi eden izmed znanih ponudnikov, Anton Krajnc. »Grad Borl sam ne bo nikoli dovolj zanimiv in dovolj pomemben, da bi občutno izboljšal turizem v Halozah. Seveda bo svoj del k temu prispeval, vendar le, če bo ponujal kaj zanimivega, kot npr. aktiven kulturni center. Veliko bolj smiselno za razvoj širšega območja bi bilo, če bi del ogromnih vsot, o katerih se govori, namenili odprtju več manjših turističnih atrakcij v Halozah,« trdi Kranjc.
Kranjca so zmotile predvsem izjemno visoke cifre, ki naj bi jih po besedah cirkulanskega župana Janeza Jurgca izbrani koncesionar še moral vložiti v dokončanje obnove in opremo gradu (naj spomnimo: gre za vsoto med 15 in 20 milijonov evrov, ki jo je po besedah Jurgca izračunal eden izmed zelo znanih slovenskih podjetnikov; sicer prav tako interesent za grad, vendar le, če bi ga lahko odkupil).
Anton Kranjc o predvidenih cifrah meni drugače: »Že leta in leta se vedno znova govori o visokih zneskih, ki naj bi bili namenjeni za prenovo gradu Borl. Zneski, ki se omenjajo, so vsakokrat višji in so sedaj že dosegli astronomsko višino. Tudi jaz sem šest let posvetil temu, da sem sestavil načrt za prenovo gradu Borl in seveda sem razmišljal tudi o tem, koliko bi to lahko stalo. Poleg tega sem sodeloval pri prenovi gradu v Avstriji in se prav dobro zavedam, da je prenova
Anton Kranjc: »Ce župan Jurgec pravi, da mora priti nekdo z lastnim denarjem, potem se ne moti. To drži. Vendar pa ne bo prišel nihče, ki ima v žepu 15 milijonov evrov.
hiše zelo draga. Ampak ali je res za obnovo gradu Borl potrebnih 10 milijonov evrov ali celo 20 milijonov, o katerih se trenutno govori? In ali se ljudje tod zavedajo, koliko denarja je to? Ali pa mnogim tukaj v Sloveniji izraz 'milijon' predstavlja znesek, ki ga še zmeraj v mislih povezujejo s prejšnjo valuto? Milijon evrov je namreč ogromno denarja. 20 milijonov pa je nerealno ogromna vsota!«
Ob tem Kranjc meni, da tudi tako astronomska vsota ne pomeni in ne prinaša ničesar; ne gradu kot takemu (razen res popolne obnove), še manj pa kraju in Halozam nasploh: »Zdi se mi neodgovorno nameniti take ogromne vsote denarja za prenovo ene same stavbe v času, v katerem se po celem svetu govori o recesiji in v katerem se ljudje vsepovsod bojijo krčenja delovnih mest. Pred-
Predvidena namembnost gradu kot bodočega hotela se Antonu Krajncu ne zdi pametna ideja; po njegovem mnenju naj bi bil Borl kulturni center Haloz, gostinsko ponudbo pa naj bi izpolnila mreža domačih haloških krčem.
vsem pa zato, ker je zadevo možno rešiti tudi drugače!«
Kranjc, kot že rečeno, je prepričan, da bi bilo tako velike vsote bolje nameniti kot neke vrste subvencije
Miklavž pri Ormožu • Društvo upokojencev
Večer ljudskih pesmi in plesov
Minulo soboto je v dvorani v Miklavžu pri Ormožu potekal Večer ljudskih pesmi in plesov, ki ga je organiziralo domače društvo upokojencev.
Društvo upokojencev je lani praznovalo 60-letnico delovanja. V okviru društva delujeta dve sekciji - ljudski pevci in kegljači. Kegljači tekmujejo v okviru medobčinske zveze društev upokojen-
cev Ormož s kar tremi skupinami. Ideja za organizacijo pevsko-plesnega večera pa je prišla od ljudskih pevcev, ki jih vodita Jože in Cilka Lah. Miklavževski ljudski pevci so začeli organizirano prepevati
okrog leta 1983. Danes jih v zasedbi poje enajst in vedno so veseli novih pevcev.
Na večer ljudskih pesmi in plesov so povabili pevce okoliških kulturnih in upokojenskih društev. Vabilu so se
Na večeru ljudskih pesmi so se predstavili tudi Pevci ljudskih pesmi KD Obrež.
odzvali Ljudski pevci PD Janeza Trstenjaka s Huma, Pevci ljudskih pesmi KD Obrež, Mešani pevski zbor DU Zarja s Koga, Podgorski vaški pevci DU Podgorci in Ljudski pevci Vrtnice KD Danijela Hala-sa iz Gomilice. Nastopili pa so tudi domači folkloristi in tamburaši, člani dveh sekciji pri KTD Miklavž.
Slavica Mihorič, predsednica Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu, pa je mimogrede povedala tudi to, da se v društvu pripravljajo na velik nastop. 30. novembra bodo namreč sodelovali na festivalu za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani. Ljudski pevci bodo nastopili na Večeru ljudskih pesmi in plesa v Cankarjevem domu, društvo pa bo sodelovalo tudi z dvema stojnicama, na katerih bodo ponujali kulinarične specialitete in vina, razstavili pa bodo tudi skulpture njihovega člana Tinčka Miholiča, ki ustvarja iz lesa in primorskega kamna.
Viki Klemenčič Ivanuša
več manjšim turističnim ponudnikom v Halozah, zlasti, kot jih imenuje, majhnim krčmam ipd.: »Družinski obrati, ki podobno kot v Avstriji - kjer nekaj podobnega že leta in leta odlično deluje -ponujajo svoje lastne izdelke, lastno domače vino, morda tudi domači kruh ter preproste malice in predvsem s svojim prijaznim zasebnim vzdušjem privabljajo obiskovalce. Preprosto nekaj, česar ne more nuditi noben velik hotel in nobena restavracija, o katerih ljudje v današnjem času sanjarijo. Kakor hitro se bo uredila vrsta možnosti, kjer se ljudje lahko zadržujejo, bodo ti tudi prišli, in to ne le z avtobusi. Dnevno prihajajo ljudje na gradu Borl, sprašujejo po pešpoti in so negativno presenečeni, ker razen opisa v prospektu ni nobene prave infrastrukture, kjer bi se lahko zadrževali in uživali. Sedaj sicer obstaja pot, toda vse gostilne v okolici so zaprte. Ena ogromna restavracija za avtobuse pa je zelo slaba naložba. Večino časa bo prazna in posledično jo bodo spet hitro zaprli, saj za tako velik hotel/restavracijo potrebuješ veliko osebja.«
Celovita ureditev Borla in odprtje hotela v njem po Krajnčevem mnenju nikakor ni dobra dolgoročna poteza in seveda zagovarja svoje videnje ureditve kot lokacije, kjer naj bi se z raznimi razstavami in drugimi prireditvami pritegnilo širše množice ljudi in ne le elitne skupine managerjev.
»Predlagali smo že praktično rešitev za grad Borl. Imamo vizijo in svoja finančna sredstva, ki smo jih pripravljeni vložiti v obnovo gradu. Imamo tudi finančni načrt za ohranitev gradu in zagotovo ne potrebujemo takih ogromnih vsot denarja, o katerih se trenutno govori. Tisto, kar nujno potrebujemo, je le dobra pravna podlaga, ne le na-jemniška pogodba z nemogočimi pogoji! Če župan Jurgec pravi, da mora priti nekdo z lastnim denarjem, potem se ne moti. To drži. Vendar pa ne bo prišel nihče, ki ima v žepu 15 milijonov evrov. Take vsote se investirajo drugam, tja, kjer je možnost hitrega ponovnega dobička!«
Sicer pa Anton Krajnc še meni, da je odločitev vlade oz. ministrstva, da se loti obnove zidovja brez izbranega najemnika oz. koncesionarja, zelo neodgovorna poteza: »Če hočejo sedaj uresničiti trenutno obstoječi 'GEA-na-črt', ki je bil s strani prejšnje vlade ocenjen kot povsem neuporaben, bodo naknadno potrebovali še enkrat toliko denarja, da bodo ponovno vse preuredili, spremenili in prilagodili potrebam bodočega uporabnika.«
In za konec Krajnc še trdi: »Borl ne bo nikoli postal dobičkonosen hotel. Ni mi razumljivo, zakaj se zdajšnja vlada ne pogovarja tudi z menoj, zakaj ne odgovarja na našo pošto in se ne odzove na naše predloge. Morda želijo ohraniti status quo in spet enkrat narediti nič.«
SM
Foto : SM
Foto: vki
Ormož • Ob dnevu alzheimerjeve bolezni
Demenca spremeni življenje
Ob dnevu alzheimerjeve bolezni, 21. septembru, je Združenje za pomoč pri demenci Spominčica Ormož pripravilo informacijsko točko na Kerenčičevem trgu, na kateri so mimoidočim delili propagandni material in informacije v zvezi s to boleznijo. Zvečer pa so pripravili predavanje uglednega psihiatra doc. dr. Aleša Kogoja, ki je na neposreden in jasen način spregovoril o tej temi. Kratek uvod v aktualno tematiko, kajti za alzheimerjevo boleznijo v Sloveniji boleha okrog 30.000 ljudi, je naredila predsednica združenja Majda Keček.
Doc. dr. Aleš Kogoj je na začetku opozoril, da ko govorimo o demenci, pogosto menimo, da gre le za težave s spominom. Osnovni znaki bolezni so sicer pozabljivost, ampak težave so veliko širše: bolnik ima težave s komunikacijo, z izražanjem, orientacijo v prostoru, z zmožnostjo opravljanja osnovnih življenjskih opravil in s prepoznavanjem ljudi, stvari, krajev. Gre za hude vedenjske in psihične spremembe pri osebi. To pa pogosto zelo vpliva tudi na življenje najbližjih. Ti predavatelju menda pogosto potožijo, da je pozabljivost sicer huda, še huje pa je, da bolnik cele noči hodi po stanovanju, je nemiren, ima privide. Svojci so pogosto na robu obupa in doc. dr. Kogoj se je pošalil, da mu marsikdo reče, da če ne bodo v bolnišnico sprejeli bolnika, bodo pa kmalu svojca, ker se mu bo ob takem življenju zmešalo.
Bolj kot pozabljivost svojce spravljajo v obup dodatne težave, ki spremljajo demen-co. Pogoste so blodnje, pri katerih bolnik fantazira, da je hrana zastrupljena, da ga partner vara, da mu kradejo, da se ga hočejo znebiti in podobno. Pri halucinacijah ima bolnik privide, ki ga nemalokrat prestrašijo, saj vidi svoje starše ali pa koga drugega, ki ga ni več. Težko razumljivo je tudi napačno prepoznavanje, ko bolnik več ne loči dogajanja s televizije od resničnosti (dvodimenzionalnega sveta od tridimenzio-
Predavatelj Aleš Kogoj in Majda Keček, predsednica združenja Spominčica
nalnega), ne prepozna svoje podobe v ogledalu ali pa ne prepozna najbližjih. Tudi depresija je pogosta, pri čemer imajo zdravniki veliko teža v pri določanju diagnoze, ker bolniki ne znajo opisati svojih težav in počutja. Opažajo tudi apatijo, ki se kaže kot brezvoljnost in je lahko tipičen znak depresije in demence, včasih pa tudi posledica zdravil. Pri bolniku se lahko pojavi anksioznost: čuti tesnobo, zmanjkuje mu zraka, strah ga je. Bolniki imajo lahko enega ali več opisanih znakov bolezni.
Kot je povedal doc. dr. Kogoj, na srečo te stranske pojave precej dobro obvladujejo z zdravili, žal pa same demence ne. Ti dodatni zapleti poslabšajo kvaliteto življenja in prav zaradi njih
se svojci morajo prej ali slej odločiti za nastanitev bolnika v domu starejših občanov. Sorodnike prizadenejo tudi velike spremembe v osebnosti bolnika, ki nastopijo z izbruhom bolezni.
V zanimivem predavanju je predavatelj naštel tudi nekaj čisto praktičnih ukrepov, s katerimi si je mogoče pomagati v življenju z de-mentno osebo. Pomembno je spremeniti komunikacijo, dementnemu človeku je treba dajati kratka in jasna navodila, ki jih je še sposoben razumeti. Z bolnikom naj ne govori več oseb hkrati. Bolniku je potrebno dati čas za reakcijo, ker potrebuje več časa za prilagoditev. Bolnikom ugaja telesni stik, ker jih pomiri (dotik ramen, hrbtišča roke). Dobro jim de
tudi družba živali in pohvala. Dementni osebi je treba dan napolniti z aktivnostmi, ker se sicer zamoti sama in pogosto drugače, kot nam je všeč. Dementni ljudje imajo radi družbo in potrebujejo stalen nadzor, ker so pogosto sebi in tudi okolici nehote nevarni.
Zelo zanimiv je bil tudi podatek, da starejši ljudje potrebujejo trikrat močnejšo osvetlitev prostorov kot mladi. Ker pa pogosto živijo v slabo osvetljenih prostorih, so hitro zaspani, gredo spat zgodaj zvečer in posledično ponoči ne morejo spati, ritem spanja se poruši. Za zdravo spanje je pomembna tudi telesna aktivnost, saj oseba, ki se čez dan utrudi, zvečer lažje zaspi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Predavanje o demenci je zanimalo predvsem strokovne delavce, pa tudi nekaj posameznikov.
Tednikova knjigarnica
ODLIČNA SLIKANICA ZA MALE IN VELIKE
TfiBH

îUwtrind ¿¿¿à
Minuli ponedeljek (21. 9.) je bil svetovni dan Alzheimerjeve bolezni in jutri, v soboto (26. 9.), bo svetovni dan jezikov, oba dneva sta nedeljivo povezana med seboj in s knjigami. Če je za jezik naš vsakdanji jasno, da ga knjige varujejo, ohranjajo, razvijajo, pleme-nitijo, mu omogočajo sobivanje z drugimi in popotovanja med druge jezike, pa povezanost knjig in branja z Alzheimerjevo boleznijo na prvi pogled ni tako očitna. Premalo je znano, da branje knjig lahko upočasni razvoj navedene bolezni, saj besedila zbujajo v glavah bolnikov že davno pozabljene slike. Prof. Köpf z mün-chenskega Inštituta za psihiatrične študije še pravi, da branje oživi možgane, s tem pa pacienti počasneje izgubljajo občutek za realnost in orientacijo v njej. Spomin in jezik sta pač v tesni povezavi pri človeku in branje primernih knjig je pomembna oblika terapije pri različnih boleznih. Za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo so primerne enostavne literarne oblike, z lažjo stavč-no gradnjo in razumljivo zgodbo. Toda bralni naslovi morajo biti izbrani individualno, saj se vsak bralec drugače odziva na besedilo. Seveda knjige ne morejo nadomestiti zdravljenja z medikamenti, lahko pa bistveno pripomorejo k ohranjanju in obnavljanju spomina ter jezikovnih, komunikacijskih sposobnosti, pri čemer je dobrodošla tudi glasbena terapija, še navajajo raziskovalci omenjenega nemškega inštituta. Sicer pa je dandanes želja, da bi ostali »za zmeraj mladi« miselno, duhovno in telesno, ekstremno močno prisotna v vseh plasteh bivanja sodobne družbe.
Za zmeraj mlad (Forever Young) je naslov odlične slikanice, ki je naravnost idealna knjiga za vse tisto, o čemer ste ravnokar brali v zgornjih vrsticah. Avtor besedila je glasbena legenda Bob Dylan; pravzaprav je eno njegovih najbolj znamenitih pesmi v slikanico upodobil mojster ilustriranja Paul Rogers. Le-ta se je, kot pojasnjuje tudi sam na koncu knjige, tako poklonil pesmi, ki je bila prvič izdana na albumu Planet Waves (1974), njeno sporočilo pa je ostalo živo do danes, za zmeraj mlado in aktualno. Posamezne ilustracije se natančno dotikajo pevčevega resničnega življenja, avtor je v ilustracijo vključil stilizirane portrete tistih, ki so pomembno zaznamovali pevčevo kariero (Joan Baez, John Hammond, Pete Seeger, Albert Grossman, Marthin Luther King, Hank Williams, Albert Einsten, John Lennon ...). Slikanico odlikujejo odlične podobe realnega prostora (Greenwich Village, New York, Washigton Square Park ...), realnih, zdaj že zgodovinskih predmetov (plošč, glasbil, gramofonov in seveda kitar).
Samo besedilo pesmi (v slikanici si enakovredno sledita originalni in prevedeni verz, razlika je le v nagibu črk) je prevedel Jure Potokar in navajam le košček, saj vam je zagotovo znana:
May God bless and keep you always,
Da bi Bog ti zdravja dal obilo,
May your wishes all come true,
Da bi tisoč želja se izpolnilo,
May you always do for others
Da bi vedno delal za ljudi,
And let others do for you...
Ljudje pa bi ti z dobrim vračali ...
(Rabo ločil in velike začetnice sem povzela po slikanici, ki jo je izdalo novo založništvo iz Maribora, Mettis Bukvarna, knjiga stane 21,99 evra in jo je moč kupiti v ptujski knjigarni Mladinske knjige.)
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Ptuj • Koncert skupine Kataiena
Najbolj navdihujoč glas folk glasbe
V poglavju sodobne slovenske popularne glasbe lahko Kataleno označimo za nič drugega kot fenomen. Zgodba te mestne legende se je začela leta 2001 v idilični vasici na jugovzhodu Slovenije, kjer je šest entuziastov odkrilo arhivski folklorni material in pomladilo njegovo zarjavelo podobo z art rock, funk, jazz in blues primesmi ter s svojo osebno noto mladostnega pogleda, ki je bil ravno toliko filozofski, kot je bil glasbeni.
Odziv tistih privilegiranih, ki so imeli stik z glasbo šesterice na začetku, je kmalu prerasel originalno idejo po enem poskusu predelave in tako so v mesecih in letih, ki so sledili, sinovi in hčere Katalene kot strela z jasnega zavzeli odre najpomembnejših festivalov, koncertnih hal in klubov doma in po tujini. V sedmih letih je skupina rodila štiri pogruntavščine - (Z)godbe (2002), Babje leto (2004), Kmečka ohcet (2006) in Cvik cvak! (2008). Vsi albumi so bili deležni velike pozornosti med glasbenimi kritiki, ki jih še danes ne znajo kategorizirati, obstoječe folklorne teorije so postavili na glavo ter mnogo nejevernih Tomažev spreobrnili v ljubitelje folk glasbe.
Kombinacija najboljše slovenske tradicionalne glasbe, skrbno izbrane iz arhivov, pesmaric in s starih vinilnih
plošč s trdnimi rock ritmi, funk nabojem ter z zavidanja vrednimi aranžmaji je naredila unikaten post-folk rock stil, ki predstavlja glasbeno zapuščino slovenskih regij v povsem novi luči. Vse skupaj je z dinamičnimi in poživljajočimi električnimi inštrumenti, ki božajo očarljivo petje, preneseno na oder v plesni in glasbeni nastop, ki očara tudi glasbeno najbolj razvajena ušesa.
Kot je zapisala Ana Duša, gre mogoče razloge za uspeh in priljubljenost Katalene pri tako široki in raznoliki množici poslušalcev iskati v dejstvu, da skupina ustvarja glasbo, ki tako polno uteleša bistvo svojega časa in prostora kot malokatera druga. Pri čemer je dejstvo, da za osnovo svoje glasbe jemljejo slovenske tradicionalne pesmi, zgolj začetek, ki v kompleksni celovitosti njihovega glasbenega izraza sploh ne igra glavne vloge. Malo je domačih skupin, ki bi tako vztrajno grizle, razi-
Foto: Mujezinovic
skovale in širile meje lastne glasbe, kot jo ta - ki se ne bi ujele v preverjene vzorce in formule, zaradi katerih mnogi glasbeniki prej ali slej preprosto nehajo igrati. Za Kataleno se zdi, da gre njena pot ves čas samo naprej, še več - da je ves čas korak pred drugimi, ki imajo primerljiva glasbena izhodišča. Dokler je ni bilo, so bile slovenske ljudske viže zgolj no-stalgičen odmev preteklih dni; odkar gode Katalena, so postale povsem običajen del slovenskega glasbenega vsakdana - in kaj, če ne to, je dokaz, da je njihova mu-zika v resnici ena najbolj vztrajno avantgardnih, kar jih premore slovenski glasbeni prostor?
Katalena - vsekakor najbolj navdihujoč glas slovenske folk glasbe 21. stoletja, bo v soboto, 10. oktobra, gostovala v Ptuju, v Domu kulture Muzikafe.
Katarina Juvančič, novinarka in etnomuzikologinja
Ptuj • Videografija zgodovine ptujskega gledališča 1786-1918J Ptuj • Razstava fotografij
Mihael Toš odprl še ena vrata Po sanje v CID
V Domu kulture na Ptuju, Vrazov trg 1, je Mihael Toš v videografiji predstavil zgodovino nemško govorečega gledališča v obdobju od leta 1786 do leta 1918.
Projektu sta po vseh podatkih o gledališču v okviru treh poglavij dodani še dve izobraževalni poglavji, ki se navezujeta na dejavnost, ki jo avtor izvaja v okviru svoje agencije. V gledališče je povabil tudi častnega gosta, ki je zelo prepričljiv, to je Wolfgang Amadeus Mozart, ki nekako razbije tiste meje, da je nekaj omejeno
samo na finance. Dobro gledališče, dobra poezija, dober video se dajo narediti tudi s pametjo, finance pridejo zatem. Ptuj je bil del salzburške nadškofije in je imel vse možnosti za to, da pridobi velike umetnike, zato je tudi prišlo do obnove gledališč ob koncu 19. stoletja. Avtor še posebej poudarja, da je tudi v tej zgod-
bi pomemben občutek, in ko je občutek dober, je projekt zadovoljiv in tudi zadovolji. Izraz videografija izhaja iz monografije. Mihael Toš se je tudi tokrat zgodbe lotil na način kot še doslej nihče pred njim, pokazal je na to, da je mogoče brez velikih besed in gore projektov narediti vrhunski izdelek, ki pokaže na vso veličino
Foto: Črtomir Goznik
Mihael Toš, avtor videografije o zgodovini ptujskega gledališča
ljudi, ki so ustvarjali naše mesto, ki so znali v obdobju brez tovornjakov in telefonov ter še kakšnih drugih pripomočkov iz nerazpoznavne hiše narediti pompozni objekt. Nastal je v zelo kratkem času, v približno osmih mesecih, in to brez konfliktov, komplikacij, čisto po zdravi pameti, po načelu, kar je arhitekt naročil, je tudi dobil. Pompoznost objekta pa tudi kaže na to, da je imelo ptujsko gledališče takrat velik pomen, če si je lahko privoščilo takšen objekt, ki je bil tudi zelo dobro obiskan. Bil je tudi zelo cenjen, za direktorja so se potegovali celo kandidati z Dunaja. Vsi mestni veljaki, ki so nekaj veljali, so imeli zakupljene lože, če je niso imeli, niso obstajali. Mihael Toš je prepričan, da animirana zgodba o ptujskem gledališču ni zadnja, da bo do leta 2012 animirano vso mesto, vsaj tako kaže glede na zanimanje za prvo. Medtem pa bi tudi Mestno gledališče moralo dobiti pravo barvo in vsebino, najprej pa se mora otresti sivine, ki se močno tepe z okoljem. Vsebinski projekti pa so tudi tisti projekti, ki bodo mesto izvlekli iz sivine povprečnosti.
MG
V kletnih prostorih ptujskega Centra interesnih dejavnosti so v petek odprli razstavo fotografij Klasa Berliča Utrinki iz sanj. Slednje so po avtorjevem mnenju široka paleta potovanj po nezavednem, na katerih se lahko srečamo tako z idilo kot nočnimi morami. Vse to nam prikazujejo njegovi fotografski motivi, zbrani z različnih koncev sveta.
Sanje, rdeča nit fotografij, so ptujskemu ljubiteljskemu fotografu ponudile ogromen spekter za ustvarjanje - med drugim si tako lahko na razstavi ogledate zelo različne motive od eksotičnih krajev do abstraktnih podob in nejasnih blodenj; nekatere polne miru in spokojnosti ter spet druge z našimi najtemnejšimi strahovi
»Sanje se slišijo idilično, saj so sanjske, po drugi strani pa so lahko tudi zelo hude. Prav tako so lahko kreativne, težke blodnje in še in še. Vse te njihove zelo različne odtenke sem poskušal prikazati na fotografijah, na katerih vidimo, na primer, pokrajine, predmete, detajle, ki jih vse povezuje ta tema - sanje,« je pojasnil Klas Berlič.
Motive je lovil po vsem svetu - od Južne Amerike, Azije do okolice Ptuja in Ljubljane. »Fotografije so od tam, kjer sem pač potoval, pa tudi v domačem kraju najdeš marsikaj zanimivega,« je še povedal avtor, ki je sicer začetnik, kar se
razstavljanja tiče, vendar ima za seboj zanimivo fotografsko zgodovino. »Prve fotografije sem posnel že okoli petega leta starosti, nato pa se s tem dolgo nisem ukvarjal. Ponovno sem začel pred nekaj leti in zdaj se je nabralo dovolj za razstavo.«
Ogled razstave priporoča vsem, ki imajo radi fotografijo in ne pričakujejo realizma. V številne utrinke iz sanj se tako lahko potopite vse do sredine novembra v času odprtja CID, torej od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro.
Polona Ambrožič
Starošince • Odlična turistična prireditev
V zahvalo polju, jeseni in pridnim rokam
Turistično društvo občine Kidričevo, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, je minuli konec tedna pripravilo nadvse uspelo prireditev Zahvala polju, ki je v Starošince pritegnila številne izdelovalce domače obrti in razstavljavce od blizu in daleč, kar je pritegnilo več sto obiskovalcev.
Prireditev so pričeli z razstavo jedi Kruhi naših polj, društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo.
Foto: M. Ozmec
Med prikazom starih opravil je bilo posebej zanimivo kožuhanje (na posnetku), pa tudi luščenje fižole in prebiranje »boba«.
Foto: M. Ozmec
Najboljši »bobov golaž« je skuhala skupina Hebrejc, Zlatka Zajca iz Starošinc, ki je za prvo mesto prejela tudi denarno nagrado.
V okviru letošnje prireditve Zahvala polju, ki se je v lepem in sončnem vremenu odvijala v nedeljo, 20. septembra, popoldne ob etnografskem muzeju Zbirka podeželja v Starošincah, so pričeli nekaj po 13. uri s pozdravnim nagovorom predsednika turističnega društva občine Kidričevo Davorina Uriha ter takoj za tem nadaljevali z odprtjem razstave jedi Kruhi našega polja, ki so jo pripravile članice društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo.
Medtem ko so pričeli zbirati, meriti in tehtati »naj pridelke« letošnjega leta, so otroci iz vrtca Cirkovce v sodelovanju z vzgojiteljicami pripravili otroške delavnice na temo Jesen, med prikazom starih kmečkih opravil, kot so kožuhanje, luščenje fižole in prebiranje »boba«, pa se je začelo tudi tekmovanje v kuhanju »bobovega golaža«, v katerem je letos sodelovalo sedem ekip. Za najmlajše obiskovalce so člani društva gojiteljev malih živali iz Ptuja in Pragerskega pripravi razstavo malih živali, golobov in ptic, organizatorji pa so poskrbeli tudi za velik otroški vrtiljak. Nekatere stare domače in sodobne obrti so na številnih stojnicah obiskovalcem predstavljali sodar, kolar in mizar Andrej Jevšenjak iz Velenja, izdelovalec domače obrti in spominkov iz kovine Drago Škornik iz Rogaševcev, ročno kovane izdelke iz bakra je predstavila Božena Mavsar iz Blažovnice pri Limbušu, konjsko opremo, od uzde do sedla in druge izdelke iz usnja, je predstavil Zekija Handanovič iz Slovenj Gradca,
različne izdelke iz naravne ovčje volne je predstavil Žiga Srblin, lastnik zasebnega podjetja Soven iz Selnice ob Dravi, izdelavo raznih praktičnih spominkov je predstavilo podjetje Vuge Bran-
ke Janežič iz Velikega Brebrovni-ka pri Ivanjkovcih, svoje pridelke ter izdelke iz sadja, zelenjave in grozdja so na ogled postavili ekološka kmetija Kušar iz Šikol in Vinogradništvo Krničar Stanka Krničarja iz Pongrc pri Cirkov-cah. Čudovite ročno kvačkane izdelke je predstavila Marjana Čeh iz Jastrebcev pri Ormožu, z različnimi ročnimi izdelki so se predstavile tudi članice društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo ter Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem Polju, nekaj svojih likovnih del pa so razstavili še člani likovne sekcije DPD Svoboda Pragersko.
Letošnjo prireditev je blagoslovil cirkovški župnik Janko Strašek, ki se je v imenu vseh zahvalil za dobro letino in pridelke, udeležence prireditve je nagovoril tudi župan občine Kidričevo Jože Murko, ki se je zahvalil vsem razstavljavcem in
sodelujočim društvom, posebej pa čestital organizatorjem, saj je bila letošnja prireditev resnično nad vsemi dosedanjimi, tako po številu razstavljavcev in stojnic kot po številu nastopajočih pevskih skupin in godcev, pa tudi po številu obiskovalcev od blizu in daleč.
In medtem ko je dišalo po kuhanem golažu, so skozi veselo nedeljsko popoldne prepevale in igrale številne skupine ljudskih pevcev in godcev. Nastopili so Stari mačkoni iz Makol, Fantje treh vasi iz Lovrenca na Dravskem polju, ljudske pevske Vesele Polanke, pevska skupina Kosci in pevski zbor iz prosvetnega društva Cirkovce, Folklorne skupine Jurija Vodovnika iz Skomarij na Pohorju, FS Franjo Sornik iz Smolnika in domača FS Vinko Korže iz Cirkovc, skupina Mladi harmonikarji iz Kungote
ter domača glasbena skupina Pepy krulet.
Strokovna komisija, ki jo je vodil kuharski mojster Vlado Pi-gnar, je za najbolj okusen izbrala golaž, ki ga je skuhala skupina Hebrejc Zlatka Zajca iz Starošinc, drugo mesto so si prikuhale članice društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, tretje mesto pa so prisodili Kmetiji Babič Zvonka Babiča iz Župečje vasi. Priznanja za odlično skuhane bobove golaže, ki so jih vse po vrsti brezplačno »degustirali« tudi udeleženci prireditve, pa so prejeli skupina Upokojenci iz Cirkovc, Mirko Puklič iz Straž-gonjce, skupina Princi karnevala Milana Arnuša iz Ptuja, skupina Pongrčani Srečka Laha iz Pongrc, skupina Cirkovški car z ekipo ter Franc Jurič iz Pleterij. Ker so se nekateri jezili nad tistimi, ki so v krompirjev golaž dodajali kloba-
se ali meso, kar je vsekakor vplivalo na okus, so se organizatorji odločili, da bodo o tem, kaj lahko bobov golaž vsebuje in česar ne, prihodnje leto pravočasno obvestili vse udeležence tekmovanja.
Prava paša za oči je bilo tudi tekmovanje za »naj pridelek leta 2009". Najtežji krompir ali »bob«, težak 1125 gramov, je pridelal Anton Sagadin iz Mihovc, najtežjo čebulo (442 g) je pridelala Marija Bauman iz Dragonje vasi, ki je pridelala tudi najtežji korenček (486 g). Najtežjo krmno peso ali »runkl« (7.802 g) je pridelal Anton Bauman iz Dragonje vasi, najtežjo papriko (484 g) Branko Premzl iz Brunšvika, ki je pridelal tudi največjo sončnico s premerom 44 cm, največji paradižnik težak 593 g ter najtežji česen, ki je tehtal 274 g. Najtežje jabolko (545 g) je pridelalo sadjarstvo Krepfl iz Rač, kjer so pridelali tudi najtežjo bučo, težko kar 64 kg. Najvišji, dobre 4 m visok fižol pa je pridelal Martin Krajnc iz Starošinc.
Posebna občinska komisija je tudi letos ocenjevala urejenost okolice stanovanjskih hiš in kmetij v občini Kidričevo in sklenila, da letos podeli devet priznanj za lepo urejeno okolico stanovanjskih hiš ter šest priznanj za lepo urejeno kmetijo.
Priznanja za lepo urejeno okolico stanovanjskih hiš v letu 2009 so prejeli: Zvonko Peršoh iz Cir-kovc, Emil in Katica Munda iz Strnišča pri Kidričevem, Marija Bauman iz Župečje vasi, Mateja Turk iz Lovrenca na Dravskem polju, Jožica Predikaka iz Apač, Danica Dolenc iz Zgornjih Jablan, Anton Dobnik iz Kungote, družina Mesarič iz Starošinc ter Jožica Kureš iz Šikol.
Priznanja za lepo urejeno kmetijo pa so prejeli: Anita Beranič iz Pongrc, Jožica Hergan iz Stra-žgonjce, Jožica Zafoštnik iz Ple-terij, družina Podgoršek iz Nji-verc, Miroslav Dobič iz Mihovc ter Marija Pleteršek iz Dragonje vasi. Priznanje za lepo urejen sakralni objekt je prejela cerkev sv. Družine Kidričevo, priznanje za lepo urejen gasilski dom je prejelo prostovoljno gasilsko društvo Šikole, priznanje za lepo urejen stanovanjsko-poslovni objekt pa Martin Hergan iz Spodnjega Gaja pri Pragerskem.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pozornost številnih obiskovalcev so pritegnili tudi razstavljeni »naj pridelki« letošnjega leta.
Foto: M. Ozmec
Sodar, kolar in mizar Andrej Jevšenak iz Velenja (levo) je poleg številnih izdelkov iz lesa skupaj s sinom prikazal tudi, kako izdelujejo hrastov sod.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Veselo nedeljsko popoldne so v Starošincah popestrile številne folklorne skupine ter ljudski pevci in Mamice z otroki so pritegnile kletke z razstavljenimi malimi žival-godci od blizu in daleč.	mi, golobi in pticami.
Rokomet
Za uvod v sezono Vugrinec in druščina
Stran 16
Rokomet
Nuditi dostojen odpor Celjanom
Stran 16
Kolesarstvo
Perutninarji najbolj uspešno letos
Stran 17
Atletika
Največ so pokazali najmlajši
Stran 17
Nogomet
Ligaš MNZ Ptuj uspešnejši od tretjeligaša!
Stran 18 Marko Kremžar »Upam, da nam bo kmalu pretesno«
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Domžale 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Zajc (47), 2:0 Prejac (91), 2:1 Zatkovič (93) Labod Drava: Jozič, Žilič, Balažic, Kelenc, Prejac, Ogu John, Semler, Kronaveter, Sousa (od 81. Medved), Andelkovič, Zajc (od 90. Matjašič). Trener: Adnan Zildžovič
DOMŽALE: Brljak, Zec, Elsner, Topič, Hanžič, Teinovič, Zatkovič, Ča-vuševič (od 79. Pekič), Drevenšek, Stojanovič (od 57. Juninho), Šturm (od 63. Perme). Trener: Vlado Badžim
RUMENI KARTON: Prejac (23), Semler (57), Medved (90); Zec (36), Hanžič (55), Brljak (88).
Nogomet • 1. SNL
Ko zadeva Tavares, Maribor zmaguje
Glavna novica po odigranih tekmah 10. kroga v 1. SNL je ta, da je Maribor zmagal. Čudno? V lanski sezoni smo ob zmagah vijoličastih samo zamahnili z roko in rekli: »So najbolj organiziran klub, ki izkorišča slabosti tekmecev.« Tokrat je drugače, saj varovanci trenerja Milaniča niso zmagali že dober mesec in so proti Goričanom obupno lovili tri točke, ki bi jih obdržale v zgornji polovici lestvice. To jim je tudi uspelo, čeprav brez težav ni šlo. Na njihovo srečo je na sceno spet stopil Brazilec Tavares, ki je zadel prvič (!) letos. Da Mariborčani nujno potrebujejo njegove gole, se je pokazalo v prvi četrtini prvenstva, ko so kljub dobremu učinku Jeliča (je prvi strelec lige) zbrali bore malo točk. Goričani pa tudi z novim trenerjem Vladanom Mladenovičem niso uspeli iztržiti prve točke na domačem igrišču: izgubili so še peto letošnjo domačo tekmo, skupno pa je bil to že njihov sedmi zaporedni poraz! Nesoglasja v upravi kluba očitno slabo vplivajo na igralce, ki čez noč zagotovo niso pozabili igrati nogometa.
V ljubljanskem derbiju je po taktičnem obračunu minimalno zmagala Olimpija. V dresu zmajčkov je svoj debitantski nastop dočakal Andrej Dugolin (prej Aluminij), ki je na igrišču ostal vseh 90 minut in si prislužil pohvale trenerja Pevnika. V Celju so pred TV-kamerami v večernem terminu domačini gostili vodilni Koper. V dobri tekmi z veliko priložnosti na obeh straneh so daljšo (spet) potegnili gostje, ki imajo na Areno Petrol lepe spomine (tukaj so osvojili Pokal Slovenije). Varovanci Nedžada Okčiča so s tretjo zaporedno zmago nekoliko ušli Rudarju, Celjani pa po tretjem zaporednem porazu drsijo po lestvici navzdol.
Veliko učinkovitost so pokazali igralci v Lendavi, kjer sta se merila domača Nafta in gostje iz Velenja. To je bilo povsem nepričakovano, saj je doslej Nafta imela najslabši napadalni učinek (10 golov v 9 tekmah), Rudar pa najboljšega obrambnega (6 prejetih golov v 9 tekmah). A napoved je bila postavljena povsem na glavo, saj je bila obramba Rudarja kot švicarski sir, napadalci Nafte pa so se prvič letos izkazali v vsem sijaju - prvi gol za Nafto je po prestopu iz Maribora dosegel tudi Dalibor Volaš.
JM
I.	SNL - rezultati 9. kroga:
CM Celje - Luka Koper 0:1 (0:1); strelec:
Rajčevič 16.
HiT Gorica - Maribor 2:3 (1:2); strelci: Kršič 5./11-m, Brečevič 85.; Školnik 3., Jelič 45./11-m, Tavares 78. Nafta - Rudar 5:2 (2:2); strelci: Mujakovič
II./11-m,	Miljkovič 34., 82., Volaš 70., B. Ge-renčer 90.; Omladič 7., Tolimir 36.
Interblock - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: Cvi-janovič 55.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	10	8	2	0	19:9	26
2. RUDAR VELENJE	10	7	1	2	19:11	22
3. OLIMPIJA (-2)	10	6	0	4	17:11	16
4. INTERBLOCK	10	4	2	4	13:11	14
5. MARIBOR	10	4	1	5	15:14	13
6. CM CELJE	10	4	1	5	13:15	13
7. LABOD DRAVA	10	3	3	4	12:17	12
8. NAFTA	10	3	1	6	15:19	10
9. DOMŽALE	10	2	3	5	13:22	9
10. HIT GORICA	10	2	0	8	13:20	6
Pari 11. kroga: sobota, 26. 9., ob 16.00: MIK CM Celje - Nafta, Luka Koper - Labod Drava; nedelja, 27. 9., ob 16.00: Olimpija - HIT Gorica; ob 18.00: Domžale - Interblock, Maribor - Rudar.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 10. krog
Do zmage težko, a zasluženo
Tekmo 10. kroga med domačo Dravo in Domžalami si je v sredo na Mestnem stadionu ogledalo malo število gledalcev, približno 400. Za skromnejši obisk so v prvi vrsti krivi nogometaši Laboda Drave, ki so v nedeljo proti Olimpiji s svojim pristopom razočarali najzvestejše navijače. Igra je bila v nedeljo do prvega zadetka Cimirotiča še solidna, nato pa je prišlo do drastičnega padca. Pred tekmo z Domžalami je bilo tako osnovno vprašanje: je bil to le slab dan ali morda znaki krize?
Posebne pozornosti je bil v dresu Domžal deležen Marko Drevenšek, ki je bil do letošnje sezone član Drave, po prestopu pa je zablestel v novi ekipi s tremi zadetki v zadnjih tekmah. Glede na zadnjo tekmo z Olim-pijo je v začetni enajsterici Balažic zamenjal Ekpokija, ki ga tokrat zaradi poškodbe ni bilo niti na klopi, na golu pa je bil po dolgem premoru zaradi poškodbe Nemanja Jozič. Tekma se je začela v precej mirnem tempu, nobena ekipa pa si v prvih 30 minutah ni priigrala izrazitih priložnosti. Še najbližje vodilnemu zadetku so bili Ptujčani takoj na začetku, ko je Zajc dobil uporabno podajo v prazen prostor, vendar je slabo podal do dobro postavljenega Kelenca. V polpriložnostih sta se po podaji Kronavetra znašla še Sousa v 25. in Zajc v 33. minuti. Tisto pravo, t. i. 100 % priložnost pa so imeli Ptujčani v 38. minuti, ko je Kronaveter dobil uporabno žogo od Zajca in se iz strani znašel sam pred vratarjem Brljakom, streljal pa je mimo gola ...
V celotnem prvem polčasu je pri domači ekipi manjkalo predvsem gibanje brez žoge, odkrivanje soigralcem. Kljub slabši igri so si ustvarili nekaj manjših priložnosti, želenega
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Zajc (Labod Drava, modri dres) je spretno izkoristil napako v obrambi Domžal in dosegel vodilni zadetek na tekmi, kot podajalec pa je sodeloval tudi pri drugem.
učinka pa ni bilo. Na drugi strani so v obrambi odigrali dovolj zbrano, da gostje niso prišli do priložnosti - izkazala sta se predvsem centralna branilca, Žilič in Balažic.
V isti postavi pa so drugi polčas odlično pričeli domačini: že v drugi minuti je zadetek po veliki napaki Hanžiča, ki žoge ni pravočasno izbil iz svojega kazenskega prostora, dosegel Gorazd Zajc - 1:0. Gostje so takoj reagirali in prevzeli pobudo ter začeli pritiskati že na nasprotnikovi sredini. Bili so nevarni pred vrati Joziča, tudi s pomočjo menjav (Juninho, Perme), ki jih je opravil Bad-žim. Domačini so spet konkretno zapretili v 70. minuti iz prostega strela, ki ga je izvedel
Prejac, vendar je žoga za las zgrešila cilj. V 75. minuti se je po neuspeli offside zanki gostov v idealnem položaju znova znašel Kronaveter, vendar se je prehitro odločil za strel, ki ga je Brljak brez težav zadržal. V 78. minuti je po enem izmed številnih predložkov iz kota z glavo streljal Zec, žoga pa je oplazila prečko domačinov. Zmago domačinov je v prvi minuti sodniškega podaljška z golom potrdil Andrej Prejac, ki je zadel po lepem nasprotnem napadu in podaji Zajca - 2:0. Zaradi nepazljivosti in padca koncentracije pri domačinih so gostje v naslednji minuti z golom Zatkoviča še uspeli znižati rezultat na 2:1, pri tem rezultatu pa je ostalo do konca
srečanja, čeprav bi lahko mladi Matjašič zmago še povišal, a je bil Brljak uspešnejši.
Ptujčani so uvod srečanja odigrali v nekakšnem krču po slabi igri v nedeljo, vendar so se v nadaljevanju toliko zbrali, da so zaigrali bolj kombinator-no. Na njihovo srečo so zadeli v pravem trenutku, zato so lahko mirno branili prednost in pre-žali na nasprotne napade, ki so trenutno njihovo najmočnejše orožje. Omenimo še sodniško trojko, ki je s svojimi odločitvami gledalce in igralce skozi celotno srečanje razburjala v enakomernih presledkih, z glavnim sodnikom Robertom Ponisom na čelu.
Jože Mohorič
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: »Po zadnjih 30 minutah tekme z Olimpijo, ko je bilo moje moštvo psihološko popolnoma na dnu, smo naslednja dva dni porabili izključno za osvežitev moštva in za psihološko pripravo. Iz tega vidika jim čestitam za zmago, ki je popolnoma zaslužena. Domžale je zelo kvalitetno moštvo z izkušenimi posamezniki in ni nam bilo niti najmanj lahko, vendar so danes pretili le iz prekinitev, sicer smo bili mi konkretnejši.«
Vlado Badžim, trener Domžal: »Ritem tekem je v zadnjem času precej naporen, ob tem imamo določene težave v moštvu. Razočaran sem, ker smo sami pomagali tekmecu, da je zmagal. Danes nismo igrali na takšnem nivoju, kot smo to uspeli v prejšnjem krogu, ob tem pa nas je ustavil še zgodnji zadetek v drugem polčasu. S tem smo izgubili ritem, domačini pa so se lahko osredotočili na nasprotne napade. Na koncu sem tvegal z delno poškodovanimi igralci s klopi, a nam kljub temu ni uspelo izenačiti.«
Marko Drevenšek, igralec Domžal: »Začeli smo slabše, kot smo pričakovali, preveč prostora smo puščali tekmecem. Če bi bili pravi, bi lahko slavili, tako pa je Drava zasluženo vpisala tri točke.«
V soboto Drava v Kopru brez Semlerja
Ptujčani se bodo za konec strnjenega ritma tekem sobota-sreda-so-bota v soboto merili na Bonifiki z vodilno ekipo prvenstva. »Še posebej naši ekipi, ki je maloštevilna, se takšen ritem že precej pozna. Nekateri igralci, npr. Ekpoki, Sousa in Balažic, z nami niso bili na pripravah, zato je to še dodaten hendikep. A to ne pomeni, da v Kopru ne bomo poskušali zmagati. Ubrali bomo nekoliko bolj zaprto postavitev, ki nam lahko prinese priložnosti iz nasprotnih napadov, kjer smo najmočnejši. Morda pa bomo prav mi prvi, ki uženemo Koper,« je povedal Adnan Zildžovič, ki tokrat ne bo mogel računati na Boruta Semlerja (na tekmi z Domžalami je prejel četrti rumeni karton).
Zmaga Laboda Drave bi bila glede na potek letošnjega prvenstva prvovrstno presenečenje, vendar je nogomet igra, ki pogosto postreže tudi s temi.
Pred TV-kamerami se bosta v nedeljo v derbiju kroga merila Maribor in Rudar Velenje: prvi bodo pred svojimi navijači poskušali »potrditi« zmago iz Gorice, drugi pa se ubraniti drugega zaporednega poraza.
Rokomet • MIK 1. liga, 3. krog
Nuditi dostojen odpor Celjanom
V taboru Jeruzalema bi bili s startom v novo sezono popolnoma zadovoljni le v primeru domače zmage proti Preventu (25:25). Razpleta proti ježkom se več ne da spremeniti, zato bo potrebno zavihati rokave in skušati čim prej nadoknaditi izgubljeno točko. Sledita dve težki gostovanji proti Celju Pivovarni Laško in Gorenju, ki spadata med glavne kandidate za naslov državnih prvakov; pričakovati točke proti tema tekmecema bi bila iluzija: »Ča-
kata nas tekmi proti dvema najboljšima ekipama Slovenije. Do točk bo težko priti in upam, da se bomo fantje proti favoritoma osvobodili krča in zaigrali sproščeno, kot znamo. Za nas bosta naslednji dve gostovanji dobra priprava za pomembno tekmo 5. kroga doma proti Trimu,« je povedal Siniša Radujkovic, ki je solidno začel novo sezono in ki je še vedno eden najboljših asistentov MIK 1. lige.
Ormožani so med tednom
odigrali tudi pokalno tekmo proti Radgoni in jo visoko ugnali s 43:19. Nekateri pomembni nosilci igre so dobili počitek, skrbi pa poškodba Alena Melnjaka in njegov nastop v soboto v Celju je pod vprašajem. Tekmeci Vinarjev so v sredo gostovali v Gorišnici, kjer so se kar namučili z borbenimi domačini. Trener Tone Tiselj je po odličnem startu v novo sezono (zmagi proti Preventu 37:23 in Gorenju 28:27) na pokalnem srečanju spočil nekaj
svojih glavnih adutov; v ekipi ni bilo Zormana in Kokšarova, Kojic je na parketu preživel le nekaj minut, Toskic in odličen vratar Štochl sta si tekmo ogledala s klopi. Z manjkajočimi so Celjani seveda za dva razreda boljši in proti Jeruzalemčkom absolutni favorit. Ormožani so v Zlatorogu že večkrat dokazali, da igrajo dober rokomet in s takšnim ciljem v Celje potujejo tudi v soboto.
Tekma med Pivovarno in Jeruzalemom je v dvorani Zla-torog na sporedu v soboto, 26. septembra, ob 18.30.
UK
Pokal Union -1/16 finala
Za uvod v sezono Vugrinec in druščina
Foto: Črtomir Goznik
Mihael Gorenšek in Renato Vugrinec (oba Celje Pivovarna Laško, modra dresa) sta ustavljala Anžeta Kljajiča, ki je kljub temu dosegel 4 zadetke.
Cvetko, Lukaček, Vincek 2, Sašo Korez, Horvat, Peček 1, Valenko, Samo Korez, Kljajič 4. Trener: Vlado Hebar.
Sinoči so v šestnajstini finala tekmovanja za slovenski pokal rokome-taši Moškanjci-Gorišnice doma izgubili srečanje proti Celju Pivovarni Laško z rezultatom 26:33, rokometaši Jeruzalema Ormoža pa so bili uspešni v Gornji Radgoni, kjer so s 43:19 premagali domačo ekipo Ar-conta Radgone.
Preostali izidi: Slovan Veterani - Krka 24:29, Cerklje - Prevent 20:43, Sevnica - Krško 21:30, Škofljica - Gorenje 20:38, Šmartno 99 - Ajdovščina 28:23, Grosuplje -Slovan 21:33, Radovljica - Dol TKI Hrastnik 41:34, Pomurje - Klima Petek 15:38.
Jeruzalem brez težav čez Radgono: Arcont Radgona - Jeruzalem Ormož 19:43 (7:23)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec; Kle-menčič 3, Korpar 2, Krabonja 9, Mel-njak 6, Rajšp 1 (1), Bogadi 6, Bezjak 1, Radujkovic 1, B. Čudič, Ivanuša, Sok 11 (1), Žuran, Kovačič 3. Trener: Saša Prapotnik
Rokometaše Jeruzalema je v 1/16 finala Pokala Union pot vodila v Apače k slovenskemu drugoligašu Arcontu Radgoni. Zmagovalec je praktično že bil znan pred začetnim piskom sodniškega para Romih - Štern, saj je razlika med MIK 1. ligo in 2. ligo precejšnja. Trener Jeruzalema Saša Prapotnik je proti Radgoni dal priložnost igralcem s klopi, ki so jo dobro
izkoristili s številnimi zadetki, ki mladim fantom višajo nivo samozavesti. Kar 33 zadetkov so dosegli fantje, stari manj kot 21 let, kar je vzpodbudno za prihodnost ormoškega rokometa. Najuspešnejši so bili Sok z 11, Krabonja z 9 in Bogadi s 6 zadetki. Pri gostiteljih je bil s šestimi zadetki najuspešnejši strelec Luka Kotnik. Napredovanje v Pokalu Union je skalila poškodba Alena Melnjaka, a v taboru Vinarjev upajo, da ni težje narave.
UK
Moškanjci Gorišnica - Celje Pivovarna Laško 26:33 (9:15)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 4 (3), Mesarec 2, Zorli, Hebar 1, Merdanovič 7, Lozinšek 3, Golob,
CELJE PIVOVARNA LAŠKO:
Štochl, Čančar 6, Savič 5, Bedeko-vič 2, Vugrinec 3, Razgor 6, Toskič, Lapajne, Makovšek 2, Kojič, Rezar, Gorenšek 5, Koljanin 2, Dacevič 2. Trener: Tone Tiselj.
IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 4, Celje Pivovarna Laško 4
SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 3 (3), Celje Pivovarna Laško 3 (5)
Gostovanje bivših večkratnih državnih in pokalnih prvakov iz Celja je lepo napolnilo gorišniško športno dvorano. Žreb v pokalu je domačim prinesel renomiranega nasprotnika, kar je bil najlepši možen začetek rokometne sezone v Gorišnici. Samo srečanje je bilo kar zanimivo, saj se domači fantje niso nič kaj pretirano ustrašili gostov in so igrali svojo igro. Srčno so se borili, v napadu pa uspešno zadevali ter nekaj časa zaostajali le tri zadetke. To prednost so Celjani povečali šele ob koncu prvega polčasa. Na začetku drugega polčasa so gostje z mini serijo prišli na enajst zadetkov prednosti, domačini pa so do konca srečanja razliko uspeli zmanjšati.
Danilo Klajnšek
Teniške novičke
Blaž obstal v kvalifikacijah
Ta teden poteka v Ljubljani največji moški teniški turnir v Sloveniji - BMW Ljubljana open 2009. Gre za ATP challenger turnir z nagradnim skladom 50 tisoč dolarjev, ki se ga udeležujejo tudi vsi najboljši Slovenci. Ptujčan Blaž Rola je nastopil v kvalifikacijah, uspešen pa je bil v prvih dveh srečanjih. Najprej je po dramatičnem boju premagal 8. nosilca, Nemca Patric-ka Tauberta; končni rezultat je bil 6:3, 1:6, 7:6 (12)! Za primerjavo: Taubert je na lestvici ATP na 495., Rola pa na 999. mestu. V drugem krogu je bil uspešnejši od Hrvata Anteja Paviča z izidom 6.4, 7:6(5). Na zadnji stopnički se je Ptujčan meril s 1. nosilcem kvalifikacij, Francozom Jonathanom Eysse-ricom (369. ATP), nekdanjim igralcem št. 1 na svetu med mladinci. Blaž je imel pri rezultatu 6:4, 5:4 že možnost za zmagoslavje, a je Francoz dobil tri zaporedne igre in nato še zadnji niz z rezultatom 6:3 in sanj o nastopu v glavnem turnirju med posamezniki je bilo konec ...
Je pa tam nastopil med dvojicami skupaj s Tadejem Turkom. V 1. krogu sta naletela na 3. nosilca Jonathana Marraya (Velika Britanija) in Josepha Si-riannija (Avstralija), ki sta bila boljša z rezultatom 6:3, 6:3.
Urh v Litiji med
V II ■	■	■■	II V|	■
štirimi najboljšimi
Urh Krajnc Domiter je od 19. do 21. 9. nastopil na turnirju U-16 v Litiji. Član TK Terme Ptuj je bil tretji nosilec, kar je z uvrstitvijo v polfinale tudi potrdil. Na tej poti je premagal domačina Jerneja Freliha (6:4, 6:1), Ljubljančana Žiga Gabra (5:7, 6:1, 6.2) in Gregorja Strasber-garja (7.5, 6:2; TK Otočec, 8). V polfinalu se je meril z 2. nosilcem, Rihardom Rožacem, ki je bil boljši v treh nizih: 6:1, 1:6, 6.1. Rožac je v finalu premagal tudi 1. nosilca, Benjamina Beli-ša (Slovenj Gradec).
JM
Urh Krajnc-Domiter (TK Terme Ptuj)
V soboto in nedeljo na Ptuju končnica v ligi U-14
Štiri najboljše dekliške ekipe rednega dela prvenstva po skupinah se bodo v soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra, merile na zaključnem turnirju. Potekal bo na igriščih TK Terme Ptuj, nastopile pa bodo ekipe ŽTK Maribor, TK As Litija, TK Mima Maribor in TK Terme Ptuj (Nina Potočnik, Neja Krajnc-Domiter, Tamara Zidanšek in Iva Mekovec). Zbor ekip bo v soboto ob 15. uri, ko se bosta začela polfinalna dvoboja. Finale bo na sporedu v nedeljo dopoldan.
Ptujčani so pred dvema tednoma že organizirali podoben turnir v kategoriji U-12, na katerem je na koncu slavila domača ekipa. Lahko podoben podvig uspe tudi ekipi U-14, čeprav je v povprečju daleč najmlajša izmed četverice?
Rokomet
Mlajši dečki A, 1. krog:
žilav odpor Gorišnice: Jeruzalem Ormož -Gorišnica 23:19 (11:10)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf, Rizman; Ozmec 2, Kolmančič 10 (3), Zidarič, Grabovac, Štumberger, Kosi 2, Horvat 3 (1), Žganec 1, Lukman 1, Kociper 4, Ulaga, Plavec, Niedorfer, Kralj. Trenerja: Mladen Grabovac in Uroš Krstič
Ormožani, državni prvaki minule sezone v kategoriji mlajših dečkov B, so se morali precej potruditi, da so ugnali borbene sosede iz Gorišnice. Gostitelji so vodili od samega začetka tekme, gostom pa je v štirih primerih uspelo izid izenačiti. Nazadnje pri rezultatu 10:10. V 2. polčasu so jeruzalemčki po obrambah vratarja Cafa in zadetkih Kolmančiča ter Kocipra povedli za 6 točk, 22:16. Gorišnici je preko odličnega Vesenja-ka, ki je dosegel 8 zadetkov, uspelo ublažiti poraz.
V soboto, 26. 9., mlajši dečki A in B Jeruzalema gostujejo v Slovenj Gradcu pri Preventu.
St. dečki A: 23 minut dobre igre premalo za uspeh: Prevent - Jeruzalem Ormož 40:28 (18:15)
JERUZALEM: Šulek; Perčič 1, Kol-mančič 2, Fafulič 16 (7), Hrupič 2 (1), Vukan 2, Ivančič 3, Kociper 2, Savčak, Antolič, Kirič. Trener: Uroš Krstič
Na gostovanju pri Preventu so v 3. krogu starejši dečki A Jeruzalema igrali odlično do 23. minute in izida 15:15. Po domači minuti odmora je Preventu uspela serija 9:1 (24:16). Zmagovalec je bil odločen, saj so gostje iz Ormoža popolnoma popustili v obrambi in na cedilu pustili svojega vratarja. V petek, 25. 9., ob 19.30 je na Hardeku nova tekma za starejše dečke A Jeruzalema, v goste prihaja Klima Petek iz Maribora.
KU
Starejši dečki A: Velika Nedelja - Drava 11:31 (7:14)
VELIKA NEDELJA: David Noters-berg, Jure Hržič, Filip Bombek 2, Gregor Hojžar 1, Rok Cvetko 2, David Hržič, Matej Moravec 1, Uroš Kuko-vec, Kevin Slavinec, Matic Bokša 3, Matic Marin 2, Tomaž Cvetko. Trener Bojan Munda.
DRAVA: Valentin Zupanič (20 obramb), Mario Kenda 2, Teo Prapotnik 1, Luka Reisman 1, Aljaž Mori 3, Martin Vrbančič 4, Nejc Korošec 2, Davorin Levanič 10 (3), Filip Jerenec 1, Marko Žuran 6.
Igralci Drave so v nadaljevanju prvenstva odigrali dve tekmi s svojimi najbližjimi sosedi. V obeh primerih so zmagali s prepričljivo razliko. Kljub temu da je bila razlika v kvaliteti očitna, je potrebno dravaše pohvaliti za njihovo zbranost v obrambi, s čimer so omogočili veliko obramb svojim vratarjem in hitre protinapa-
de. Nastopili so vsi igralci in tisti, ki imajo nekoliko manjšo povprečno »minutažo« so pokazali, da se jim lahko zaupa.
Moškanjci Gorišnica -Drava 10:31 (5:16)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Re-
berc, Zamuda 1, Šandor, Zagoršek, Bedrač 1, Tement, Vesenjak, Sok T. Ranfl, Sok A. 1, Kelenc 7, Bezjak, Kolenko, Škrjanec.
DRAVA: Zupanič (14 obramb), Kenda 2, Prapotnik 1, Reisman 7, Mori 1, Vrbančič 4, Levanič 8 (2), Jerenec, Žuran 6, Ovčar (12 obramb), Lukežič 2.
Starejši dečki B: Prevent - Velika Nedelja 11:33
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Filip Bombek 1, Žiga Kumer 7, Gregor Hojžar 2, Rok Cvetko 12, Kristjan Šoštarič 3, Matic Bokša 2, Kevin Pre-ac , Kevin Slavinec , Tomaž Cvetko, Matic Marin 6. Trener Bojan Munda
Prvi derbi sezone so zasluženo dobili gostje iz Velike Nedelje. Prikazali so odlično igro v obrambi in veliko kombinatorike v napadu. Po do sedaj videnem, so rezultati treningov, ki so se začeli v začetku avgusta že začeli prinašati rezultate. V tej tekmi so odlično odigrali vsi igralci, posebej pa treba pohvaliti navezo Matic Marin - Žiga Kumer. Žoge, ki jih je Matic spretno podajal do Žiga so večinoma končale v mreži nemočnih vratarjev Preventa.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Namizni tenis • 1. odprti turnir mladincev
Ber in Krušič med osmerico
V Kranju je potekal 1. odprti turnir Republike Slovenije za mladince in mladinke, ki se ga je udeležilo tudi pet igralcev namiznoteniškega kluba Ptuj. Potrebno je omeniti Žana Na-pasta in Darka Hergana, ki sta tekmovanje v predtekmovalni skupini končal na 3. oz. 4. mestu. Oba sta še kadeta in sta v mladinski konkurenci nabirala izkušnje, kljub temu pa sta prikazala dobro igro.
Domen Ovčar, Alen Ber in Luka Krušič so v svojih pred-tekmovalnih skupinah s tremi gladkimi zmagami dosegli 1. mesto v skupini. V finalni skupini je Domen Ovčar v 1. krogu premagal Nika Paviča (Vesna Zalog) z rezultatom 3:0, v 2. krogu pa je naletel na 2. nosilca turnirja, ki je bil boljši z 3:0 in tako je Domen tekmovanje končal med 16 najboljšimi mladinci Slovenije. Alen Ber je bil zelo razpoložen za igro, saj je najprej premagal Andraža Likarja (Muta) in Nejca Legata (Križe), oba s 3:0, v četrtfinalu pa je izgubil s 1. nosilcem turnirja Jurijem Zdovcem (Rakek) 3:0. Enako uvrstitev kot Alen, to je med osem najboljših mladincev, je dosegel tudi Luka Krušič. Najprej je premagal Matevža Peterka (Vesna) 3:1, nato pa še Nejca Gutnika (Logatec) 3:0. V četrtfinalu je izgubil s presenečenjem turnirja, Andražem Vovkom, 3:1.
Danilo Klajnšek
Atletika • Jesenski del sezone
Največ so pokazali
■ I ■ Vi
najmlajši
Po vrhuncu letošnje poletne sezone, avgustovskim svetovnim atletskim prvenstvom v Berlinu, kjer je v skoku v daljino nastopila tudi članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Nina Kolarič, se je na domačih tleh nadaljevala atletska sezona, predvsem v mlajših kategorijah, člani pa so se pomerili predvsem na mitingih. Kolaričeva je po berlinskem nastopu končala z letošnjo sezono, v vmesnem času pred začetkom priprav na novo, pa je njena glavna želja, da sanira poškodbo gležnja, ki se ji je vlekla vse od evropskega dvoranskega prvenstva, kjer je dosegla odlično četrto mesto.
V Šentjerneju je v drugi polovici avgusta potekal miting, ki so se ga udeležili ptujski pionirji. Največ sta pokazala Maja Bedrač v kategoriji U12 z 2. mestom v teku na 60 metrov (9,02 sekunde), v isti kategoriji in disciplini pa je bil Boštjan Nahberger četrti (9,32 sekunde). Mesto višje je bil v skoku v daljino (4,36 metra), Bedračeva pa je bila šesta s 460 preskočenimi centimetri.
Takoj na začetku septembra je sledil miting v Celju, kjer je najhitrejši Ptujčan Mitja Horvat zmagal na 100 metrov med mladinci z rezultatom 11,19 sekunde. Tretji je bil klubski kolega Rok Purg (11,51 sekunde). V isti disciplini med dekleti je bila Nuša Turk šesta s časom 13,74 sekunde.
Prvi konec tedna v septembru je bil na koledarju atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke v Domžalah. Ptujski podmladek tokrat ni posegel po kolajnah, so pa dekleta bile trikrat pete: Nuša Turk na 100 metrov z ovirami (16,13 sekunde), Doroteja Domjan na 800 metrov (2 minuti in 25,26 sekunde) in Melani Hentak v metu kopja (32,52 metra). Jure Jerenec je osvojil šesto mesto na 400 metrov z ovirami, Karin Pernat pa je bila šesta v isti disciplini (71,08 sekunde). Med deseterico sta se še uvrstili Nastja Klanj-šek v skoku v daljino (483 centimetrov) in Veronika Domjan v suvanju krogle (9,03 metra).
Tradicionalno pa se ptujski
Foto: UE
Jesen je znamenju mladih atletov; odlično tekmujeta Maja Bedrač in Boštjan Nahberger.
atleti udeležujejo mitinga v Brežicah - letos je potekal že petindvajseti po vrsti, štel pa je za veliko nagrado Atletske zveze Slovenije. Živa Sabo je v skoku v daljino skočila na tretje mesto (507 centimetrov), Dejan Dokl je bil v močni konkurenci četrti (15,39 metra), mesto nižje pa je končala Lucija Hameršak v metu diska - metalno orodje je zalučala 34,11 metra.
Sledil je Alešev memorial, miting za najmlajše v Žalcu. Odlično je nastopila desetletna Maja Bedrač (U12), ki je suvereno zmagala na 60 metrov (8,94 sekunde). Boštjan Nah-berger je bil v isti disciplini in kategoriji tretji (9,31 sekunde). Maja je bila brez prave konkurence tudi v skoku v daljino (456 centimetrov), Boštjan pa je bil v tej disciplini drugi (442 centimetrov). O kvaliteti Maji-nih rezultatov pove podatek, da je bila v obeh disciplinah boljša od najboljših fantov. V starostni kategoriji U14 se je z zmago na 60 metrov izkazala Veronika Domjan (8,36 sekunde), Luka Medic pa je bil med dečki drugi (8,42 sekunde). Zmago na 600 metrov pa sta si pritekla Doroteja Domjan (1 minuta in 41,68 sekunde) in Luka Medic (1 minuta in 37,94 sekunde). V kategoriji U16 je Nastja Klanjšek zmagala na 100 metrov (13,30 sekunde), Ma-ruška Korpič Lesjak pa je bila druga (13,48 sekunde).
UE
Perutninarji najbolj uspešno letos
Kolesarji Perutnine Ptuj so povsem ob koncu sezone proslavljali največji letošnji uspeh. Od četrtka do sobote so nastopili na treh enodnevnih dirkah v Srbiji (prvi dve UCI kategorija 1.2). Matej Marin se je že prvi dan veselil prve in edine zmage v sezoni. Zelo blizu ponovitvi uspeha je bil v soboto, ko ga je premagal zgolj Italijan Rino Zampilli in je osvojil drugo mesto. Andrej Omulec je bil prvi dan peti, Tomaž Bauman pa drugi dan petnajsti.
Na tridnevni preizkušnji je nastopilo 18 moštev z 80 kolesarji iz Grčije, Makedonije, Cipra, Bolgarije, Rusije, Hrvaške, Romunije, Turčije, Molda-vije, Italije, Ukrajine, države gostiteljice in Slovenije. Zraven Ptujčanov, ki so startali v polni zasedbi (Matej Marin, Andrej Omulec, Niko Vogrinec, Matias Kumar in Alen Tement), so od Slovencev nastopili še člani ljubljanskega moštva Radenska KD Finančna točka. In oboji so bili zadovoljni že prvi dan.
Na 158 kilometrov dolgi precej ravninski progi od Novega Sada do Pecinca sta imeli obe slovenski moštvi v ubežni skupini dva svoja predstavnika. Že na 25. kilometru se je namreč približno 20 tekmovalcev odlepilo od glavnine, na enem od redkih vzponov po obronkih Fruške gore 20 kilometrov kasneje pa se je skupina še zmanjšala na dvanajst kolesarjev, ki so složno narekovali tempo do sklepnih kilometrov. 15 kilometrov do cilja so se pričeli vrstiti napadi, uspelo pa je le Marinu in Rusu Ilyi Syrtsevu, ki sta si v zadnjih devetih kilometrih pred zasledovalci prikole-sarila 30 sekund prednosti. V sprintu je bil močnejši 29-letni Ptujčan, ki se je veselil prve zmage v sezoni. Njegov klubski kolega Andrej Omulec je osvojil peto mesto. »V pobegu se je zbrala dobra kombinacija kolesarjev, vse večje ekipe so imele v njej tudi po dva predstavnika, zato je bila naša prednost med
Matej Marin (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
dirko že več kot deset minut. Naša želja je bila, da do zadnjih metrov pripeljemo skupino skupaj, nato pa kot sprinter poskušam zmagati. A ker so se napadi pričeli že dosti prej, smo morali taktiko spremeniti. Sam sem za šalo napadel devet kilometrov do cilja, za mano pa je šel le ruski kolesar, ostali me kot sprinterja niso jemali resno. Priložnost sva izkoristila, si hitro prikolesarila pol minute prednosti, ki sva jo ohranila do cilja. Tristo metrov do cilja sem pričel sprintati, Syrtsev pa me ni mogel prehiteti,« je povedal Marin.
Drugi dan se je boj za zmago bil le med tremi tekmovalci, med katerimi je bil tudi lanski perutninar Kristijan Burasek. Na koncu se je hrvaški repre-zentant moral zadovoljiti z
drugim mestom, zmago pa je slavil nedavno tudi zmagovalec dirke po Bolgariji Ivajlo Gabrovski. Rus Vladimir Koev je osvojil tretje mesto, najboljši perutninar pa je bil na 15. mestu Tomaž Bauman. »Konkurenca je kar dobra, na dirki so bili številni kolesarji, ki so nedavno nastopili na dirki po Bolgariji, nekateri se celo pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu. Veliko povedo že povprečne hitrosti, ki so se vsak dan povzpele nad 43 kilometrov na uro. Tokrat smo želeli v dober položaj spraviti Baumana, ki je v zadnjem času odlično pripravljen. Bil je član petnajsterice ubežnikov, ki so v zadnjih kilometrih lovili vodilne, pa se potem tudi zaradi pomanjkanje izkušenj v cilju ni najboljše znašel,« je dejal Ma-
rin. Sam je bil nato tretji dan na pragu še drugega uspeha. V edini dirki, ki ni nosila UCI-kategorizacije (Ptujčani sicer UCI točk ne prejemajo, ker niso registrirani v razredu Continental), je Matej Marin osvojil nove stopničke, drugo mesto. Po prevoženih 145 kilometrih je v kraju Apatin v sprintu zaostal zgolj za Italijanom Rinom Zampillijem, članom bolgarskega moštva Hemus Trojan. »Bauman in Omulec sta mi pripravila dobro izhodišče za sprint, vendar me je Italijan z nešportno potezo pritisnil ob ograjo. Padca nisem tvegal, zavrl sem in ostal na drugem mestu. Malce je grenkega priokusa, vendar se mi rezultat ne zdi slab,« je še dodal Marin, najuspešnejši kolesar letošnjih dirk po Vojvodini.
Uroš Gramc
31. dirka po Vojvodini, 17.-19. 9. 2009
Četrtek, 1. dirka po Vojvodini. Novi Sad-Pečinac, 158 km, 1.2 UCI
1.	Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj) 3;37:48
2.	Ilya Syrtsev (Rus, Moskva) isti čas
3.	Martin Grashev (Bul, Heraklion-Nessebar) +0:30
4.	David Tratnik (Slo, Radenska KD FT)
5.	Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj), isti čas
Petek, 2. dirka po Vojvodini. Pe-činac-Kikinda, 180 km, 1.2 UCI
1.	Ivajlo Gabrovski (Bul, Herakli-on-Nessebar) 4;37:25
2.	Kristijan Burasek (Hrv, Lobori-ka)
3.	Vladimir Koev (Rus, Bourgas) isti čas
15. Tomaž Bauman (Slo, Perutnina Ptuj) +3:35
Sobota, 3. dirka po Vojvodini. Ki-kinda-Apatin, 145 km
1.	Rino Zampili (Ita, Hemus Trojan) 3;10:30
2.	Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj)
3.	Danijel Bajlo (Hrv, Puris Kamen), isti čas
Atletika • DP za pionirje
Letos osem medalj
Zadnji v atletskem koledarju imajo svoje državno prvenstvo pionirji v kategorijah U12, U14 in U16. Prejšnji konec tedna so se zbrali v Kopru, Atletski klub Cestno podjetje Ptuj pa je zastopalo devetnajst mladih atletov, ki šele stopajo na tekmovalno pot. Na osnovi rezultatov, ki smo jih ptujski atleti dosegali v letošnji sezoni, sta trenerja Gorazd Rajher in Aleš
Bezjak pričakovala okoli 5 medalj. Izkazalo se je, da sta bila premalo optimistična, saj se je bera medalj povzpela do številke osem, k temu pa je potrebno dodati še kopico uvrstitev med najboljših osem. V dveh dneh tekmovanja so organizatorji zabeležili kar 1068 nastopov v vseh disciplinah skupaj, kar kaže na množičnost pionirske atletike v Sloveniji. Trenerja
pravita, da ima klub zelo močne letnike rojstev 1995, 1996 in 1998, nekoliko primanjkljaja pa v letnikih 1994 in 1997.
Največ medalj je klub osvojil v konkurenci pionirjev starih do 12 let. Z dvema naslovoma državne prvakinje je nase ponovno opozorila Maja Bedrač. Najboljša je bila na 200 metrov (28,99 sekunde) in v skoku v daljino (471 centimetra). Tretji naslov pa si je pritekel Boštjan Nahberger v teku na 600 metrov (1 minuta in 48,93 sekunde). Štafeta dečkov na 4-krat 200 metrov je bila druga,
Ptujski pionirji so na državnem prvenstvu osvojili osem medalj.
Miha Kovač pa tretji v skoku v višino (125 centimetrov). Kategorijo višje, do 14 let, je dve medalji prispevala Doroteja Domjan. Srebrno na 1000 metrov (3 minute in 10,64 sekund) in bronasto na 60 metrov (8,22 sekunde). Med U16 pa je Nastja Klanjšek zmagala v troskoku z 11,29 metra.
UE
Boljši rezultati ostalih pionirjev: U16
Nastja Klajnšek - višina: 4. mesto (153 centimetrov), daljina: 5. mesto (480 centimetrov)
Aljaž Brlek - 300 m: 6. mesto (38,90 sekunde), 100m: 7. mesto (12,08 sekunde)
Žan Petek - višina: 5. mesto (155 centimetrov)
Maruška Korpič Lesjak - 80 metrov z ovirami: 7. mesto (13,58 sekunde)
Melani Hentak - kopje: 5. mesto (34,42 metra); krogla: 9. mesto (9,03 metra) U14
Mark Drevenšek - krogla: 8. mesto (9,56); 200m
Luka Medic - 1000 metrov: 5. mesto (3 minute in 6,76 sekunde)
Domjan Veronika - kopje: 5. mesto (41,22 metra), krogla: 5. mesto (9,91 metra)
Foto: UE
Športni napovednik
Nogomet
Ligaš MNZ Ptuj uspešnejši od tretjeligaša!
Včeraj popoldne sta bili odigrani še zaostali tekmi osmine finala za pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj: Aluminij je s 6:1 premagal LKW Jack iz Gerečje vasi, Zavrč pa Stojn-ce po streljanju enajstmetrovk z rezultatom 4:2 (0:0). Pred številnimi gledalci so Zavrčani, člani 1. lige MNZ Ptuj, tako na najboljši možni način dokazali, da imajo že v tem trenutku ekipo, ki se lahko povsem enakovredno kosa s tretjeligaši.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Pred velikim številom gledalcev so domačini v Zavrču iz pokalnega tekmovanja izločili Stojnčane.
Nogomet • 1. slovenska mladinska in kadetska liga, liga U-14
1. SML
REZULTATI 8. KROGA: Aluminij -Triglav 0:4, Maribor Branik - NŠ Poli Drava 3:1, Simer šampion - Interblock 1:2, Bilje Renče - HIT Gorica 1:3, Olimpija - CM Celje 3:2, Rudar Velenje - Mura 05 2:1, Luka Koper - Slovan 1:1, Domžale - Nissan Ferk Jarenina 3:0.
ALUMINIJ - TRIGLAV 0:4 (0:4) STRELCI: 0:1 Jelar (4), 0:2 Jelar (7), 0:3 Jeglič (21), 0:4 Krstev (43)
MARIBOR BRANIK - NŠ POLI DRAVA 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Mušič (16), 2:0 Mu-šič (27), 2:1 Kek (55. avtogol), 3:1 Ploj (65)
1. SKL
1. DOMŽALE	8	6	1	1	12:5	19						
2. MARIBOR BR.	8	5	2	1	23:5	17	REZULTATI 8. KROGA: Aluminij					
3. HIT GORICA	8	5	2	1	27:10	17	- Triglav 1:1, Maribor Branik - NŠ					
4. TRIGLAV	8	5	1	2	21:10	16	Poli Drava 2:1, Simer šampion - Interblock 1:1, Rudar Velenje - Mura					
5. NS POLI DRAVA 8		5	0	3	11:10	15	05 0:3, Bilje Renče -			- HIT Gorica 0:3,		
6. INTERBLOCK	7	4	1	2	17:9	13	Olimpija - CM Celje 1:1, Luka Koper					
7. RUDAR VELENJE 7		4	0	3	15:15	12	- Slovan 1:1, Domžale -				- Nissan Ferk	
8. OLIMPIJA	8	4	0	4	14:22	12	Jarenina 4:1.					
9. ALUMINIJ	8	3	2	3	11:11	11	1. MARIBOR BR	8	6	1	1	16:3 19
10. SIMER SAMP. 8		2	4	2	22:15	10	2. MURA 05	8	5	1	2	15:7 16
11. CM CELJE	8	3	1	4	17:12	10	3. HIT GORICA	8	5	1	2	15:8 16
12. LUKA KOPER	8	2	3	3	13:16	9	4. DOMŽALE	8	5	0	3	16:10 15
13.JARENINA	8	1	3	4	10:20	6	5. TRIGLAV	8	4	3	1	11:6 15
14. SLOVAN	8	1	2	5	3:21	5	6. OLIMPIJA	8	4	2	2	13:7 14
15. MURA 05	8	1	0	7	8:25	3	7. SIMER ŠAMP.	8	4	2	2	10:9 14
16. BILJE-RENČE	8	1	0	7	4:22	3	8. LUKA KOPER	8	3	2	3	9:11 11
Judo • Pokal Ivo Reya
Urška zmagala
Na uradnem mladinskem turnirju Pokal Ivo Reya 2009, ki se točkuje tudi za Slovenski pokal, je nastopilo 17 mladink in 51 mladincev iz 17 slovenskih klubov in dveh klubov iz Hrvaške. Čeprav nekaj najboljših tekmovalk in tekmovalcev ni nastopilo, ni manjkalo zanimivih dvobojev.
Urška Urek (JK Drava) je zmagala v kategoriji nad 78 kg, Andrej Čuš (JK Drava) pa je bil drugi. Prav tako je kolajno za tretje mesto osvojila Tanja Kociper iz Gorišnice.
REZULTATI:
MLADINKE: do 63 kg: 3. Tanja Kociper - JK Gorišnica; nad 78 kg: 1. Urška Urek - JK
Urška Urek (JK Drava Ptuj)
Drava Ptuj.
MLADINCI: do 73 kg: 5. Branko Kralj - JK Gorišnica; do 100 kg: 2. Andrej Čuš - JK Drava Ptuj.
Sebi Kolednik
Uspeh Ljutomerča-nov v Splitu
Na odprtem prvenstvu »Split open 2009« v judu je nastopilo 505 mladih tekmovalcev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Romunije in Slovenije. Zelo uspešni so bili ljutomerski judoisti, ki so v posameznih kategorijah dosegli naslednje uvrstitve:
U/11: Miha Klajnčar (+46 kg) 2. mesto, Žiga Žibrat (38 kg) 3. mesto;
U/13: Miha Klajnčar (-60 kg) 2. mesto, Hana Prelog (40 kg), Živa Potočnik (48 kg) in Tim Nedeljko (30 kg) 3. mesto, Uroš Vozlič (34 kg) in Patrik Grnjak (42 kg) 5. mesto;
U/15: Narsej Lackovič (73 kg) in Tilen Semenič (46 kg) 3. mesto, Tadej Arklinič (57 kg) in Živa Potočnik (48 kg) 5. mesto;
U/17: Urška Potočnik (70 kg) 1. mesto, Patrik Vojsk (81 kg) 3. mesto, Tilen Semenič (46 kg), Rok Šendlinger (55 kg), Gregor Ivajnšič (55 kg) in Narsej Lackovič (73 kg) 5. mesto.
NŠ
9.	INTERBLOCK
10.	F JARENINA
11.	ALUMINIJ
12.	POLI DRAVA
13.	CM CELJE 14.SLOVAN 15. RUDAR (V)
2	4
3	1 3 1 2 3 2 2 2 0 1 1 0 0
16. BILJE - RENČE 8 ALUMINIJ - TRIGLAV 1 STRELCA: 1:0 Jus (11), (51)
MARIBOR BRANIK -DRAVA 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Sirk (38), (55), 2:1 Kurbus (65)
10:7 10 15:18 10 12:17 10 17:15 9 11:11 8 9:14 6 5:17 4 8:32 0 1 (1:0) 1:1 Kern
NŠ POLI
1:1 Sitar
1. MARIBOR BR. 7	7	0	0	34:4	21
2. BREŽICE 7	5	2	0	19:6	17
3. NŠ POLI DRAVA 7	5	0	2	15:5	15
4. DRAVINJA 7	4	2	1	25:9	14
5. SIMER ŠAMP. 7	4	2	1	17:8	14
6. TEHNO. VERŽEJ 7	4	1	2	18:13	13
7. CM CELJE 7	4	0	3	22:11	12
8. MURA 05 7	4	0	3	13:12	12
9. NAFTA 7	3	0	4	12:13	9
10. F. JARENINA 7	2	2	3	7:17	8
11. DRAVOGRAD 7	2	0	5	9:18	6
12. RUDAR (V) 7	2	0	5	5:16	6
13. ŽELEZNIČAR 7	1	2	4	11:33	5
14. A. E. BISTRICA 7	1	1	5	2:15	4
15. ALUMINIJ 7	1	0	6	9:22	3
16. POBREŽJE G. 7	1	0	6	5:21	3
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Nafta - NŠ Poli Drava 2:0, Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 3:1, Tehnostroj Veržej - Mura 05 3:1, Dravograd - Maribor Branik 0:7, Brežice - Simer šampion 3:3, Pobrežje Gradis - AHA EMMI Bistrica 4:1, CM Celje - Rudar Velenje 4:0, Dravinja - Železničar 2:2.
NISSAN FERK JARENINA - ALUMINIJ 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Špehonja (28), 1:1 Zečevič (33), 2:1 Pušaver (45), 3:1 Zečevič (68)
NAFTA - NŠ POLI DRAVA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Penhofer ( 34), 2:0 Vida (38. z 11 m)
Danilo Klajnšek
Kegljanje • 3. SKL - vzhod
Uvodni poraz kegljačev
REZULTATI 1. KROGA: Drava Deta Center - Lokomotiva 3:5, Gašper Korotan - Rudar 3:5, Nafta - Radenska 0:8, Ruše - Piramida 4:4, Žalec Petrol - Prepolje 3:5.
Drava Deta center -Lokomotiva 3:5 (3157 - 3207)
DRAVA DETA CENTER: Premzl 525, Čuš 505, Čeh 569, Sušanj 512, Dremelj 549, Kozoderc 497.
Po izpadu iz drugoligaške konkurence je v ptujskem klubu prišlo do sprememb v igralski sestavi. Janez in Milan
Podgoršek (oče in sin) sta prestopila k Lokomotivi iz Maribora in ravno Milan je v uvodnem krogu dosegel pomembno zmago v dvoboju s Sušnjem, medtem ko je bil Ivan Čuš samo za podrti kegelj boljši od Janeza Podgorška. Sicer pa je bil dvoboj zanimiv, kegljači iz Ptuja so se trudili, na koncu pa morali priznati premoč gostov iz Maribora. Obe ekipi sta dosegli po tri posamične zmage, vendar so bili v skupnem seštevku podrtih kegljev boljši gostje.
Danilo Klajnšek
Treningi kandidatov za formiranje reprezentance MNZ Ptuj U-12, letnik 1997
Komisija pri MNZ Ptuj organizira v okviru Grassroots programa izbirne treninge kandidatov za reprezentanco U-12 letnik 1997 in izjemoma letnik 1998 (po tehniških in telesnih sposobnostih primerni). Treningi bodo ob sredah, 7., 14. in 21. 10. 2009 ob 16.30 na igrišču NK Stojnci v Stojncih.
Prosimo klube in trenerje, da pošljejo na izbirne treninge svoje najboljše igralce. Po pravilnikih NZS in MNZ Ptuj so klubi dolžni sodelovati pri aktivnostih reprezentanc. Treningi bodo izvedeni po programu dela za kategorijo U-12 NZS, vodila jih bosta trenerja PRO, profesorja športne vzgoje: Gorazd Černila in Boštjan Zemljarič.
Reprezentanca MNZ Ptuj U-12 bo nastopila na turnirju reprezentanc U-12, ki bo v soboto, 24. 10. 2009, v Lendavi. Reprezentanca U-12 MNZ Ptuj predstavlja začetno selekcijo pri formiranju reprezentance Slovenije^
Športna oprema igralcev: s seboj je potrebno prinesti vse potrebno za trening: majico, hlačke, nogavice, ščitnike, nogometne čevlje in brisačo. Prosimo starše ali klube, da poskrbijo za prevoz igralcev na treninge!
Vodja programa Grassroots Marjan Lenartič
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Luka Koper - Labod Drava, CM Celje - Nafta; NEDELJA ob 16.00: Olimpija - HIT Gorica; NEDELJA ob 18.00: Domžale - Interblock, Maribor - Rudar Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Dravinja Kostroj, Livar - Krško, Primorje - Triglav Gorenjska, MU Šentjur - Bela krajina, Garmin Šenčur - Mura 05.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tehnotim Pesnica - Paloma, Zreče - Malečnik; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Tehnostroj Veržej, Odranci
-	Mons Claudius, Šmartno - Tromejnik G. Kalamar, Simer šampion
-	Kovinar Štore, Čarda - Koroška Dravograd.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pohorje - Trgovine Jager, Partizan Fram - Šoštanj, LKW Jack Gerečja vas - Peca, Koroške gradnje
-	Holermuos Ormož, AHA EMMI Bistrica - Boč Poljčane, Gic Gradnje Rogaška - Bukovci; NEDELJA ob 16.00: Podvinci - KIV Vransko.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pragersko - Dornava, Hajdina
-	Gorišnica, Središče - Zavrč; NEDELJA ob 10.30:Skorba - Rogoznica; NEDELJA ob 16.00: Apače - Oplotnica, Markovci - Videm.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zgornja Polskava - Makole, Spodnja Polskava - Lovrenc, Grajena - Tržec; SOBOTA ob 19.00: Pod-lehnik - Cirkulane; NEDELJA ob 16:00: Leskovec - Cirkulane.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
9. KROG: NŠ Poli Drava - Olimpija (nedelja ob 17.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
9. KROG: NŠ Poli Drava - Olimpija (nedelja ob 15.00)
LIGA U-14
8. KROG: Aluminij - Pobrežje Gradis, NŠ Poli Drava - Dravinja (obe tekmi v soboto ob 11.00).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
4. KROG: Dornava - Pomurje Beltinci (nedelja ob 14.00)
Futsal
1. SFL: 3. KROG: Oplast Kobarid - FC Ptuj (petek ob 20.30)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (sobota ob 18.30), Slovan - Klima Petek, Cimos Koper - Ribnica Riko hiše, Krško - Merkur.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA: Izola - Mercator Tenzor Ptuj, Evro Casino Kočevje
-	Celjske mesnine, Zagorje - Krka, Krim Mercator - Burja Škofije, Cele-ia Žalec - Olimpija, Brežice - Piran vrtovi Istre.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Radeče (sobota ob 19.30), Kočevje -Ajdovščina, Celje Pivovarna Laško B - Grosuplje, Sviš - Sevnica, Izola - Šmartno 99, Železniki - Krka.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 1. KROGA: Drava - Brežice, Velika Nedelja - Dobova, Arcont Radgona - Pomurje.
Mlajše kategorije
Petek, 25. 9., ob 19.30 uri na Hardeku: Jeruzalem Ormož - Klima Petek Maribor (starejši dečki A).
Nedelja, 27. 9., ob 11.00 uri na Hardeku: Jeruzalem Ormož - Slovan Ljubljana (1. liga mladinci).
Kegljanje
3. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
2. KROG: Žalec Petrol - Drava DETA Center (sobota ob 16.00)
DK, UK, NŠ
Kegljanje • 1. A SKL (moški)
1.	krog: Proteus LIV (Postojna) - Radenska 3:5 (3338:3374)
Radenska: Marinič 553, Borovič 573, Emeršič 536, Rožanc 542, Kovačič 623, Harc 547.
2.	krog - sobota, 26. 9. 2009, ob 14. uri: Radenska - Konstruktor
1. B SKL (ženske)
Radenska - Slovenj Gradec 5:3 (3045:2946)
Radenska: Štiberc 502, Rojnik 471, Orban 506, Muršič 518, Tibaut 538, Hojnik 510.
NŠ
Foto: SK
Diplomatska regata
Z jadrnico Frača II sodelovala tudi ptujska ekipa
V organizaciji Jadralnega kluba Veter je letošnja diplomatska regata v Izoli v soboto, 12. septembra, združila številne diplomate, podjetnike, politike in izkušene jadralce. Častno pokroviteljstvo regate je prevzel zunanji minister Samuel Žbogar, dogodka pa sta se udeležila tudi minister za promet Patrick Vlačič in šolski minister Igor Lukšič.
Diplomatska regata je edina tovrstna prireditev pri nas, na kateri se v jadranju pomerijo med seboj tudi člani diplomatskega zbora. Je prireditev družabno-športnega značaja, kjer se srečajo jadralci, diplomati, politiki in gospodarstveniki. V sproščenem in neformalnem srečanju si izmenjujejo svoja mnenja in izkušnje, mogoče navežejo tudi kakšne poslovne stike, predvsem pa se zabavajo in preizkusijo v jadralnih veščinah. Jadralci na tej regati imajo torej možnost, da zajadrajo s člani diplomatskega zbora oziroma vidnejšimi politiki in gospodarstveniki iz slovenskega prostora, o čemer odloča žreb, kar daje prireditvi še dodaten čar. Po zaključku regate se vsi udeleženci zberejo na družabni prireditvi v šotoru v izolski marini. Na prireditvi razglasijo rezultate, podelijo pokale, druženje jadralcev pa se lahko zavleče tudi pozno v noč.
Na letošnji diplomatski regati je sodelovalo 95 posadk. Jadralci so se pomerili v 12
Ptujski posadki se je pridružil tudi veleposlanik Nizozemske, njegova ekselenca, Johannes Douma.
razredih; v kategoriji Open, razredu Maxi, je kot absolutna zmagovalka slavila posadka Mitja Kosmina na jadrnici Maxi Jena. V razredu Charlie kategorije Open je z jadrnico Frača II tekmovala tudi ptujska posadka. Na čelu ekipe je bil Drago Klobučar, člani posadke pa so bili Franci Avšič, Dušan Korošec in Aljoša Klobučar. Na krovu se jim je pridružil tudi njegova ekselenca Johannes Douma, nizozemski veleposlanik v Sloveniji. Posadka je v svojem razredu osvojila sedmo mesto. Prav gotovo pa bo regata vsem jadralcem ostala v lepem spominu, saj je tovrstno neformalno in sproščeno druženje posebno doživetje.
MZ
Ptujska ekipa na Diplomatski regati (od leve): Dušan Korošec, Franci Avšič, Aljoša in Drago Klobučar (lastnik Frače II)
Konjeništvo
V nedeljo, 20. 9. 2009, je bil v Spuhlji pri Ptuju dan odprtih vrat konjeniškega kluba Ptuj-Jezero. Sonce in konji so pritegnili večje število obiskovalcev, ki so uživali v predstavi. Člani in jahači konjeniškega kluba Ptuj-Jezero so predstavili šolo jahanja za najmlajše, za nekoliko bolj izkušene, delo s konjem na tleh in najatraktivnejši del, ki je marsikomu zaustavil dih - preskakovanje zaprek. Po končanem programu
so pripravili jahanje za otroke, vožnjo s kočijo in pogostitev s hrano in pijačo.
Iz konjeniškega kluba Ptuj-Jezero obljubljajo še več podobnih prireditev, obenem pa vabijo nove člane, da se jim pridružijo v njihovi jahalni šoli. Vsem obiskovalcem se zahvaljujejo za obisk in podporo ter jih še večkrat vabijo v njihovo sredino.
UR
Marko Kremžar • Terme Ptuj
»
Upam, da nam bo kmalu pretesno«
Ena najbolj prepoznavnih aktivnosti hotela Primus in celotnih Term je projekt slovenska nogometna reprezentanca. Preko priprav slovenske izbrane vrste v Kidričevem in nastanitve v Primusu je Ptuj pridobil precejšnjo medijsko pozornost, še posebej sedaj, ko so izbranci Matjaža Keka s svojimi rezultati še vedno v boju za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Južnoafriški republiki. Športni projekti, predvsem priprave športnikov in rekreacija, so v Primusu v rokah Marka Kremžarja, ki nam je zaupal veliko zanimivosti o tem in njihovih drugih aktivnostih.
Kako poteka priprava takšnega projekta?
Marko Kremžar: »Do ekip prihajamo na različne načine, preko najrazličnejših kontaktov in priporočil, preko dobrih izkušenj in preko priporočil katere od ekip, ki je bila zadovoljna z našimi storitvami. V tem času smo spoznali tudi veliko agentov, preko katerih je lažje stopiti v stik z ekipami in tudi izpeljati stvar do konca. Vse pa ima korenine v dobrem imenu, kar pomeni, da se je že razširil glas o prijetni klimi, o dobrih igriščih in o miru, ki vlada tukaj. Seveda smo v ta namen na začetku pripravljali promocijske akcije, po nekaterih uspešnih predstavitvah pa sedaj že žanjemo sadove.«
Nogometna reprezentanca je za vas nekakšna odskočna deska oz. odlično priporočilo.
Marko Kremžar: »Vsakemu, ki se pri nas zanima za priprave nogometašev, povemo, da tukaj »domuje« naša reprezentanca. To je res dobra referenca, saj si lahko reprezentanca izbere praktično katerokoli destinaci-jo - izbrali pa so prav nas. Pozitivno je tudi to, da so priprave naše izbrane vrste tudi odlično medijsko pokrite in da se glas o našem hotelu in Ptuju širi na vse strani Slovenije. Na začetku tega projekta se niti sam nisem zavedal, kako velika stvar je to pravzaprav za nas.«
Kakšni gostje so naši re-prezentantje?
Marko Kremžar: »Super! Celotna reprezentanca, skupaj s strokovnim vodstvom in drugimi spremljevalci, je zelo profesionalna, prav gospod-ska', zato je užitek delati z njimi. Sedaj smo skupaj z njimi že cel kvalifikacijski ciklus in nismo naleteli na nobene težave - mislim, da je bilo podobno tudi na njihovi strani. Na začetku smo veliko spraševali, kakšne potrebe imajo, kaj si
Foto: Matija Brodnjak
Marko Kremžar (desno) v družbi Gjoka Hadžievskega, trenerja Bakuja iz Azerbejdžana
želijo, tako da smo se ob njih tudi sami veliko naučili. Gre vendarle za ekipo, ki dela na visokem nivoju. Ko smo letos npr. sprejeli v goste angleško ekipo West Bromwich, smo lahko videli, da so njihove zahteve podobne in smo jih brez težav izpolnili. Zavedati se je potrebno, da imajo ekipe v fazi priprav rade mir, zato moramo paziti tudi na obiske novinarjev - ti ne smejo biti moteči za goste.«
Izmed poznanih ekip je gost vašega hotela tudi ekipa Bakuja iz Azerbajdžana.
Marko Kremžar: »Oni so bili prva športna ekipa, ki je bivala v našem hotelu. Na začetku smo se malo lovili', a smo jih očitno uspeli prepričati s svojimi storitvami, saj so se letos spet vrnili k nam. Tudi z njimi je užitek delati; vseskozi smo v kontaktih, se kličemo, spremljamo njihove rezultate ...«
Druga možnost se vam odpira na področju priprav plavalnih ekip.
Marko Kremžar: »To smo v Termah Ptuj izkoriščali že pred postavitvijo hotela Primus, z njim pa smo zaokrožili ponudbo: imamo odlične nastavitvene možnosti in dobre pogoje za plavanje. In to vse na razdalji 50 metrov. To je pri individualnih treningih precejšnja prednost, saj ni potrebno skrbeti za nenehne prevoze: ko nekdo konča trening, gre enostavno preko ceste v hotel, zamenja pa ga naslednji. Tudi če ima nekdo trening eno uro, drugi pa recimo dve, je to preprosto rešljivo. Poleg velikega odprtega bazena je naša velika prednost termalna voda. Vrhunske ekipe želijo temperaturo vode 26 do 27 stopinj Celzija in s tem imajo ob spremembah vremena vsi
velike težave; nam pa je prav zaradi termalne vode lažje.«
Velika referenca za vas je tudi ruska plavalna reprezentanca.
Marko Kremžar: »Gre za verjetno najmočnejšo evropsko reprezentanco, ki spada med najboljše tri na svetu; v njeno moč smo se lahko prepričali tudi na nedavnem svetovnem prvenstvu v Italiji. Lahko rečem, da sem z veseljem spremljal njihove rezultate, podobno kot ekipe Poljske, ki je tudi bivala pri nas. Izredno sem vesel, da so se oboji že takoj po prvenstvu javili in si rezervirali termine za naslednje leto. To je seveda izrednega pomena, saj tako vidiš, da si na pravi poti in da lahko zadržiš tudi zahtevne goste in se sodelovanje nadaljuje. Dober glas se tako širi. Tudi italijanska ekipa ADN, v kateri so Čavič, Korotiškin, Alesi in tudi naš Mankoč je bila na Ptuju zelo zadovoljna in se bo še vrnila. Upam, da nam bo kmalu pretesno (smeh).«
Tudi omenjeni Peter Mankoč je za slovenske razmere »zvezda«.
Marko Kremžar: »Ko se je med pripravami sprehodil ob bazenu, je bil kar opažen in oblegan, kar pomeni, da je prepoznaven. Sicer pa je on že zelo dolgo na sceni in ve, na katerih prireditvah se mora' pojavljati, kaj je dobro za njegovo medijsko prepoznavnost.«
Koliko naprej pa se potrjujejo rezervacije za ekipe?
Marko Kremžar: »To je odvisno od več dejavnikov: nogometna reprezentanca je po uspešnem začetku tako potrdila vse termine za ta kvalifikacijski ciklus. Sicer se lahko hitro pojavi kakšna druga skupina in bi lahko nastopile težave. Več-
ina drugih ekip ima načelno rezervirane termine, potrditve pa prihajajo naknadno. Pri pripravah športnikov, ki želijo ostati vsaj teden dni ali več, lahko v sezoni hitro pride do težav z nastanitvijo, a zaenkrat smo vse uspešno rešili.«
Kako pa sodelujete z domačimi ekipami, plavalno in vaterpolsko?
Marko Kremžar: »Ti so zaradi priprav prej omenjenih ekip včasih malce omejeni, a težav ni. Mi se trudimo, da se termini kar najbolj ujemajo. Ko si ruska ekipa npr. rezervira cel olimpijski bazen za določen termin, je kakšen kopalec razočaran, sicer pa po tem, kar sem lahko spremljal ob bazenu, je večina naših obiskovalcev kar z zanimanjem spremljala te treninge in občudovala plavalce. Z obvestili smo sicer poskušali goste sproti obveščati o tem, kdaj bo bazen zaprt, vendar se moramo v bodoče še vsi skupaj bolj potruditi v tej smeri, da bi bilo čim manj težav.«
Kako pa izkoriščate bližino golf igrišča?
Marko Kremžar: »Golfisti so prav tako zanimiva skupina gostov, vendar gre tukaj več za individualne kot skupinske aranžmaje. Najodmevnejša prireditev v tej športni panogi je odprti turnir v organizaciji podjetja Dobro jutro marketing, preko katere se največ predstavljamo kot golf destina-cija. Gre za edini profesionalni turnir v Sloveniji, pri katerem veliko pomagamo kot sponzorji. Sicer pa smo letos prvič gostili mladinsko golf reprezentanco Katarja. V tej smeri nas čaka še veliko dela, imamo pa z bližino igrišča in hotela dobre pogoje za razvoj.«
Jože Mohorič
Slovenska nogometna reprezentanca je reden gost hotela Primus na Ptuju.
Foto: Matija Brodnjak
Foto: MZ
Ptuj • Obisk srbskih strokovnjakov za otroke s posebnimi potrebami
Po dobre izkušnje na Ptuj
Od ponedeljka do srede se je v Sloveniji mudila srbska delegacija strokovnjakov za področje integracije otrok s posebnimi potrebami. Prvi postanek je bil na Ptuju, kjer so najprej obiskali Osnovno šolo Olge Meglic z namenom, da spoznajo vključevanje dečka z Dovvnovim sindromom v njihovo šolo.
Obisk, katerega namen je bil prikaz ureditve področja integracije otrok s posebnimi potrebami pri nas, je gostila Ustanova - fundacija Nazaj na konja iz Starošinc, ki se sicer ukvarja z razvijanjem terapevtskega zdravljenja s pomočjo konja. »To pomeni od priprave zakonskih aktov do izobraževalnih programov, šolanja kadra in konjev, urejanja sofinanciranja terapij ... Ker je to v Sloveniji še popolnoma neznano področje, ki ga želimo čim bolj razširiti, sodelujemo tudi z različnimi zavodi in institucijami z namenom, da ima čim več otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami možnost te storitve,« je pojasnila Metka Demšar iz Ustanove - fundacije Nazaj na konja.
Prav preko svoje osnovne dejavnosti, torej terapij s pomočjo konja, so ugotovili, da pri srečevanju otrok s posebnimi potrebami z drugimi otroki prihaja do spontane integracije predvsem na socialnem nivoju. »Drug drugemu namreč pomagajo, se sprejemajo, vzpostavljajo prijateljske stike in podobno. Ker smo s srbskimi partnerji že sodelovali na področju terapije s pomočjo konjev, smo nato
preko njihovih priporočil prišli še do drugih projektov, med drugim tudi do tega obiska,« je razložila Demšarjeva.
Pridobljena spoznanja želijo prenesti v Srbijo
Srbski gostje so želeli na obisku pridobiti čim več izkušenj s področja integracije otrok s posebnimi potrebami. Ogledali so si slovenske zavode in ustanove, v katere se vključujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, ter obiskali tudi Zavod za šolstvo. »Za obisk Slovenije smo se odločili, ker smo slišali, da je področje integracije otrok s posebnimi potrebami tu bolje razvito kot v Srbiji. Zato smo si želeli ogledati primere dobre prakse in spoznati vaše izkušnje glede na to, da imamo neko skupno zgodovino. Ugotovili smo tudi, da je zakonodaja pri vas dokaj dobro rešena, in ker Srbija zdaj spreminja zakone, je to primeren čas za seznanjanje z vašo ureditvijo in prenos vsega primernega v naš sistem,« je povedala Dušanka Gačič-Bradič iz organizacije Save the children UK.
Foto: Polona Ambrožič
Strokovnjaki iz Srbije v razredu, ki ga obiskuje tudi deček z Do-wnovim sindromom.
Foto: Polona Ambrožič
Ženski del srbske delegacije v pogovoru z ravnateljico Osnovne šole Olge Meglič Diano Bohak-Sabath (na desni).
Delegacijo so poleg nje sestavljali še Ljiljana Došen iz iste organizacije, Jasmina De-lič iz Zavoda za vrednovanje kvaliteta obrazovanja in Dragan Radovanovič, koordinator programa inkluzivnega izobraževanja.
Kot že omenjeno, so se sprva ustavili v Osnovni šoli Olge Meglič, ki jo obiskuje 22 otrok s posebnimi potrebami. Največ jih je s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, med njihovimi učenci pa je tudi deček z Downovim sindromom.
Po besedah Helene Ocvirk, defektologinje iz Osnovne šole Ogle Meglič, je pri integraciji otrok s posebnimi potrebami pomembno predvsem dobro sodelovanje med šolo in starši, ki je pri omenjenem dečku zelo uspešno: »Pri Nejcu moramo predvsem pohvaliti mamo, ker je že zelo zgodaj vključila sina v t. i. zgodnjo obravnavo pri različnih strokovnjakih, kar je odločilno vplivalo na njegov optimalnejši nadaljnji psihofizični razvoj. Seveda ima prilagoditve metod in oblik dela, časovne prilagoditve ter individualno dodatno pomoč v razredu. S pomočjo omenjenega trenutno na nekaterih podro-
čjih zadovoljuje minimalnim standardom znanja. Kako bo v prihodnje, pa bomo še videli.«
Drugošolec se v šoli, ki je z njim tudi veliko pridobila, dobro počuti, prav tako pa ga lepo sprejemajo ostali učenci.
Sicer so po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami v redno osnovno šolo lahko vključeni tudi gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z težavami v socialni integraciji. Končno odločitev glede vključitve v določen vzgojno izobraževalni program - šolo pa za vsakega posameznika s pomočjo različnih strokovnih pregledov poda komisija za usmerjanje.
Vsekakor je po besedah Ocvirkove zelo pomembno, da se otroka usmeri v program izobraževanja, ki je zanj, glede na obliko in vrsto težav ter motenj, najprimernejši. Na Ptuju se otroci, ki imajo večje in težje oblike težav v razvoju, uspešno izobražujejo v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka.
Polona Ambrožič
Lovrenc na Dravskem polju • Zlatoporočenca Nadelsberger
Še vedno srečna in zadovoljna
V soboto, 5. septembra, sta v cerkvi v Lovrencu na Dravskem polju po 50 letih zakona pred sorodniki in prijatelji obnovila poročno zaobljubo zlatoporočenca Rozalija in Frančišek Nadelsberger iz Lovrenca na Dravskem polju 102 a.
Foto: Saša Peršoh
Zlatoporočenca Rozalija in Franc Nadelsberger sta v družbi s hčerko Marjeto in sinom Romanom svojo poročno zaobljubo obnovila pred kidričevskim županom Jožetom Murkom.
Zlati ženin Franc Nadelsberger se je rodil 8. oktobra 1934 v Lovrencu, zlata nevesta Rozalija, rojena Peršoh, pa 4. septembra 1935 v Spodnjih Jablanah. Večno ljubezen in zvestobo sta si obljubila v Cirkovcah 4. septembra 1959. Po 50 letih skupnega življenja je civilni obred zlate poroke opravil župan občine Kidričevo Jože Murko, pred Bogom pa sta zakonsko zaobljubo ponovila z lovrenškim župnikom Karlom Pavličem. Gospa Rozalija je vse življenje skrbela za dom in družino, pa tudi na zemlji je bilo veliko dela, pri Nadelsberger-jevih pa se je tudi vedno nekaj
ustvarjalo. Gospod Franc je bil dolga leta zaposlen kot kvalificirani delavec v Talumu v Kidričevem, še zmeraj pa je zelo aktiven gasilec v PGD Lovrenc in član Društva upokojencev Lovrenc. Zlatemu paru sta se v zakonu rodila dva otroka - sin Roman in hči Marjeta, katerima sta oči in mama nudila srečno in zadovoljno otroštvo ter ju spodbujala pri njunem šolanju. V jeseni življenja ju razveseljujejo vnuk Gregor ter vnukinji Maja in Lora.
Zlatoporočencema Rozaliji in Francu Nadelsbergerju tudi naše iskrene čestitke!
-OM
Od tod in tam
Jablovec • Odprli cestni odsek
Foto: Zdenka Golub
V soboto, 19. septembra, so se zbrali krajani na odprtju krajšega dela nove asfaltne ceste v Jablov-cu - občina Podlehnik. Pripravljalni odbor so sestavljali Ivan Vrečar, Dušan in Miran Cafuta, skupaj z domačini pa so pripravili prijetno slovesnost. Župana Marka Maučiča in njegovo ženo Marjeto so pripeljali po novi cesti s konjsko vprego v prelepi kočiji. Vrvico so prerezali župan Marko Maučič, Ivan Vrečar, poslanec državnega zbora Branko Marinič in 82-letna krajan-ka Magdalena Vrečar, ki je na tem odseku dala prva vrezati cesto, saj je pred tem tam bil le blatni klanec. Nato je opravil blagoslov ceste domači župnik p. Janko Gašparič. Na harmoniko je zaigral Primož Zakelšek in tako polepšal slovesnost. Nato so se vsi peš podali po novi cesti do Vrečarjevih, kjer je bila pogostitev in živa glasba.
Zdenka Golub
Ljutomer • Hotel bo znova obratoval
Foto: NS
Natanko po štirih mesecih zaprtih vrat bo ljutomerski hotel Jeruzalem v mestnem središču ponovno pričel obratovati. Družba Zdravilišče Radenci si je gostinski obrat prizadevala prodati, pa ji ni uspelo, zato se je dogovorila s podjetjem Celovite storitve iz Maribora za oddajo v najem. Direktorica podjetja Lidija Breznik je ob podpisu pogodbe dejala: »Hotel smo najeli za obdobje desetih let. Z vsemi dvajsetimi zaposlenimi delavci, ki trenutno delajo v hotelu, bo sklenjeno delovno razmerje. V obratu bomo nadaljevali že doslej uveljavljene dejavnosti - prehrambene in nastavitvene. Pripravljali bomo tudi poslovna srečanja ter pogostitve in sprejeme ob najrazličnejših slovesnih dogodkih.« Vrata hotela Jeruzalem se bodo za goste ponovno odprla v četrtek, 1. oktobra.
NŠ
Juršinci • Naravoslovni dan učencev 6. razreda
Foto: Črtomir Goznik
Učenci 6. razreda se prvič srečujejo s predmetom geografija. Vsebina predmeta jim nudi obilo tem in znanj, ki so pomembne v vsakdanjem življenju in pri lažjem razumevanju snovi pri drugih učnih predmetih. Da bi lažje prebrodili prve ovire, so se na naravoslovnem dnevu seznanili z osnovnimi metodami terenskega dela: merili so smer in hitrost vetra, temperaturo in vlažnost zraka, zračni pritisk, temperaturo prsti, naklon terena in kvaliteto vode. Zelo zanimivo je bilo pri orientaciji, na koncu pa so narisali karto kraja Juršinci in se tako seznanili, kako nastajajo zemljevidi.
Slavko Feguš
Nagradno turistično vprašanje .
Danes razglasitev najboljših v slovenskem turizmu
Rdeča nit letošnjega praznovanja dneva turizma je raznovrstnost v turizmu. Letošnja tema Turizem - praznovanje raznovrstnosti poudarja raznoliko okolje, ki predstavlja jedro turizma. V grand hotelu Primus na Ptuju bodo v sklopu praznovanja letošnjega turističnega praznika podelili priznanje naj menedžerka v turizmu in naj menedžer v turizmu. Med kandidati za ta prestižni naziv je tudi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Na Ptuju bodo danes podelili tudi priznanji za naj prostovoljko in naj prostovoljca v turizmu za leto 2009.
V okviru praznovanja svetovnega dneva turizma, 27. septembra, pa sta Turistična zveza Slovenije in državni svet pripravila posvetovanje o razvojnih usmeritvah slovenskega turizma, dopustovanju domačega gosta in turizmu kot kakovosti življenja. Podatki,
zbrani do konca avgusta letos, kažejo, da so domači gostje rešili letošnjo turistično sezono.
Ves čas delovanja, to pa je več kot sto let, pa domačemu gostu posebno pozornost posveča Turistična zveza Slovenije. Ta naj bi bil po predlogu
Foto: Črtomir Goznik
Domači gostje so rešili letošnjo turistično sezono.
predsednika Turistične zveze Slovenije tudi izziv nove turistične sezone. Za uspešen razvoj panoge, v kateri je zaposlen že vsak deseti delavec in ustvari že dobro desetino prihodkov, bi bila pomembna tudi določitev generalne usmeritve slovenskega turizma na nacionalni ravni, v okviru delovanja turistične društvene organizacije pa še osveščanje, informiranje in spodbujanje,« je še posebej poudaril Černjak.
Sredi septembra so se predstavniki slovenskega turizma udeležili mednarodnega simpozija Turizem in potovalna industrija v zelenem gospodarstvu. Direktor Slovenske turistične organizacije in podpredsednik potovalne komisije je ETC mag. Dimitrij Piciga. Vpliv podnebnih sprememb na turizem ter prilagajanje in blaženje posledic v slovenskem turističnem gospodarstvu bo vodilna tematika letošnjega Slovenskega turističnega foruma, ki bo 3. in 4. decembra v Termah Radenci na temo Turizem v zeleni ekonomiji, in aktivnosti Slovenske turistične organizacije v letu 2010. Razvijanje in trženje zelenega turizma ni kratkoročni trend, tem-
Janez Munda • Sodinci - Dangast (Nemčija, Severno morje) (1.)
S kolesom na sever - dokler gre
Že od rane mladosti me kolo spremlja kot najboljše in najcenejše prevozno sredstvo. Čeprav je šolski avtobus vozil mimo naše hiše, sem se v osnovno in tudi v glasbeno šolo vozil s kolesom. Kolo mi je že takrat dajalo občutek svobode. Spomnim se, da sem kot otrok uničil vsa kolesa, ki sem jih podedoval od starejših bratov in sestre. Česar niso mogli oni trije uničiti na kolesu, je meni šlo zelo dobro od rok, ker sem preprosto vozil vsako popoldne tolikokrat okrog hiše, pa do bližnjega gozda nad hišo, da je nekaj moralo popustiti.
Za prvo vsoto denarja, ki sem ga privarčeval v osmem razredu, sploh nisem hotel slišati, da ga zapravim
za kaj drugega kot za novo Rogovo
športno kolo.
V srednji šoli sem začel razmišljati, da se enkrat peljem na morje s kolesom. Doma so se mi smejali, ampak
Foto: Janez Munda
Romarsko svetišče Mariazell
Foto: Janez Munda
Ob Donavi
jaz nisem odnehal, dokler se nisem nekega avgustovskega dne ob drugi uri zjutraj usedel na kolo in odpeljal proti Kopru. Želja je bila uresničena, a ni bilo dolgo, ko se je pojavila nova. Eh, do Kopra pa se ja pelje že vsak drugi s kolesom. Do Severnega morja, to bo vožnja!
Ideja je zorela kar nekaj let, saj sem moral pridobiti izkušnje in določeno vzdržljivost za celodnevno kolesarjenje, več dni zapored. Letošnje poletje se je vse uskladilo: čas, denar, fizična pripravljenost in volja.
Na pot sem se odpravil 7. julija 2009, ko sem doma rekel, da grem za nekaj dni s kolesom po Avstriji, kot sem že večkrat kolesaril skozi Gradec proti Mariazellu. Domačim se niti sanjalo ni, kakšen načrt imam v glavi, saj sem imel pot naštudirano že dve leti, vendar če bi jim povedal, kaj nameravam prevoziti sam s kolesom in nahrbtnikom na sebi, bi spet poslušal, da tega ne bom zmogel, da to ni mogoče, da sem pač malo čez les itn. Kam vozim, sem jim povedal po telefonu šele četrti dan kolesarjenja, ko sem prevozil že več kot polovico poti in sem bil že na severnem Bavarskem v Nemčiji.
Pot me je dva dni vodila skozi Avstrijo, najprej skozi Gradec do velikega romarskega središča Mariazell in nato čez visoke alpske prelaze in spust proti nižavju ob Donavi ter nato ob reki proti Passau na meji med Avstrijo in Nemčijo. Kolesarska pot, ki vodi ob Donavi, je naravnost raj za kolesarje, saj je speljana po zelo lepi okolici ob reki in na poti človek ne pogreša ničesar, saj je polno okrepčevalnic in kolesarskih servisov. Naše avtoceste(čeprav nove) niso tako dobro urejene kot so kolesarske steze v Avstriji. Na tej stezi sem srečal cele skupine kolesarjev, ki so potovali ob reki. Na poti ob Do-
več pogoj za konkurenčnost turističnega gospodarstva in države na daljši rok, saj so potrošniki vedno bolj okoljsko zahtevni in informirani, zahtevajo produkte, prijazne okolju, ter odgovorno ravnanje. Podnebne spremembe so eden ključnih dejavnikov za prihodnji razvoj na področju trajnostnega in okolju prijaznega turizma.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, pod kakšnim geslom bomo
praznovali letošnji svetovni dan turizma (Turizem - praznovanje raznovrstnosti), nismo prejeli pravilnega odgovora. Danes sprašujemo, kateri rojstni dan praznuje letos grand hotel Primus. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 1. oktobra.
navi, približno 20 km pred Linzem, se mi je žal predrla zračnica, in sicer nekaj sto metrov pred kolesarskim servisom, ki ga žal nisem videl, ker je bil za ovinkom. Da je bila mera polna, je ravno takrat, ko sem menjaval zračnico, prišla močna nevihta, da
nisem utegnil poiskati vetrovke in že sem bil moker od glave do pet. Mesto Linz je zelo lepo urejeno in živahno mesto, polno moderne arhitekture, saj je letos kulturna prestolnica Evrope in se ga splača obiskati.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Janez Munda
Prelaz Seeberg, 1254 m. n. m.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Terme Ptuj
^ss-rivau
Buča festival v Termah Ptuj
Kulinarične specialitete iz buč v restavraciji Žila v septembru in oktobru.
Svetovni dan turizma - Praznovanje raznovrstnosti
25.9.2009 ob 13.00
Okrogla miza v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo na temo: RAZNOVRSTNOST SLOVENSKEGA TURIZMA
GEMINA
II. Primusov ples s skupino Black & White
25.9.2009 ob 20.00	®
„B _	.	GEMINA
Cena vstopnice: 301 na osebo
Večer z živo glasbo, Duo Gloria	@
GEMINA
26.9.2009 ob 21.00
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
Paprika
Tako sladka kot pekoča paprika izhajata iz divje paprike, ki raste v srednji in južni Ameriki. Če prevedem njeno latinsko ime, pomeni škatlica in velikokrat jo res uporabimo kot škatlico, oziroma jo nadevamo, danes že z najrazličnejšimi nadevi. Verjetno so najprej gojili pekočo papriko. Velja za eno izmed zelenjav Novega sveta, ki jo je odkril Kolumb. Bij je sicer prepričan, da je našel črni poper. Takrat je bil poper izjemno iskana in draga začimba. Ta navidezni poper se je hitro raznesel tudi v Španijo in Portugalsko. V Španiji so priljubljene zelene olive zelo hitro začeli polnit z rdečo sladko papriko.
V sorodu s papriko je tudi čili, ki slovi po tem, da peče kot ogenj. Pekoč okus mu daje alkaloid kapsaicina, ki ga merimo s Scovillovo lestvico. Blag čili ima približno 600 enot, čili pa lahko doseže celo do 350 000 enot. Paprika je zraven paradižnika ena izmed najpogostejših vrst plodov, ki jo v večji meri uporabljamo tudi pri nas. Njeni plodovi se razlikujejo po barvi in obliki. Glede na barvo pri nas najpogosteje uporabljamo rumeno, rdečo in zeleno papriko. Zraven teh barv pa poznamo še oranžno in vijoličasto papriko. Glede na obliko pa poznamo od večje škatlaste do tanke zvonaste oblike paprike.
Paprika je tudi glede na hra-
Foto: Martin Ozmec
nilno vrednost zelenjava, ki jo lahko pogosto vključujemo, saj vsebuje malo beljakovin in ogljikovih hidratov, surova pa veliko vitamina C in provitamina A. Večje paprike, ki so precej škatlaste in se na koncu zavijejo v zvonasto obliko, imajo surove blažji okus kot ožje in koničaste paprike. Sicer pa je velikost in oblika paprike odvisna od sorte in tako so lahko določene sorte tudi 18 centimetrov dolge in 10 centimetrov široke in ravno te so najprimernejše za polnjenje.
V kulinariki papriko uporabljamo pri jedeh, da popestri barvo in okus, kot živilo za pripravo samostojnih jedi ali kot živilo, iz katerega lahko pripravimo različne zelenjavne izdelke. Lahko jih uživamo kar surove v solati ali kot prilogo jedem na žaru, spečemo jih lahko v pečici, olupimo in prelijemo z omako iz oljčnega olja in sesekljanega česna. Če pripravimo omenjeno jed, zmeraj uporabimo rdečo podolgovato papriko. Papriko lahko speče-mo tudi na žaru ali jo pražimo
Kot nam že ime pove, je fi-zioterapija, oziroma fizikalna terapija, ki je sestavni del fizikalne medicine, namenjena zdravljenju bolezni, poškodb in njihovih posledic s fizikalnimi sredstvi. Cilj je, da z različnimi fizioterapevtskimi tehnikami in dejavniki živali omogočimo čim bolj normalno, neboleče gibanje in ublažimo morebitno bolečino.
Fizioterapija je v veterinarski medicini sicer redkeje uporabljena, predvsem za-
skupaj s čebulo in zraven zdu-šimo riž. Lahko jo dodamo enolončnicam, riževim in ribjim jedem. Pogosto papriko dodamo tudi omakam iz mletega mesa, ki jih uporabimo kot polivko za testenine, riž ali krompir.
Paprika se po okusu ujema tudi s paradižnikom, jajčevci, česnom, lovorovim listom, ti-mijanom, origanom, sirom, govedino, perutnino, teletino, gnjatjo in smetano. In že ravno zaradi množice živil, s katerimi se ujema, tako pri nas kot tudi drugod v svetu pripravljamo različne jedi. Na Madžarskem pogosto pripravljajo enolončnico iz različnih vrst paprike in jo mešajo z mesom, prav tako jo nadevajo z rižem, česnom in čebulo, v Franciji pripravljajo posebno omako iz gorčice, limoninega soka in paprike, v Španiji jo pogosto pražijo skupaj s paradižniki in bučkami. Pri nas pa še vedno najpogosteje pripravljamo polnjeno papriko, z mešanico svinjine in govedine, polnimo jo tudi z drugimi vrstami zelenjave v kombinaciji s siri, na primer bučkami, korenjem in jajčevci ali naredimo nadev iz mešanice kuhane ječmene kaše in popečene slanine ter vežemo s sirom ali jajcem.
Ne glede na to, s kakšnim nadevom papriko polnimo, jo je priporočljivo po nadevanju zložiti v nizek pekač od pečice, narahlo pokapljati s poljubnim oljem in v pečici z obeh strani zlato rjavo zapeči. Tako zmehčamo lupino paprike in med dušenjem v omaki se nam ne prijema. Če pripravljamo zraven nadevane paprike paradižnikovo omako, opečene paprike v omaki dušimo vsaj 5
minut pred koncem priprave jedi.
Papriko kot živilo pogosto uporabljamo tudi pri pripravi namazov za kruh. Tako jo pogosto kombiniramo skupaj s skuto, uporabimo lahko svežo papriko, takrat jo operemo in v kuhinjskem strojčku fino zmeljemo, dodamo k skuti, začinimo s soljo, peteršiljem in z namazom premažemo kruh ali nabrizgamo obložene kruhke. Lahko pa rdečo papriko spečemo, ohladimo, olupimo in ji odstranimo semena, prav tako sesekljamo, dodamo maslo, skuto in začimbe in uporabimo. Pečene fileje rdeče ali rumene paprike pa lahko tudi ocvremo. In sicer tako, da paprike najprej opečemo, ohladimo, ohlajeno povaljamo v moki, jajcih in drobtinah ter na hitro ocvremo.
Lahko pa pripravimo tudi džuveč. To hrvaško jed s pre-finjenim okusom lahko ponudimo kot samostojno jed za kosilo ali večerjo. V kozici segrejemo poljubno maščobo, na njej prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo sesekljan česen in večjo količino sladke zelene, rumene ali rdeče paprike. Paprike vzamemo toliko, da čebulo in česen prekrijemo. Čez papriko potresemo še narezan paradižnik in na koncu dodamo riž s poljubnim mesom, ki ga narežemo na male kocke. Vse sestavine zalijemo s poljubno mesno juho, pokrijemo in v pečici dušimo 30 do 45 minut. Odvisno od količine. Če jed pripravljamo na štedilniku, riž zdušimo posebej in ga na koncu dodamo k ostalim sestavinam.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Fizioterapija in rehabilitacija pri malih živalih
Pogosto nas lastniki malih živali sprašujejo, ali obstaja kakršnakoli oblika fizikalne terapije oziroma rehabilitacije pri malih živalih. To sprašujejo predvsem lastniki poškodovanih, travmatiziranih živali, ki imajo motnje v gibanju, lastniki živali po operativnem posegu, skratka tisti, katerih živali so v obdobju rekovalescence oziroma okrevanja ali pa imajo njihove živali prirojene težave z gibanjem.
radi tega, ker zdravljenje podraži in vzame tudi dosti časa lastniku živali, saj mora svojo žival vsakodnevno voziti na terapije. V zadnjem času se kljub temu vedno več lastnikov odloča za dopolnilno fizioterapevtsko zdravljenje svojega ljubljenčka. Učinki fizioterapije so zelo odvisni od trajanja in intenzivnosti terapije in seveda vsakodnevnih ponovitev terapij. V veterinarski medicini izvaja fizioterapijo dr. veterinarske
Jm-:-i.
medicine in veterinarski asistent. Potrebno je znanje o živalski anatomiji in fiziologiji in dodatno izobraževanje na tem področju. Pred začetkom terapije je potrebno poznati pacientovo diagnozo. S fizi-oterapevtskim pregledom je treba oceniti stanje pacienta, izbrati metodo, ki jo bomo uporabili, in upoštevati indikacije in kontraindikacije za določeno vrsto bolezenskih stanj. Zelo pomembno je sodelovanje lastnika živali in fi-zioterapevta, saj mora lastnik dosledno izpolnjevati navodila, ki jih ob terapiji dobi. Tu gre predvsem za to, da žival redno vozi na terapije, upošteva omejitve gibanja živali, če so predpisane, izvaja določene masažne tehnike na svoji živali tudi doma in vsekakor ne vrže puške prehitro v koruzo, saj je rehabilitacija po navadi dolgotrajna zadeva.
Najpogostejše ortopedske diagnoze pri fizioterapiji malih živali so najrazličnejša vnetja sklepov ali artritisi, poškodbe kolenskih vezi, poškodbe ahilove tetive, di-splazija ali izpah kolkov in komolcev in njune posledice, izpah pogačice v kolenskem sklepu, nestabilnost sklepov, stanje po zlomih kosti, poškodbe hrustanca, poškodbe mišic. Najpogostejši nevrolo-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ški problemi pa so bolečinska in funkcionalna stanja po hernijah diska v hrbtenici, pri diskospondilitisu ali vnetju medvretenčne ploščice, pri najrazličnejših poškodbah glave, hrbtenjače in živcev na okončinah živali, težavah v vratnem delu hrbtenice, pri spondilozi ali starostnem zaraščanju hrbtenice, nevroloških težavah zaradi novotvorb in še mnogih drugih primerih. Fizioterapija obravnava tudi vse vrste stanj po operacijah, stanj po poškodbah, kot so zlomi, udarnine, zmečka-nine tkiv, najrazličnejše vrste bolečine, motnje v celjenju ran, otekline tkiva in motnje v krvnem obtoku, šepanja vseh vrst, starostne težave in v zadnje času vedno bolj obravnava pravilno uporabo ortopedskih pripomočkov, kot so opornice, proteze in celo pasji invalidski vozički.
Toliko v današnjem prispevku, naslednjič pa nekaj več o vrstah fizioterapije, ki se najpogosteje uporablja pri zdravljenju živali, in o metodah, ki jih uspešno uporabljamo v naši Veterinarski bolnici. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Jesenska vrtna opravila
Po enakonočju se je pričela jesen, letni čas, ko se s krčenjem dneva konča vroče poletje, z daljšanjem noči pa se narava prične pripravljati na zimski počitek. Zelena narava ter vrtno rastje v jesenskem času nabirata še zadnje moči za zorenje plodov ter njihovo žetev, s pripravo na zimski počitek pa se v tem letnem času zanju že prično priprave na prihodnjo vegetacijo. Sodeč po prvih lepih sončnih dneh se obeta prijetno ter za vrtna opravila ugodno jesensko vreme, ki ga pri spravilu pridelkov ter jesenskih posaditvah koristno in pravočasno izrabimo.
V SADNEM VRTU pobiramo še pozno zoreče sorte raznovrstnega sadja. Sončni žarki ter sveže noči so živo obarvali jabolka, z brajd je zadišalo grozdje, z ježic kostanjevih krošenj pa že pomežikajo zreli kostanji, aronija še bo nekaj dni nabirala sončnost jeseni, s kutinami že odišavljamo stanovanja, nepšlje pa bodo počakale na omehčanje do prve jesenske slane. Da so jesenski sadeži zreli in slastni, uživajo tudi razni insekti: ose, sršeni, ki se jih obranimo z nastavitvijo vab, da jih odvrnemo od vbodov, in ptice, ki zobljejo grozdne jagode in kljuvajo plodove za kar pa so najboljša varovala mrežasta pregrinjala ter plašila.
Izrojena ter zasušena stebla malin, robide ter tajberija porežemo pri tleh ter sežgemo, da uničimo zimsko zalego malinove muhe, ki se je med tem že ugnezdila v njihovo sredico stržena. Mladike letošnjega prirastka, ki bodo še vse do oktobra bujno zelene in nabirale asimilate za prihodnjo vegetacijo, pa vežemo ob oporo, da jih ne polomi sneg.
OKRASNI VRT se po jesenskem enakonočju spremeni in pokaže še pestrejšo in barvito podobo. Cveti še pozno poletno cvetje, pridružuje pa se mu že jesenko, največji čar jesenske slikovitosti pa je pobarvanost listja in plodov okrasnih drevnin, grmovnic ter trajnic, ki se pričenja, ko se vrtna narava prične pripravljati na zimski počitek.
Posaditve zimzelenih listavcev in iglavcev, ki se na novem rastišču še niso dobro ukoreninili ter utrdili, priveže-mo ob oporo, da jih jesensko vetrovje ter težak sneg ne bi polomil.
Ko sončnice odcveto, prično krožniki semenic zoreti. Zavarujemo jih z mrežastimi vrečkami, ustrezajo pa tudi ostanki vlaknaste folije vrteks, da ptice ne bi predčasno po-kljuvale svoje zimske hrane.
Preden pričnemo z okrasnih gredic odstranjevati pre-starele trajnice ali pričnemo preurejati vrt, preverimo ter odkrijemo skrivališča kuščarjev, da jim ga z nameravanim opravilom ne poškodujemo, oziroma ohranimo za njihovo varno prezimitev. Kuščarji so sicer redki plazilci, toda zelo koristni prebivalci vrtov. Poleg črvov in žuželk uničujejo vrtne polže, posebna poslastica pa so jim jajčeca polžev. So zelo plašne živali, ki se najraje zadržujejo v slojnatih kupih kamenja, skalnjakih ter obrobnih gredicah, poraščenih z blazinastimi trajnicami, kar upoštevamo, da jim ne uničimo ali preženemo iz zatočišča, ki so ga izbrali.
Na vrtnicah, ki v tem času še bujno razraščajo nove poganjke, se na njihovih vršičkih pojavljajo listne uši. Pojav je pogostejši na vrtnicah. Ker se pri večini vrtnega rastja v jeseni vegetacija zaključuje, pa si uši najdejo hrano na rastlinah, ki še v tem času vegetirajo. Pozorni smo na listne uši, tripse ter pajkovce na vlončenih rastlinah, da jih uničimo, preden jih bomo prenesli v zimovnik.
V ZELENJAVNEM VRTU pospravimo še poslednje plodov-ke z gredic na prostem, ker ob koncu meseca septembra večina njih že prezoreva. Solatnice pobiramo za sprotno porabo, s spravilom korenovk in kapusnic pa še ne hitimo, ker bo njihova trpežnost v hrambi boljša, če si naberejo čimveč asimilatov, pa prve slane jim še tudi škodujejo. Lovor, rožmarin in druge na mraz občutljive trajne dišavnice čimprej vlončimo ter do nastopa ohladitev ter prenosa v zimovnik negujemo na prostem.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 25. septembra - L oktobra
25 -petek *	26-sobota	27-nedelja	28-ponedeljek S*
29-torek m S*	30- sreda	1-četrtek	
Duševno zdravje
Je bila kriza dovolj huda lekcija za vse?
Ali pa bi bilo treba koga veliko bolj tresniti po glavi?
Ko je podobna vprašanja postavil portal Financal News Online izbranim upravljavcem premoženja oziroma njihovim menedžerjem, se ti niso skrivali za nekimi floskulami. Njihovi odgovori so bili kratki in jedrnati. Eden opozarja, da bi morali že prej uvesti program obvladovanja stroškov. Drugi je priznal, da se je uštel, ko je bil prepričan, da jim bo zaradi širokega spektra storitev vsaj na enem delu uspelo ustvarjati dobre rezultate.
Ni jim uspelo, v krizi so se potopili vsi segmenti. Najboljši upravljavci so se že pred krizo odpovedali življenju na puf. Stranke pa so kljub medvedu na finančnih trgih obdržali, ker zaupajo v njihove naložbeno jasno usmerjene in predvsem poštene naložbene strategije.
Nekateri so preživeli sami od sebe, drugi tudi z državno pomočjo. Prav navidezno udobje davkopla-čevalskega denarja pa je jarem v pokriznem obdobju - za podjetja, za konkurenco, za države, za ljudi. Tako kot je samo 24 ur veljalo, da je stečaj Lehman Brothersa pravo zdravilo za zlobne bančnike, tako zdaj ne sme obveljati, da lahko podjetja in posebej države živijo na plečih ljudi. Ali kot pravi Elizabeth Warren iz Harwarda in prva dama nadzornega odbora ameriškega kongresa, ki skrbi za revizijo zdajšnjih pravil finančnih trgov: »Če ne obstaja zaresen strah pred stečajem, potem kapitalizem ne deluje. To velja tako za proizvajalce kikirikijevega masla kot za finančne ustanove. Po tako množičnem državnem reševanju je ključnega pomena, da oblikujemo sistem, v katerem preživijo dobri in kjer slabe odplavi.«
Kaj smo se naučili mi? Naučili smo se, da v krizi ni lepšega, kot da imaš veliko denarja v blagajni. Hvala bogu, da nismo živeli na puf. Če bi bili vedeli, da prihaja kriza, bi se še bolj trdno pogajali z dobavitelji. Še bolj nam je postalo jasno, kako zelo sfižena je konkurenca v Sloveniji - težko rečeš, denimo, pošti, pojdite nekam, ko imaš potem zelo omejeno izbiro. Še bolj konservativno bi zaposlovali in poviševali plače. Naučili smo se, da je graditi na prihodkih enako kot sanjati. Bistvo vsega so stroški. Tako bi morali biti veliko bolj prožni pri vseh stroških, posebno pri stroških dela.
Prepričan sem, da se je velik del poštenega slovenskega podjetništva naučil podobno in še več iz krize, da napak ne bodo več ponovili. Prepričan pa sem tudi, da se nekateri niso naučili nič.
Da je treba rezati stroške, smo se naučili samo v podjetjih. Da bi to lekcijo osvojila država, od proračuna do sodnikov, stroškov zdravstva, profesorjev, tudi takih, ki predavajo ekonomijo in na novo pišejo pokri-zna pravila, se ne vidi. Imajo polno predlogov, kako naj se varčuje -predvsem pri drugih.
In na koncu tisto najbolj nevarno. Slovenski ekonomisti, strokovnjaki, politiki - zdi se vsaj tako -so prepričani, da jo je Slovenija v krizi dobro odnesla. Prepričani so, da imamo dobro zdravstvo, dobro šolstvo, dober sistem socialnih transferjev, da v Sloveniji ni težav s konkurenco. Da je mogoče z višjimi davki zagotoviti dolgoročno vzdržen odgovorno socialen kapitalizem.
Vsi, ki mislijo drugače, so bedaki. In še bolj žalostno, takih, ki bi mislili drugače, je zanemarljivo malo. Kako bogata ali kako revna bo Slovenija 2020, bomo videli zelo kmalu!!
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Hrepenenje
Vprašanje: Se bo moj prijatelj, ki mi zelo veliko pomeni, kdaj vrnil k meni? Kljub mojemu trudu in prošnjam se ne odziva. Ali me ni imel rad? Ali bom našla novo srečo, če se ne bo vrnil, ali bom še naprej hrepenela po njem?
Odgovor: Čas kuje srečo in nesrečo, pravi stara modrost. To predvsem pomeni, da se človeku zgodi pravzaprav vse slabo in dobro. Seveda je včasih relativno, kako vrednotimo nek dogodek in je mnogo bolj spodbudno, da razmišljamo pozitivno in da vsak posameznik najde navdih. Ste se že kdaj vprašali, kaj je sreča, kako jo človek najde in kaj pravzaprav pomeni biti srečen? Ali je to zgolj neka prispodoba, ki je navidezna in ko je človeku hudo nanjo pozabi? Ravno podoben princip imate vi, kajti ko vam je najtežje, stvari pozabite in trdite, da ne delujejo. Življenje je aktivno in je kot deroča reka, s katero morate delati previdno. Bolje je, da boste kmalu naredili analizo in se odločili, kje so vaše meje in pravila. Bodite bolj prožni in ne iščite tistega, kar vas ne osrečuje. Pravilno je, da se poslušate in da sledite svoji intuitivnosti. Ugodno bo, da najdete tisto, kar vam nekaj pomeni. Ljubezen, po kateri na svoj način hrepenite, si predstavljate kot večno trpljenje. In ravno s tem se zvezde ne strinjajo. Ljubezen je nekaj najbolj prijetnega, kar se človeku lahko zgodi. Zakaj potem trpite? To je zelo preprosto, kajti omenjeno ste si ustvarili sami, saj niste doumeli bistva, da se poti v življenju sestavljajo in razstavljajo.
Najti morate moč, da uvidite, da se moški, ki ga imenujete prijatelj, ne bo vrnil in tako je tudi prav. Res je, da vas odgovor boli, ampak tako vam je namenjeno. Upam, da se v bodoče ne boste več ukvarjali z raznimi ljubezenskimi trikotniki in da se boste odločili, kaj si želite. Sreča je na strani pogumnih ljudi, tako boste morali najti sebi primernega parterja in uvideli boste lepote hrepenenja. Preveč se ukvarjate z vprašanjem, ali je on tisti pravi, in če je prispodoba življenja lahko reka, je čas, da se spustite po njenih brzicah in varno boste prišli v pristan. Zdi se, da imate mnogo pomislekov in da se morate imeti bolj radi. Svoje misli si boste morali v bodoče bolj zaposliti in čas je, da si najdete neko interesno dejavnosti, ki vas bo zadovoljevala. Kajti le tako se vam bo nasmehnila sreča. V duhovnem smislu bi vas opozoril, da premalo negujete svojega notranjega otroka. Včasih je do lastne sreče in notranjega zadovoljstva potrebno tako malo in vendarle si sami ne smete oteževati reči. Želim vam mnogo prijetnosti in harmonije, tako boste našli svojo srečo in mir.
Šifra: Depresija
Vprašanje: Kljub navidezni družinski idili sem čedalje bolj depresivna.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Zadnje čase mislim na najhujše. Kako se bo moja kriza končala?
Odgovor: V vašem primeru je tako, da imate kljub navideznim obveznostim veliko časa. Po naravi ste oseba, ki je zelo radovedna, radi berete in analizirate. Vaše misli so precej bistre in vedno vas zanima kaj novega in drugačnega. Od časa do časa se počutite ujetnica v svojem telesu in menite, da si zaslužite več in na drugačen način. Tega vsekakor ne morem in ne smem zanikati, pred tem je vaša naloga, da si postavite takšne pogoje, da bo to mogoče. Pravzaprav lahko trdim, da vam nič ne manjka in da bi bil že pravi čas, da stopite do psihiatra, ki vam bo s strokovnimi prijemi pomagal in vam dal ustrezno pomoč. Druga zadeva, ki je ravno tako pomembna, je, da se znate pogovarjati in da zaupate svojemu partnerju. Istočasno mu morate povedati, kaj vas moti, kaj si želite in na kaj ste ponosni. Temne misli dajte na stran in vedite, da je življenje čudež in da vam je Bog dal življenje in on je tudi tisti, ki vas bo poklical k sebi, ko bo čas. Vse drugo je dobro pozabiti in se je mnogo bolje potruditi, da ste trdni in močni v svojih odločitvah.
Ptuj
Tema letošnjega dneva lekarn, ki ga sicer slovenski lekarnarji praznujejo 26. septembra, so zdravila in mladostniki. Med odgovornosti farmacevtov namreč sodi tudi skrb za razvoj ustreznega odnosa mladostnikov do pravilne in varne uporabe zdravil ter zdravja in zdravega načina življenja na-
sploh, je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
V tem tednu so farmacevti delili informativno knjižico in informativni listič z naslovom Zdravila in mladostniki (na fotografiji). Na voljo pa so bili tudi za strokovne nasvete glede pravilne in varne uporabe
Odpor do šole
Za številne otroke se je v teh dneh začelo življenje na novo, tudi za Petra, ki je vstopil v osnovno šolo. Prej se je šole veselil, sedaj pa jo odklanja. Jok spremlja vsak njegov odhod v šolo. Starši vzroka, zakaj naenkrat odklanja šolo, ne poznajo. Takih težav s starejšima otroka niso imeli, zato prosijo za nasvet.
Prvošolčki so različni, eni so veseli in zadovoljni s to spremembo in ponosni, da že hodijo v šolo, druge je strah, bojijo se tega novega v njihovem življenju. Nekateri reagirajo podobno kot Peter z jokom, nekateri zbolijo, skratka to različnost moramo razumeti in upoštevati. Kaj lahko storimo kot starši v takem primeru, kot se to dogaja s Petrom?
Vsekakor je potrebno vztrajati in biti dosleden, tako da gre resnično vsak dan v šolo. Ob pojavu joka je najbolje ga potolažiti, preusmeriti njegove misli na nekaj zanj zanimivega in lepega, ga pohvaliti in se z njim pogovarjati. Ker lahko takšno prilaganje Petra na novo, šolsko situacijo traja kar cel september, je tudi dobro poiskati vzroke tega njegovega vedenja. Je morda bil vedno sam z odraslimi člani družine in se ni družil z vrstniki? Je nesamostojen, vedno varovan s strani staršev? Sodi med otroke, ki so bolj bojazljivi? Se boji koga med sošolci? Se mu zdijo učitelji prestrogi, morda samo preglasni? Staršem bi svetoval, da se pogovorijo s psihologom šolske svetovalne službe in ga prosijo za pomoč pri prilaga-nju Petra novi, šolski situaciji. Pogovorijo naj se seveda tudi z učitelji. Če ne bo nič drugače, pa naj se s Petrom skupaj obrnejo na kakšnega drugega strokovnjaka, ki se ukvarja z otroci izven šole.
mag. Bojan Šinko
Pravilno je, da si iz dneva v dan vzamete nekaj časa zase in se odpravite v naravo, opazujte lepote življenja in videli boste čarobnost, za katero je
vredno živeti. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Peti dan slovenskih lekarn
V ponedeljek so se ob letošnjem 5. dnevu slovenskih lekarn pričele aktivnosti in so trajale do danes, 25. septembra.
zdravil. Z letošnjo akcijo so želeli tudi spodbuditi sodelovanje med starši, mladostniki in zdravstvenimi delavci, obenem pa predstaviti vlogo lekarne in lekarniškega farmacevta. Ta je izrednega pomena, kar je pokazala tudi pred kratkim opravljena raziskava.
MG
Krvodajalci
02. julij - Darja Habjanič, Lit-merk 12; Robert Strauss, Stojnci 136/a; Marjetka Vrabič, Vičava 107; Marija Bezjak, Gajevci 23; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Jasmina Petrovič, Stojnci 108/a; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Karina Pinatrič, Zagorci 61/a; Karlo Šuligoj, Apače 59/a; Mitja Safo-šnik, Zgornje Jablane 6; Sabina Žumer, Orešje 149, Ptuj; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Franc Kokot, Tibolci 39; Boris Čuš, Hlaponci 5; Andrej Vrabl, Placar 57; Alenka Boban, Štrafelova 5, Ptuj; Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Vesna Šuligoj, Apače 59/a; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Ivan Bo-žičko, Tržec 46/c; Janko Berlak, Zagorci 62/b; Igor Anžel, Vintarov-ci 21/b; Jakob Halužan, Ptujska cesta 11/c, Pragersko; Valerija Kovačec, Dolič 31.
6. junij - Radivoj Dovečar, Strejaci 33; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Mitja Anžel, Strmec 5, Destrnik; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Ivan Kolenič, Sakušak 15/a; Marija Nežmah, Ki-car 124/a; Ivan Vidovič, Barislovci 11/a; Srečko Korošak, Cesta talcev 42, Rače; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Janko Preac, Župančičeva 2, Ptuj; Stanko Rodošek, Cirkovce 30; Samo Šala, Obrež 31, Središče; Robert Zemljič, Bodislav-ci 24; Ivan Črešnik, Anežlova 20, Ptuj; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Vlado Perhač, Mestni Vrh 77; Edvard Jurgec, Lancova vas
68; Majda Golob, Kicar 140/c; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Irena Nemec, Mezgovci 17; Petra Domine, Rimska ploščad 17, Ptuj.
9. julij - Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Miha Škrja-nec, Skolibrova 8, Ormož; Bojan Merc, Soviče 12; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Franc Hrga, Juršinci 75; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici 1; Marjan Lenart, Bel-šakova ulica 27, Ptuj; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Alojz Gojčič, Starše 43; Marjetka Hvalec, Vinarski trg 7, Ptuj; Karmen Kapele Lisjak, Ob studenčnici 6, Ptuj; Tatjana Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Janez Prevolšek, Tržec 2/b; Ivan Kokot, Hrastovec 29; Janko Arnuš, Orešje 116, Ptuj; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Mirko Čuš, Bukovci 24/a.
13. julij - Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Avgust Kodrič Čermožiše 98; Leopold Rodošek Zg. Pristava 35/c; Andreja Gajšek Žetale 99; Franc Vilčnik, Muretinci 20/a; Ivan Meško, Gorišnica 72; Peter Petek, Starošince 5; Žarko Jovanovič, Sovretova 59, Ptuj Klementina Prevolšek, Tržec 2/b Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; An ton Topolovec, Velika Varnica 15; Roman Šoštarič, Kukava 7; Milena Muršec, Ločki Vrh 28; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Dragan Posavec, Prepolje 105; Dragica Kelc, Stojnci 56/b; Silvo Strelec, Prvenci 9; Sašo Ancel, Ptujska c. 9, Miklavž na Dravskem polju.
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
V tem tednu na radijske postaje prihaja nova skladba Jana Plestenjaka in videospot zanjo, ki ga je tudi tokrat delal s priznanim hrvaškim režiserjem Gonzom. Pustil ti bom sanje je lepa in posebna balada in tretji singel z zadnjega albuma Klasika. Izbira lokacije, izjemni hrvaški otok Vis, tako ni bila presenečenje. Posnetki, ki so nastali tako s kamero kot v fotografskem objektivu, prikazujejo celoto - čudovito okolje, hkrati pa zgodbo same skladbe Pustil ti bom sanje. ■k-k-k
Nekaj dni po izidu nove skladbe Rebeke Dremelj je zanjo posnela še videospot. Prijetno s koristnim je ekipa združila na gradu Fala pri Mariboru. Falski grad je bil prvič omenjen že leta 1248, njegov današnji lastnik, Milan Slavič, pa je v času snemanja, ki je trajalo približno 12 ur, zelo lepo poskrbel za vse, da niso bili ne lačni in ne žejni. Rebeka pravi, da je prvič v zgodovini snemanj njenih spotov ni zeblo, kar je skoraj neverjetno.
Medtem ko se bodo za video zdaj potrudili še v montaži, Rebeka nadaljuje promocijo na radijskih postajah, ki so Le za kratek čas že uvrstile v svoje glasbene opreme.
■k-k-k
Tinkara Kovač je v začetku meseca septembra v studiu Hendrix Radia Koper/ Capodistria posnela dve novi skladbi, ki bosta poleg devetnajstih njenih največjih uspešnic uvrščeni na Best Of kompilacijo, ki izide v novembru. Tinkarina prva Best Of kompilacija bo vsebovala izbor skladb, ki so zaznamovale njeno glasbeno pot (Ne odhaja poletje, Veter z juga, Ko bo prišel, Zakaj, Slepa sreča, Sonce v očeh, In sta šla, Med zemljo in zrakom, Spezzacuori...). Tem pa se pridružujeta dve popolnoma novi: Ljubezen je padla z neba ter Če je to vse.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. KATJA FAŠINK - MOJE ŽIVLJENJE
9. stereotm;- ples v dežju 8. sebastian- - POLNOČ 7. MAMBO KINGS - NAJ ' BO SEPTEMBER ALI MAJ 6. MANCA ŠPIK - MOJ EDINI 5. JAN PLESTENJAK - PRIDE, PRIDE DAN 4. SAMUEL LUCAS - GREVA K MEN DOMOV 3. REBEKA DREMELJ - LE ZA KRATEK ČAS 2. GAL GJURIN - DALEČ 1. ALYA - BRAZIL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Edini raper med pevci in edini pevec med raperji - Beat.nc
Izvajalec z umetniškim imenom Beat.nc prihaja na slovensko sceno s popolno kombinacijo rapa in petja, ki ga že v startu opredeljuje v povsem novo kategorijo, ki je pri nas še ne poznamo. Beat.nc ne izstopa samo s svojo glasbo, temveč tudi s svojim življenjskim slogom in zanimivim imidžem.
Ljudje raperja in pevca opisujejo z besedami samosvoj, srčen, umetnik, glasbeni perfekcionist. Njegove rime so drugačne, kot smo jih vajeni od večine slovenskih ra-perjev - so široke, globoke, imajo dolžino, predvsem pa višino. Beat.nc na čisto svoj način pričara poslušalcu najbolj pereče probleme naše družbe, z istim entuziazmom pa je zmožen oslikati tudi najbolj puhle teme našega vsakdana. Na radijske postaje v teh dneh prihaja njegov prvi singel Ne bi vedu, ki hkrati napoveduje prvenec z naslovom Solo, ki bo dokončan v naslednjih mesecih. O singlu Ne bi vedu pa je Beat.nc izpostavil: »Komad je sestavljen iz dveh delov. V prvem govorim o odjemalcu droge, v drugem
delu pa o prodajalcu. Pesem ohranja vidik, da človek ni v osnovi pokvarjen, ampak to potencirajo okolica in okoliščine, ki jim je izpostavljen.«
Za pesem je Beat.nc že posnel videospot, režiral pa ga
je Jure Matjažič, ki je Slovenijo v preteklih mesecih že prevetril s spotom skupine Elvis Jackson, Not Here To Pray. Videospot, ki bo na ogled v sredini oktobra, bo vsekakor segal iz povprečja vizualno
Foto: FotoFabio
Beat.nc
videnega, saj je Matjažič tokrat poskrbel za zanimiv video »eksperiment«.
Osnovo za svoje glasbeno ustvarjanje je Beat.nc pridobil v glasbeni šoli, veliko pa se je naučil tudi od svojega očeta glasbenika. Zgodaj se je dokazal kot talentiran glasbenik, saj je bil pri prvi skupini Terapija angažiran kot avtor in producent, velikokrat pa je sodeloval tudi na različnih glasbeno-umetniških natečajih in dosegal zavidljive rezultate. Na poti do svoje solistične kariere je sodeloval z znanimi slovenskimi ter tujimi glasbeniki in skupinami, kot so Ambiental crue, Matko Koolade, Trkaj, Klemen Klemen in drugi.
MZ
Filmski kotiček
Okrožje 9
Vsebina: Pred 20 leti je pokvarjena vesoljska ladja za-tavala v Zemljino atmosfero in obtičala nad Johannesbur-gom v Južni Afriki. Ko so jo ljudje odprli, so v njej našli milijon Nezemljanov, lačnih in obolelih. Prenesli so jih v geto, kjer živijo še danes. Ljudje jim ne pustijo iz geta in jih hranijo le toliko, da ne po-mrejo. Kljub temu je vesoljcev vedno več, kmalu že 1,8 milijona. Vlada se odloči, da jih bo preselila na sredino puščave, kjer jim je zgradila nov geto. Vlada jih seveda ves čas opazuje in si želi njihovega
District 9
Igrajo: Sharlto Copley, Jason Cope, Nathalie Boltt Režija: Neill Blomkamp Scenarij: Neill Blomkamp in Terri Tatchell Žanr: znanstveno fantastični Dolžina: 112 minut Leto: 2009
Država: Nova Zelandija
orožja, ki pa ga na žalost lahko uporabljajo le Vesoljci, saj se orožje odzove le na njihov dotik. Vesoljci, ki so že tako dolgo na Zemlji, se počutijo zatirani, zato se ob tej prisilni relokaciji uprejo. Eden izmed uradnikov po nesreči zaužije nekakšno kislino, zaradi katere počasi mutira v vesoljca. Vlada je seveda navdušena, kajti tako se ji končno pokaže priložnost, da preizkusi vesoljsko orožje ...
Zgornja vsebina se sliši prav šundovsko, kot bi prišla iz zlate dobe ZF-ja, tam iz 30. let. Čeprav se zasnova zgodbe sliši kot osnova za zgolj še en razbijaški glasni holivudski »hit«, pa je film vse prej kot to. ZF je od nekdaj veljal za manjvreden žanr, ki nima velike izrazne moči niti literarnega potenciala. Ko so njegovi avtorji ugotovili, da je dober ZF skozi alegorijo možne prihodnosti predstavlja predvsem sedanje in da se mora ukvarjati s človekom, ne z vesoljem in laserji, je ZF tam nekje v petdesetih postal obetaven li-
terarni in filmski žanr, ki je s filmom Odiseja 2001 končno prešel na salonski nivo, a se že leta 1977 z Vojno zvezd znova pogreznil na stopnjo hitre in neškodljive zabave. Do danes se je ideja o 'inteligentem ZF filmu' sicer obdržala, a bolj v teoriji kot v praksi, saj je tovrstne filme zelo težko posneti.
Okrožje 9 je na veliko presenečenje točno takšen film. Kljub logičnim luknjam (ki jih ni malo), film deluje izjemno pronicljivo in prodorno, ko med vrsticami in med slikami prikazuje ubogo duhovno stanje današnjega človeka in človeštva. Na udaru je vse, od nesmiselne birokracije do rasistov, ki so bili še včeraj sami žrtve rasizma. Vesoljci so v filmih ponavadi agresorji, ki hočejo uničiti/
zasužnjiti Zemljo, tokrat pa je stvar obratna. Ljudje so tisti, ki so nori na vojno in orožje, vesoljci pa so sprva višja bitja, a po 20 letih prevzamejo vse človeške vzorce obnašanja, predvsem tiste od zatiranih manjšin. Film s svojim doku-mentarističnim pristopom uspešno poudari svoje močno sporočilo, zato je kar malo škoda, da ga proti koncu zmanjka in se za kakšnih 20 minut spremeni v navaden akcijski film.
Eden redkih ZF filmov, ki (zopet) streznijo gledalca, da se zamisli o tem, v kakšnem svetu živimo, in se hkrati zave, kako zelo je ZF žanr v filmski umetnosti neizkoriščen in nepravično podcenjen. Vredno ogleda.
Matej Frece
Ugankarski slovarček: ARNIK = posušena riba sled, slanik; BARAK = hrvaški novinar (Mario, 1924-2001); DRACO = knjižni junak Malfoy, sošolec Harryja Potterja; EFIALT = Temlstoklov naslednik; FRAIT = hrvaška filmska igralka (Božidarka, 1941-); MORIBANA = urejanje cvetic v nizkih posoda; RIF = vatel, laket; STEELE = angleški pevec (Tommy, 1936-); ŽALIK = slovenski računalnikar (Borut 1962).
■>|91 'eeuv 'e>|9y '>nuje '9|o '>|U9>|
'>1!|ez irnog 'sed 'je>j}9|W9so 'joio 'ejeq 'og| 'sug 'zeg 'e^uegiN 'ujni^ou 'sas 'uss>ju3 u|9is 'iJeusi 'eujjsioz! '|/\is 'iJowo|e 'jnp 'dwej} 'prelaw 'qa|o>|ajd 'eoej 'nejj 'ej.je| '|spqv :ouAejopoA le^uezuji a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 26. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male In velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
NEDELJA, 27. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Slovenske Gorice). PONEDELJEK, 28. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Raj-ko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice). TOREK, 29. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 30. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
(še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Pu-tarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 01. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
PETEK, 02. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
Horoskop
OVEN
Zdrav način življenja in pozitivno mišljenje bosta dobri popotnici za napredovanje. Seveda boste srečo iskali v delu in delovnih obveznostih. Naredite načrt in se razrešite tistih vzorcev, ki vas bremenijo. Notranji nemir vam bo dal krila in polet za ljubezensko presenečenje.
Sn BIK
Prvi Lunin krajec (26. 09.) vam bo podaril novih Izzivov In motivacije. V čustvenem življenju boste stopili korak naprej. Bolj poglobljeno se boste lotili pogovorov in večji poudarek dajali izmenjavi kontaktov. Pestro in zanimivo bo tudi v pogledu službe, kjer boste polni navdiha.
DVOJČKA
Pozitivna energija na področju doma vam bo vlila zaupanje. Doma boste sijali In tako se bodo ob vas tudi drugi dobro počutili. Z ljubljeno osebo boste našli določen navdih in kreativnost. Na delovnem mestu bo pestro in zanimivo. Previdno z denarjem!
RAK
Notranji pogum vam bo osvetlil pot in tako se boste morali premakniti korak ali dva naprej. Izgubljeno energijo vam bodo povrnili narava in sprehodi. Ambicije na delovnem mestu vam bodo dale notranjega poguma. Skozi omenjeno boste napredovali tako osebno kot duhovno.
LEV
Skozi tišino boste prepleteni s svojo notranjo energijo in modrostjo. Pogumno boste stopali naprej in sledili tistim rečem, ki vam bodo pomembne. Poglobljeno se boste lotili dela na sebi in poskrbeli za svojo varnost. Partnerjevi namigi vam bodo zrcalo in zdravilo.
DEVICA
Valovi sreče bodo tisti drobni trenutki, ki bodo pričarali čarobno spokojnost. Seveda bodo ob obilici dela in obveznostih prava redkost in popolnoma od vas bo odvisno, ali jih boste zaznali ali ne. Vzpostavite kontakte s prijatelji. Uspehi na delovnem mesu prihajajo zgolj skupinsko.
TEHTNICA
Globoko v sebi boste naredili trden sklep in se ga držali. Uvideli boste povezavo med duhovnim in materialnim svetom, kar vam bo tudi v pomoč. Partner bo tokrat počakal, da boste vi naredili spremembo. Na delovnem mestu bo zelo pestro in kanček nepredvidljivo.
ŠKORPIJON
Plodno obdobje boste lahko obrnili sebi v prid. Raziskovali boste tiste reči, ki vam bodo uganka. Razrešite nekaj, kar je vezano na komunikacijo in preteklost. Spomini bodo segli v otroštvo. Svoje občutke zapisujete. Partner vam bo postal zaupnik in svetovalec.
STRELEC
Resnica vas bo osvobodila in končno se boste nekoliko umirili. Logično razmislite In si postavite osebne meje in pravila. Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut in izkoristili jih boste ugodno. Seveda boste morali narediti analizo preteklosti in reči bobu bob.
KOZOROG
Pozitivne rezultate boste dobili pri vseh oblikah učenja in raziskovalnega dela. Odprle se vam bodo ugodne poti, ki bodo vezane na svet tišine. Globoko v sebi boste spoznali duhovne zakone in naredili preporod. Pričela se bo faza transformacije v ljubezni.
VODNAR
Spremljala vas bo neka sreča in ugodna priložnost. Na torek (29.09.) se vam bo lahko Izpolnila skrita želja. Problemov, ki jih piše življenje, ne boste smeli pometati pod preprogo, ampak jih aktivno reševati. Roko vam bodo podali ljudje, ki vam bodo učitelji.
RIBI
Spoznavali boste zanimive ljudi in odkrivali skrivnosti družabnosti. Uvideli boste, da je vaša osebnost kot labirint in da se s srčnim izvoljencem dopolnjujeta. Svet tišine vam ne bo tuj, toda zavedajte se, da so pogovori ključ do uspeha. Delavne obveznosti prinašajo nove izzive.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Ne prezrite: Vrtičkarije Radia Ptuj vsako sredo ob 18. uri!
Vozili smo • Toyota urban cruiser 1.33 VVT-i limited
Japonski terenec za osvajanje mestnih ulic
Urban cruiser sodi med trendovske mestne avtomobile z zanimivo obliko, razmeroma prostorno notranjostjo in nekoliko večjo oddaljenostjo od tal.
Škatlasta podoba zna poskrbeti za zvedave poglede mimoidočih, kljub oblikovni izvirnosti pa ostaja prava Toyota. Z njim se japonska družba podaja med tiste avtomobile, ki nimajo jasno določene namembnosti, zato urban cruiserju pravimo nišni avto. Po dolžini je daljši od yarisa, deluje bolj agresivno in je zaradi možnosti štirikolesnega pogona rival najmanjšim športnim terencem.
In komu je majhen mestni terenec sploh namenjen? Kupcev najverjetneje ne bo pretirano veliko, a vseeno dovolj, da se bodo pri Toyoti lahko pohvalili, da ne zanemarjajo ekologije, saj je urban cruiser opremljen s tehnologijo Toyota optimal drive, kar izpuste ogljikovega dioksida oklesti na 129 gramov CO2 na sto prevoženih kilometrov. Nova toyota v dolžino meri manj kot štiri metre in je s tem manjša tudi od večine predstavnikov segmenta B, ki kot za stavo presegajo mejo štirih metrov dolžine.
Avto tako na hitro prepriča, da je skoraj pravi terenec, čeprav prave povezave s te-renskostjo, kljub doplačljive-mu štirikolesnemu pogonu, ni. Obliko zunanjosti je mogoče najenostavneje opisati z besedo škatla. Motorni pokrov se nadaljuje v agresivno zasnovan sprednji del, skupaj s Toyotino masko hladilnika in nazaj zavihanimi žarometi, ki se zajedajo v robove vozila. Stranska vzvratna ogledala omogočajo dobro preglednost in hkrati nadaljujejo ostrokotno zasnovo bočnega
dela ter zadka toyote.
Z dinamično podobo urban cruiserja je uigrana tudi notranjost vozila, kjer opazimo več odklonov od običajnega tradicionalizma To-yote. Trije navzgor zavihani zasloni so dobro skriti pred sončnimi žarki, a so tako razmetani, da merilnika vrtljajev sploh ne boste opazili, kaj šele doumeli, katere podatke vam želi prikazati. Na obeh straneh merilnikov sta majhna, težko dostopna gumba, levi za osvetlitev, desni pa za potovalni računalnik. Za povrh se za prikaz stopnje osvetlitve merilnikov prekrije tisti del zaslona, ki je sicer namenjen količini goriva. Nekaj dinamike opazimo na sredinski konzoli, kjer se nahaja radijski sprejemnik ter v tri kroge postavljena upravljala samodejne klimatske naprave z LCD-zaslonom. Glede na to, da boste za urban cruiser-ja odšteli vsaj 17.000 evrov, bi pričakovali, da bo plastika nekaj kakovostnejša na dotik, zato pa se avto lahko pohvali s precejšnjim številom uporabnih odlagalnih mest za drobnarije, še posebej izstopata predal pred sopotnikom, ki ga dopolnjuje še zaprt predal nad njim.
Če želite v avto, ki dolžinsko ne presega štirih metrov (3,93 metra), spraviti veliko reči, potem je Toyotin urban cruiser za to prava rešitev. Zadnja klop je vzdolžno pomična, ima prilagodljiv naslon, je asimetrično deljena in prevračljiva, tako da v avtu lahko prevažate tudi večje kose prtljage. Zadnja klop je pomična v razmerju
.--v- ..	,
&_■ - -___
60:40, kar omogoča hitro in enostavno povečevanje prostora v potniškem delu ali v prtljažniku, premikanje sedežev pa je mogoče zgolj z eno roko. Prtljažni prostor je že ob običajni postavitvi glede na velikost vozila dovolj velik, saj meri 314 litrov, hkrati je tudi dostopen, ker se vrata prtljažnika odpirajo zelo visoko. Sedeži so dovolj udobni in prijetno široki, voznikov je nastavljiv tudi po višini, le nekaj več bočnega oprijema bi si želeli.
Sistem Toyota optimal drive naj bi bil ob skromnejši prostornini motorja sposoben zagotoviti dovolj veselja v vožnji, ugodno porabo goriva ter nizke emisije ogljikovega dioksida. 1,33-litrski motor je tudi edina bencinska izbira in kaže na mestno namembnost tega vozila. Sto konjev in 132 Nm največjega navora res ne pomeni kdo ve kaj, bolj razveseljuje poraba goriva, ki se tudi med priga-njanjem giblje okoli 6,5 litra na sto prevoženih kilometrov. Če bi upoštevali puščico, ki priporoča prestavljanje, bi privarčevali še kakšen deciliter, a bi nas tak sistem
prikrajšal za vso razburljivost vožnje. Preizkusna toyota je bila opremljena s sistemom stop/start, ki ugaša motor ob recimo semaforskem ustavljanju, a ga zaradi skrbi do akumulatorja po nekaj sekundah ponovno zažene. Za razliko od yarisa za zadrževanje uga-snjenega motorja pred semaforjem ni treba tiščati zavore. Ker 1,33-litrski stroj ob 1100
toyota urban cruiser 1.33 VVT-i limited	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1329 / 101 pri 6000
največji navor v Nm pri v/min	132 pri 3200
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	175,0 / 12,5
poraba goriva v 1/100 km	6,6 / 4,9 / 5,5
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	3,0 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	129
vrednost osnovnega modela toyota urban cruiser 1.33 VVT-i limited v evrih	18.200
doplačila in popusti	
kovinska barva v evrih	430
popust v evrih	1600
vrednost preizkusnega modela toyota urban cruiser 1.33 VVT-i limited v evrih	17.030
kilogramih teže ne zmore zagotavljati elastičnosti, je potrebnega precej dela z natančnim šeststopenjskim ročnim menjalnikom.
Urban cruiser je po svojem značaju vendarle prej majhen enoprostorec za mestno potepanje kot terensko vozilo, o čemer govori tudi njegovo ime. Če želite voziti zanesljiv avto(mobilček) in z njim do neke mere izstopati v mestnih središčih, potem ga boste dali na seznam bodočih nakupov. Kljub svoji navidezni robustnosti in terenskosti naj bi ga pogosteje vozile predstavnice nežnejšega spola. Na koncu pa vedno pristanemo
Foto: Danilo Majcen
pri ceni, ki seveda pri Toyoti nikoli ni bila nizka, ker dobite japonski izdelek s tradicijo in ne korejskega. Tudi preizkusni avto je s svojo ceno, ki se ob promocijskem popustu ustavi pri 17.030 evrih, precej zasoljen, saj gre v prvi vrsti za nišni produkt, ki ga ne bomo srečali na vsakem ovinku. In če pogledamo zunanje poteze kot tudi delno igrivo notranjost je urban cruiser zanimiva in daleč najbolj zabavna Toyota, ki ne skriva svojega japonskega porekla. Namesto tega, da poslušate le razum, včasih sledite tudi svojemu srcu.
Danilo Majcen
Rodni Vrh • Obnovljen Glažarjev križ
Ze drugič obnovili križ
Na Rodnem Vrhu, v župniji sv. Trojice, so v septembru, blagoslovili obnovljen Glažarjev križ. V podružnični cerkvi Sv. Duha je bila najprej maša, nato so se v procesiji podali proti križu, ki stoji že petintrideset let na križpotju in kljubuje vremenskim razmeram.
Pred križem, ki je tokrat že drugič obnovljen, sta mašo darovala za pokojne starše in opravila blagoslov p. Janko Gašparič in p. Benjamin Mlakar. Križ je za domačo družino, ki živi na kmetiji, veliki 12 hektarjev, velikega pomena. prav tako pa je namenjen popotnikom, da se pred njim pokrižajo in se izročijo v Božje varstvo. Križ sta dala postaviti Stanko in Viktorija Glažar v spomin na preminulega Vik-torijinega brata Frančka, ki se ni vrnil iz vojne iz Rusije. Fran-ček se je, preden je šel v vojsko, zaobljubil, da postavi križ ob srečni vrnitvi domov. Domači so dolga leta upali in čakali nanj in naposled postavili križ zanj
in za vse domače preminule vojake ter v dobrodošlico popotniku.
Sin Stanko in njegova žena Nada, ki živita na domačiji, sta križ obnovila že leta 2000, lani pa ga je močno neurje podrlo. Tako sta se zopet lotila obnove. Pomagali so jima sosedje in sorodniki. Korpus je izrezljal in daroval bratranec Stanko Maroh, hrastov križ je izdelal Štefan Jerenec, izkop je opravil Roman Kaučevič, bakreno streho je izdelal Stanko Bukvič, sestra Emica Žerak je darovala škarpnike, okovje pa sosedovi Marjan Murko in Štefka Vidovič. Vsem hvala za nudeno pomoč.
Po blagoslovu je sledila zaku-
ska, domači so vsem postregli s pečeno ovco in pečenim odoj-kom ter z vinom iz domačega vinograda. Tudi ljudski muzikanti so zaigrali na harmoniko, ribež in lončeni bas. V prijetnem klepetu so se zadržala do večera.
Marijino podobo, ki krasi križ, sta Glažarjeva prinesla z romanja v Medžugorje. Tudi njuni trije otroci Daniel, Metka in Matej so ponosni na domači križ.
Družina Glažarjevih želi, da ta križ prinaša vsem lažji mir, da vsakemu, ki gre mimo, v dušo vlije upanje in podari blagoslov.
Zdenka Golub
Foto: Zdenka Golub
Potem ko je neurje lani križ podrlo, so ga Glažarjevi letos ob pomoči mnogih sovaščanov in sorodnikov znova obnovili.
Prejeli smo
NENEHNA STISKA -HITREJŠA SMRT
(Nekaj gnilega je v deželi slovenski)
Situacija v Domu upokojencev Ptuj se približuje vrelišču. Sedaj ko poznamo strukturo »Sveta zavoda«, nam je situacija še bolj jasna. Vsi vemo, da vse diktira direktorica doma ga. Doklova. Tako člani sveta doma kot ministrstvo za delo (gospod Dominkuš) in vsi drugi NE VIDIJO, nočejo videti, da je stanje v Domu upokojencev Ptuj absolutistično nasilje.
Nasilje vedno nastane v nezadovoljnem odnosu med dvema stranema, ko pričakovanja niso uresničena, ko nekdo izgubi ali ne dobi tega, kar pričakuje od drugega, in močnejši seže po vedenju, ki drugemu povzroči stisko. Pri tem uporablja besedno, psihično nasilje, tudi ekonomsko nasilje. Eksistenčni strah, enako stres. Brez denarja se človek počuti slabo, saj je kot šesti čut, brez katerega težko uporabljaš preostalih pet, in na koncu, Bog ne daj, tudi fizično nasilje. Kako je to dejanje težko odkriti in reševati, ko se skriva za pravilniki in predpisi, saj gre za dve strani, ki sta medsebojno povezani in se potrebujeta -varovanci doma domsko varstvo - dom varovance, ki dobro plačujemo! Kdor je močnejši, bolj »grize«, napada, ampak do neke meje.
Nenehne stiske so hitrejša smrt. Do kdaj mislijo, da nas bodo počasi strašili in ubijali? Naj nas tožijo, naj odloča o tem sodišče, nam naj dajo duševni mir. Ljudje smo nesrečni, zbegani, v strahu, ne pogovarjamo se med seboj , ne jemo, ne spimo, počutimo se prevarani in zavedeni. A se kljub svoji starosti ne damo direktorici doma, ki je prva in edina »kriva« za vso nastalo situacijo. Ona je glavni kreator celotne situacije in naj se ne skriva pod krinko »Sveta zavoda«
in pod krinko Ministrstva za delo, ki je že v vsej situaciji dokazalo, da »ugaja« njenim predlogom - »vse po pravilih in predpisih«. Ona je delala napake prejšnja leta. Ni vseeno živeti v Ptuju ali v Kidričevem ali v Muretincih; ona in vsi člani sveta doma TO ZELO DOBRO VEDO. Dosti nam je njenega sprenevedanja, lažnih lepih besed, za katerimi se skriva perfidna želja po škodoželjstvu in maščevanju, kjer je bila tangi-rana v začetku leta. Prestari, preveč bolni smo, da se to dogaja z nami. Dajte nam v miru živeti.
Če imate čisto vest, ubijajte v nas še to malo, kar nam je ostalo od življenja in uživajte še naprej v dvigovanju svojega imidža v Ljubljani, z zidanjem, s floskulami o svojih sposobnostih. Ne vle-cite nas za jezik, ogromno se govori. Kjer je dim, je tudi ogenj. Kje je tu etika, moralni čut, kakšne floskule za dobrobit stanovalcev doma? Mi smo za vas dobičkonosne številke, izvor prihodka in nič več. Mi to občutimo vsakodnevno v življenju pod to streho. Koliko drobnih spopadanj, koliko neuslišanih malih skromnih pripomb, prošenj - od prehrane do vsega drugega. Tu je režim podtalnih dejanj, nekdo jih vidi, nekdo ne. Tisti, kdor jih na žalost vidi, trpi, se bori proti oblasti, ki je močna, zaverovana v svoj prav, brez duše in razuma. Upamo v pravičnost, moralnost, čut do človeka. Imamo vero, da neresnica ne more prosperi-rati. Nismo toliko naivni, da bi podlegli.
Preživeti nam ni zanimivo. Pomembno nam je živeti. Zadnji trenutki so koščki zlata. Česar imamo malo (in mi imamo le še malo življenja pred sabo), tisto znamo ceniti - samo oblastniki nas ne cenijo; 12 ubogih starčkov (po zadnji informaciji že 8?), bolnih, izčrpanih, si tega ni zaslužilo, POGLEJTE SE V OGLEDALO DUŠE. Imate obraza, da se tako obnašate?!
Ali bi mogel storiti nekomu nekaj, česar sam sebi ne
bi hotel? Ljudje smo vrhunska bitja, ki zaslužimo medsebojno najvišje spoštovanje in upoštevanje. Življenje je sedaj in živimo za lepšo prihodnost, pozabimo na preteklost. Največja nesreča je živeti po volji drugega, vsaka represija je neznosna. Naše počutje je ogromno odvisno od topline okolja, v katerem živimo. Direktorica in njeni člani sveta Zavoda se morajo postaviti v naš položaj, morajo biti do nas spoštljivi, sočutni, s svojimi izkušnjami in odgovornostjo, potrpežljivi in radodarni s toplino. Ne se samo hvaliti, prodajati meglo in floskule (lepe besede), minili so ti časi. Morajo imeti moralno disciplino.
Pravilniki niso pisani 2008. in 2009. leta, nekaj let prej, torej smo mi nedolžni. Kdor je delal narobe, naj nosi sankcije! MI SIGURNO NE! Če so prinašali odločbe proti predpisom in pravilnikom, morajo za te nepravilnosti odgovarjati, a ne se izživljati nad nami.
Naše izkušnje nam govorijo, da ne pomaga kaj dosti, če se zaradi teh napak pritožimo na Socialno inšpekcijo ali na Ministrstvo za delo, ker je to vse povezano, TO VSE JE ZELO MOČEN LOBI (dom, svet doma, socialna inšpekcija, direktorat za socialne zadeve). Direktorica diktira vse pod njihovo krinko. Svet doma je formiran po njeni meri, dva zaposlena iz doma (ki morata misliti in odločati kot ona), 81-letna varovanka (kmetica), ki ni prisotna na sejah, ostali predlagani od lokalne skupnosti po inerciji. Upamo, če bi pošteno sodelovali pri delu, bi morali pri konkretnih vprašajih dvigniti glas v korist varovancev doma. Slika je preveč jasna, treba je najprej poskrbeti za ustreznejšo sistemsko ureditev. Riba smrdipri glavi.
Ne bo šlo vse po vaših željah, gospa Doklova. Varovanci se spreminjamo v bolnike, srčne, gastrične, psihične, namesto da bi mirno živeli. Direktorica je delala napake od začetka, govori, da je delala v korist ljudi (de-
lala je v svojo korist). Dajte enkrat vsi skupaj sedite za mizo in razčistite v tej državi na tem primeru, kdo pije in kdo plača. Ne držite nas v agoniji, ker delate nered, saj ne želite narediti reda. Apeliramo na ministra Svetlika, na predsednika vlade gospoda Pahorja, da se ta naša zadeva prekine, ker je neutemeljena. Mi nismo tu nič krivi, da se nad nami izvaja takšen pritisk. Prosimo, pišemo že tretjič, rešite situacijo, iščite nepravilnosti pri vodstvu, ne vznemirjajte nas, ker smo že vsi zelo zdra-
Prejeli smo
Intelektualna lastnina glasbenih ustvarjalcev
V	nekaterih medijih se je pojavila polemika. Naj k temu kulturnemu fenomenu prispevam nekaj misli še sam.
7. avgusta 2009je Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj organiziralo, kot že vrsto let, spominsko svečanost v občiniJuršinci v spomin na junaški in poslednji boj Slo-venskogoriške-Lackove čete. Letos smo želeli spominsko svečanost, poleg spominskega govora na ta tragičen dogodek, ob recitaciji in ljudskih pesmih, še posebej svečano obogatiti še s pihalno godbo, z Zdravljico in priljubljenimi slovenskimi koračnicami. Pa še to brezplačno, z dobro voljo, za malico in kozarček. In to s ponosom, ker smo izvajalce povabili, bolje rečeno zaprosili. In glej ga, zlomka. Še isti dan, torej 7. avgusta, je datiran dopis SAZAS s prošnjo za podatke o neprijavljeni prireditvi. Postavlja se mi vprašanje: imajo morda nastavljene ovaduhe, se SAZAS poslužuje policijskih dovoljenj ali prijav Upravnih enot, ki zahtevajo tudi za ko-memorativne svečanosti iste dokumente kot za komercialne in dvomljive, z varnostnega vidika vprašljive prireditve.
V	Združenju borcev za vre-
vstveno ogroženi.
Dosti je agonije (poglejte v svoja nekorektna ravnanja proti nam), končno priznajte sebi in vsem okrog sebe, da ste vi delali napake (ne vlecite nas za jezik še naprej), tako dalje ne bo šlo. To je nepošteno dejanje. Kje je tu pravno socialna država? Mi smo nedolžne žrtve vašega maščevanja, po nepotrebnem nas vznemirjate, a ne zavedate se, da delate SPET napake. Doživljamo hude travme, zato vas pozivamo, da se prenehate že enkrat sprenevedati o svoji
dobroželjnosti, poštenosti, ker vsi vidimo resnico. To je socialni škandal! Čisto po nepotrebnem. Pristojne službe poslušajo, ampak ne slišijo. Neresnice, nepravilnosti dobesedno bodejo v oči, te so pa tako tesno zaprte. Niso pripravljeni slišati klica na pomoč starih. Ko si star, je vse drugače. Ko se obračam k nekemu 35-letnemu oblastniku z našimi tegobami, se mu preprosto zdi predaleč, da bi lahko razumel, še manjpa kaj ukrepal. Starost je stigma.
Mr. phr. Marica Einfalt
dnote NOB Ptuj, ki je registrirano po Zakonu o društvih (tako kot je tudi 4.000 ljubiteljskih društev v Sloveniji), nimamo pravnikov, ki bi buljili v zakone, ki jih sprejema in nenehno spreminja Državni zbor, niti nimamo naročenih Uradnih listov RS. Smo le zagovorniki vrednot in ljubiteljske kulture. Zato je bil tudi naš odgovor na zahtevek SAZAS, priznamo, pomanjkljiv.
To smo tudi popravili po tem, ko so nam zagrozili, da bodo primorani zahtevati povračilo škode (katere le?) preko sodišča, povečane za 200% (pismo 27. 8. 2009).
V obrazec SAZES-1 smo zapisali naslov dela, avtorja glasbe, besedilo in aranžmaja ter trajanje dela. Zdravlji-ca (Premrl/Štrucl), Svečani mimohod (J. Privšek), Pokljuška koračnica (V. S. Avsenik/ Štrucl) ljudska in Jutri bo v Celovcu smenj (Privšek) ljudski - venček. Izvedba vseh del je bila 8 minut in 32 sekund.
Po vseh dopisovanjih pa nam je SAZAS izstavil račun vključno z davkom za 34,99 evrov. In plačali smo ga, da bi tako ohranili preživetje avtorjev. Pri tem se vprašujem, kolikšen delež (koliko centov) od tega bodo dobili avtorji in koliko je stalo dopisovanje in kdo se ob tem pase? Pa naj SAZAS še povprašam, katere so pa tiste izvedbe, ki niso na indeksu. Ko bomo dobili ta odgovor, se bomo pač posluževali staroslovanskih, pa če hočete, karantanskih pesmi
in glasbenih stvaritev.
Pred kakšnim mesecem sem spremljal omizje, ki ga je pripravila naša RTVS hiša. Na njej je nekdanji minister za kulturo pojasnjeval, da je podpisal zakon, takrat najboljši v Evropi. Pa so ga naslednje vlade spreminjale - na slabše. Sogovorniki so opravičevali početje SAZAS, češ da je to intelektualna lastnina, ki jo država zagotavlja avtorjem in da imajo pravico do nadomestil za uporabo od kogar koli. Morda res! Komu pa gre denar od nagrad uspešnic, kaset ali CD.
Pa še to. Pod SAZAS zahtevek seje podpisal referentper-cepcije. Ni se mi dalo pogledati v slovar tujk, kaj beseda pomeni. Vem pa zagotovo, da to ni slovenski izraz in dokazuje zapostavljanje naše lepe in ljube slovenščine, s kulturo vred. Vprašanje: bo SAZAS iztožil nacionalko za okrog 20 milijonov evrov neporavnanih obveznosti? Upam, da SAZAS ne bo tožil zveste navijače naše košarke oziroma prireditelje, ki so si med odmori na četrtfinalni tekmi in malem finalu v Katowicah privoščili Avsenikovo Golico, ki jo je poslušalo več milijonov gledalcev po svetu?
Prav zato podpiram vseslovenski javni protest za spremembo zakona, ki ne bo polnil žepe povampirjenim prisklednikom. Saj res, koliko pa je zaposlenih na SAZAS?
Stanko Lepej
Ljubljana • Nov uspeh za dekleta s Ptujskega
Sabina Rajh, fotomodel Bernie Models 2009
Sabina Rajh iz Kidričevega je postala fotomodel Bernie Models 2009. To je krona njenih spogledovanj z modno in lepotno pisto, ki sta jo vedno privlačili. »Svet mode me je vedno zanimal, živim za to,« je povedala Sabina te dni. Zmage ni pričakovala, zgodila se je, ko jo je najmanj pričakovala. Njene zmage so bili zelo veseli tudi domači, pa fant, ki so bili tako kot ona sama presenečeni, da je zmagala, ker zmage resnično niso pričakovali. Finalistka izbora je bila že lani.
Letošnja zmagovalka bo imela pogodbo z milansko agencijo Major Models, ki skrbi tudi za nekatere zelo znane manekenke. Sabina je povedala, da se je letos prijavila zato, ker se je na lanskem izboru imela zelo lepo, želela je doživeti še eno lepo izkušnjo. Lani je bila Sabina tudi uspešna udeleženka na regijskem izboru za mis Štajerske 2008, kjer je osvojila lento
druge spremljevalke, ki jo je takrat tudi presenetila, bila je izredno zadovoljna. Kot še druga najuspešnejša dekleta regijskih izborov za mis Slovenije 2008 pa iz še danes ne povsem pojasnjenih razlogov ni dočakala finalnega izbora. Zdaj ji je tudi vseeno, ker jo čakajo povsem novi izzivi v svetu mode, ki se jim bo v celoti prepustila, saj ve, kaj hoče - uspeti. Živi za modo,
moda je njena strast. Vedno se je bolj videla na modni kot na lepotni sceni. Naslov želi čim bolj izkoristiti, zadovoljna je, da bo lahko v svet mode zakorakala ob budnem spremstvu naše najbolj znane manekenke Bernarde Ma-rovt. Njene izkušnje in napotki ji bodo več kot dragocena pomoč pri uveljavljanju v milanski modni meki. Sabina je prepričana, da bo tudi ob
Foto: Dejan Nikolič, produkcija Medias Spekter
Sabina Rajh je postala fotomodel Bernie Models 2009: »Zdaj me čaka Miiano in naporni meseci.«
novih pogojih lahko uspešno nadaljevala študij menedž-menta v Celju. Z atletiko pa se je prenehala ukvarjati, študija in manekenstva s športom ni mogla več usklajevati, s športom se ukvarja le še zase, za utrjevanje telesa. Do odhoda v Milano bo kot manekenka in fotomodel delala še doma, saj ima dela dovolj. Njene mere so zavidanja vredne, 83-59-88. Visoka je 174 cm. Prehranjuje se zdravo, v glavnem je solato, mesa nima najbolj rada. Pri vzdrževanju idealne telesne linije pa ji seveda šport veliko pomaga. Če se kdaj pregreši, je to čokolada.
Za manekenstvo pravi, da je težak posel, ki ima vzpone in padce, dobre in slabe strani, moraš biti zelo previden, na kaj se prijavljaš, s kom delaš in s kom podpisuješ pogodbe. Agencij je veliko, kvaliteta pa je pri večini vprašljiva.
Sabina je odločena, da bo moda ostala njen življenjski izbor tudi po končani karieri manekenke in fotomodela. Najprej pa jo seveda čaka Milano.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Pobrskali smo tudi po našem arhivu, Sabina je bila druga spremljevalka mis Štajerske 2008, ki tako kot druga dekleta z lanskoletnih regijskih izborov za mis Slovenije ni dočakala epiloga tekmovanja. Razlogi še danes niso povsem jasni.
Ptuj • Naj šef in naj šefica na jutranji kavi na Radiu Ptuj
»
Dober šef mora biti tudi sam dober delavec
«
Ob zaključku poletne akcije Jutranje budilke Radia Ptuj sta bila naj šef in naj šefica leta 2009 Majda Mohorko in Janko Lampret v sredo, 23. septembra, zjutraj tudi gosta Radia Ptuj, kjer sta se z njima v programu v živo pogovarjala budilkarja Natalija Škrlec in Dalibor Bedenik.
Naj šef in naj šefica leta 2009, ki sta med jutranjim glasovanjem čez vse poletje prejela največ glasov poslušalk in poslušalcev Radia Ptuj, oba lokala pa sta na območju občine Majšperk, sta se povabilu uredništva Radia Ptuj na jutranjo kavico in klepet z veseljem odzvala. V studiu Radia Ptuj sta ju poleg voditeljev jutranje budilke Natalije Škrlec in Dalibor-ja Bedenika pričakala tudi odgovorna urednica radia Anemari Kekec in direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Jože Bračič, ki sta jima ob tej priložnosti izročila tudi pisno priznanje za naj šefa in naj šefico po izboru poslušalk in poslušalcev Radia Ptuj.
V pogovoru, ki je v okviru programa jutranje budilke Radia Ptuj potekal v živo, je naj šefica Majda Mohorko, ki je šefica Bara Breg v Bregu pri Majšperku, povedala, da je sprva glasovanje vzela bolj za šalo, ko pa je videla, kakšen je odziv na to akcijo med poslušalci Radia Ptuj, se je zavedala, da gre čisto zares.
»Če hočeš biti dober šef,
moraš biti dober vzor svojemu delavcu, potrebno je najti pravo mero med profesionalnim in zasebnim odnosom, te relacije pa je treba nenehno usklajevati in dopolnjevati, za kar sta
potrebna tudi precejšnja strpnost in komunikativnost, pa seveda tudi obojestransko razumevanje. Pri nas se začne delavnik že ob pol šestih zjutraj, saj imamo poleg bifeja še avtopralnico, zaključi
pa se okoli 23. ure zvečer ali včasih tudi ob polnoči. Sicer pa me delo s strankami zelo veseli, čeprav je zelo občutljivo in zahtevno, saj moraš biti prijazen, dobre volje in nasmejan, tudi če ni čisto tvoj
dan,« je med drugim dejala Majda Mohorko in se zahvalila vsem sodelavcem, svojim gostom in drugim, ki so glasovali zanjo.
Za glasove svojih sodelavcev in radijskih poslušalcev
Foto: M. Ozmec
Naj šef in naj šefica leta 2009 po izboru poslušalcev Radia Ptuj v družbi z direktorjem Jožetom Bračičem, odgovorno urednico Anemari Kekec ter budilkarjema Natalijo Škrlec in Daliborjem Bedenikom.
se je zahvalil tudi naj šef Janko Lampret, ki je šef gostišča Dolina Vinetu v Zgornji Sveči pri Stopercah. Poudaril je, da mora biti dober šef prvenstveno tudi dober in razumen delavec: »Če želiš biti dober, je treba v delo vlagati veliko truda, nenehno se je treba izpopolnjevati in dograjevati, pa seveda tudi usklajevati in iskati nove rešitve in odpravljati težave. Če se tega držiš, potem si na dobri poti,« je med drugim dejal naj šef Janko Lampret nadaljeval: »Potrebno je tudi, da na relaciji delavec-šef in obratno najdeš pravi čut ter pravo mero profesionalne strogosti in kolektivnega duha, zame pa mora biti vse skupaj pogojevano tudi s človeškim faktorjem. Včasih je treba prisluhniti tudi težavam delavcev in se z njimi pogovoriti tudi o drugih, če je treba tudi o osebnih zadevah. Sicer pa meni jutranje ure ne delajo težav, rad vstajam zgodaj, delati začnemo okoli pol devetih in potem ves dan, tudi do enajstih zvečer ali še celo dlje, če imamo goste!«
M. Ozmec
Ptuj • Z odprtja izpostave Deželne banke
Prireditvenik
Banka, ki z mestom sodeluje že nekaj let
V sredo opoldne so v pritličju poslovne stavbe ptujske Kmetijske zadruge svečano odprli nove prostore Deželne banke.
Petek, 25. september
Slednja je sicer na tej lokaciji že poslovala od začetka julija; pred tem je imela svojo poslovalnico tudi v Trstenjakovi ulici, a so jih po ureditvi nove in večje na Zadružnem trgu zaprli. Kot je povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, sicer tudi podpredsednik nadzornega sveta Deželne banke, pogajanja za umestitev poslovalnice na sedanji lokaciji niso bila enostavna, saj je banka najprej nameravala zapreti poslovalnico prav na Zadružnem trgu: »Po izraženi izjemni želji članov zadruge in tudi drugih strank Deželne banke smo se na koncu uspeli dogovoriti za poslovalnico na tej lokaciji, ki je danes sodobno urejena in poleg klasičnih bančnih storitev nudi tudi bančna svetovanja. To je pomembno zlasti za zadružnike, saj lahko zdaj na eni lokaciji opravijo veliko zadev. In tudi bankomat je ob vhodu v banko.«
Ureditev sodobne poslovalnice je sicer sovpadala z obnovo centralne stavbe, kjer ima svoj sedež KZ. Stav-
Krvodajalci
16. julij - Irma Belšak, Koračice 22; Aleksandra Belšak, Koračice 22; Tanja Mesarec, Senešci 20; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Grega Belšak, Sončna pot 35, Ljubljana; Albin Belšak, Koračice 22; Tanja Kuharič, Senešci 37; Franček Veber, Skolibrova 6, Ormož; Alenka Lorber, Majšperk 62; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Franc Križan, Gabrnik 52; Damjan Rossi, Dravinjski Vrh 5; Matej Pelc, Štajngrova 7, Benedikt; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Mateja Vrhovšek, Lancova vas 89/b; Igor Radaš, Gregorčičev drevored, Ptuj; Vinko Križanec, Sestrže 6; Igor Lubaj, Bresnica 34; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Gorazd Kmetec, Orešje 120, Ptuj; Franc Ratek, Gabrnik 1; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Nataša Unuk, K cerkvi 21/a, Orehova vas; Franc Flajs, Lancova vas 45; Aleš Zamuda, Formin 58; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj. 20. julij - Irena Kukovec, Strmec 20/ a; Marta Hanžič, Obrež 125/a; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Franc Zajc, Sela 34; Anton Vaupotič, Jablovec
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptuj (ob Moribonki cnti), lil.: 02 760 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Škornik Kostanjevec,
dr.dent. med. V Zdravstvenem domu Trnovska vas
ba je tako dobila novo ostrešje in fasado, prenovili pa so tudi notranjost. Pred tem so, kot je še povedal Janžekovič, morali pol stavbe odkupiti, saj se je po dogovoru z banko izkazalo, da je polovica v lasti ptujske občine in le pol
v lasti KZ. Skupaj z odkupom polovice stavbe je tako ureditev stala nekaj čez 400.000 evrov, vložek banke v svoje prostore pa znesek še precej povečuje.
Ob otvoritvi se je podžupan MO Ptuj Mirko Kekec
Deželni banki posebej zahvalil za vsakoletno sponzorstvo na ptujskem kurentovanju. Otvoritev pa so s svojim petjem popestrile pevke Turi-stično-etnografskega društva Lukarji iz Dornave.
SM
Nove prostore Deželne banke sta si med prvimi ogledala predsednik uprave Deželne banke mag. Štefan Belingar in direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janžekovič.
21; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Ptuj; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Marko Munda, Ulica Žetalskega Jožeta, Ptuj; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Marijan Milinovič, Cirkovce 49/a; Marjan Šamperl, Spuhlja 28; Milena Vogrin, Slavšina 37; Janko Muhič, Prvenci 5/e; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35/a; Marija Hojnik, Polenšak 7/b; Neža Erjavec, Vičava 66; Tanja Veg, Stogovci 15/a; Tomi Lendero, Apače 297; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Aleksander Furek, Skorba 31/c; Anica Primožič, Vičanci 6; Kristina Orlač, Skorišnjak 1, Zgornji Leskovec; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a. 23. julij - Milan Pernek, Repišče 16; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Pragersko; Aleš Predikaka, Doklece 18; Ludvik Kokol, Zamušani 87/a; Peter Kukec, Stojnci 33; Vladimir Tili, Kicar 48; Zdravko Sok, Formin 1/a; Borislav Ha-
PODJETNIŠKI KREDITI
NEPOVRATNA SREDSTVA IZ EU
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI KREDITI
(za fizične osebe, upokojence, študente)
SVETOVANJE ZA SUBVENCIJE IN DOKUMENTACIJA
IZDELAVA POSLOVNIH NAČRTOV
VANS.KREDITI-D.O.O.,
Potrčeva 14 (pri Don caffeju), Ptuj. Tel.: 070/712 890
bjanič, Stoperce 78; Branko Frangež, Podlože 49/a; Robert Gajser, Stogovci 47/a; Janez Čuš, Gabrnik 20; Slavko Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 5; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Milan Kvar, Grlinci 9; Milan Šeliga, Tržec 6/a; San-di Fras, Gibina 18; Katarina Hrga, Jur-šinci 75; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43/d; Ivan Sledič, Stoperce 23; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Marjan Obran, Markovci 31/b; Rado Peršak, Žetale 12; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Janez Avguštin, Slape 15/e; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17; Andrej Podkubovšek, Žiče 94, Loče; Mitja
Milkovič, Mala Varnica 4/b; Franc Gor-njec, Hlaponci 7.
27. julij - Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Matjaž Rozman, Hum pri Ormožu 27; Marjana Kokol, Nova vas 17/a, Markovci; Barbara Šic, Gradišča 74; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Franc Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Katja Peter-šič, Dornava 85/b; Rok, Vodušek, Čer-možiše 45, Žetale; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Saša Murko, Majšperk 60/a; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Jože Poharič, Janežovci 16; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/c; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Andrej Štajnberger, Žetale 94; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj.
CMIM
■ IMililiMJiHimiliB
( 02/22 80110
SoliS d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 1161	2007	17.980,00	KUMA	BELA
BMW 520 D	2001	8.590,00	AVT.KUMA	SREBRN
CITROEN XSARA 2.0 HDI KARAVAN EXCLUSIVE	2001	3.650,00	KUMA	KOV. SIVA
CHEVROLET IACETT11.6	2004	4.550,00	KUMA	ZELSRE.
FORD FOCUS 1.8TD KARAVAN	2001	3.740,00	KUMA	SREBRN
OPEL ASTRA 1.9 CDT1UMUZ.	2006	9.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
OPEL VECTRA 1.9 DT KARAVAN	2006	9.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
PEUGEOT 206 2.0 CC	2003	6.150,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI PANORAMA	2006	13.780,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2002	4.750,00	KUMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2006	7.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DO KARAVAN	2007	8.790,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
RENAULTTHAUA 1.4 RT	2001	1.790,00	2XAIRBAG	KOV. SREBRN
ŠKODA FABIA1.4TDI	2007	6.990,00	KUMA	BELA
VW PASSAT 1.9TDI KARAVAN-CONFOR.	2007	13.280,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
13.00 Ptuj, Hotel Primus, klub Gemina, Svetovni dan turizma - praznovanje raznovrstnosti 18.00 Maribor, SNG, predstavitev Monografije ob 90-letnici gledališča
SNG Maribor, KazDvo 19.00 Maribor, SNG, Slovesnost ob 90-letnici gledališča SNG Maribor, StaDvo
19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla,
Viktorinov večer, p. dr. Metod Turnšek, kulturni povezovalec Slovencev ob 100-letnici rojstva ptujskega rojaka, gost večera dr. Milan Dolgan, glasbeni utrinek MPZ sv. Viktorina Ptuj, vodi Sonja Winkler
20.00 Ptuj, klub Gemina XIII, II. Primusov ples z glasbeno skupino Black & White
20.00 Ptuj, Park hotel, delavnica in pokušina slovenskih in tujih vin s prigrizki (finger food), iz slovenske in tuje kuhinje ob prijetnih zvokih glasbe - »Okusite toplino slastne in strastne slovenske Istre na Štajerskem« Ptuj, CID, tečaji in delavnice - tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, začetni tečaj italijanščine Ptuj, Center za socialno delo, vabljeni mladi k sodelovanju v projektih: individualna pomoč osnovnošolcem, skupino delo z osnovnošolci Ptuj, Mestno gledališče, danes je še zadnji dan za vpis abonmaja za lanskoletne abonente
Sobota, 26. september
17.00 Kidričevo, restavracija Pan, koncert ljudskih pesmi in viž, Zapoj-mo in zaigrajmo prijatelji, vabijo ljudske pevke Društva Invalid Kidričevo
Nedelja, 27. september
15.00 Slovenska Bistrica, slovesna sveta maša in blagoslov obnovljenega svetišča-cerkve svetega Jožefa ob njeni 250-letnici
Kino Ptuj
25., 26. in 27. september ob 19.00 Art program: Bralec - drama. Ob 21.10 Art program: Inju, zver v senci - mistični triler.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja. Noč ob velenjskem jezeru, 2. del, nastopa: Seid Memič Vajta in Težka industrija z venčk-om najlepših pesmi in uspešnic. V drugem delu oddaje glasbeni spektakel Pro arte in Čobi. Vabljeni pred male ekrane.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen®	Oprema	Barva
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI COMFORT VARIANT	2002	5.800,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT THALIA 1,4 FÎT	2001	2.440,00	SERVO VOLAN	RDEČA
PEÜGEOT 2061,41	2001	4.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI LAHTRA1,8 GLS WAGON	1997	1.370,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,5 DCI EXCEPTION	2007	10.500,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.2	1998	950,00	5 VRAT	RDEČA
BMW 3181 UMUZ.	2001	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
OPELVECTFtA 1,616VIGL PLUS LIM.	1997	2.490,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.200,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW 530D AVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. DEÜ. KUMA	KOV. M. SIVA
NISSAN PRIMERA 2,0 AÏÏ. UMUZ.	2002	7.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KUMA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KARAV.	2001	4.950,00	XSEN0N	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2004	3.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV.	2001	4.750,00	KUMA	KOV. MODRA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	4.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.900,00	KUMA	RDEČA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.690,00	PRVI UST.	KOV. M. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI ALTffl. COM	2003	6.650,00	PRVI LAST. 2004	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,7 CDT1 ELEGANCE KARAV.	2005	7.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
DAEWOO LANOS 1,51 SE	1998	1.450,00	KUMA	KOV. VIJOLIČNA
VOLKSWAGEN POL01,4	2002	4.900,00	PRVA REG. 2003	MODRA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.700,00	2XAIRBAG	BELA
CITROEN C3SX1,4L	2004	5.850,00	PRVI UST.	KOV. SV. ZELENA
Foto: OM
Na zalogi preko 40 vozil.
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Mali oglasi
STORITVE
UGODNO HITRO IN KVALITETNO izvajamo manjša gradbena dela, oblaganje talnih in stenskih oblog. Srečko Golob, s. p., Aškerčeva 9, Ptuj.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo.. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
Odkupujemo vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo usluge sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, 16. in 17. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu

KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža KNAUF sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratki rok. Montaža vseh vrst kritin razen S-metala. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info.: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava . Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
V •/ muume
¿
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm. Telefon 041 723 957.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
PRODAM nov, 400-litrski hrastov sod, ter bukove suhe fosne različne debeline, gume pnevmatike za avto z alu platišči in ključavnicami. Telefon 031 445 459.
PRODAM rabljen sod za kurilno olje, 2000 litrov, cena 100 evrov. Telefon 041 948 622.
PRODAM cisterno za gnojevko, 1200 litrov, traktorski viličar, koruznik dolžine 6 m. Telefon 041 521 863.
UGODNO PRODAM krmni krompir in krompir za ozimnico. Kmetija Pernat, Župečja vas 14, telefon 790 02 81, 031 256 094.
ZELO UGODNO prodam suhe hrastove fosne in deske, kostanjevo, gorično kolje ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
PRODAM grozdje laški rizling, 500 trsov, v ormoških goricah, ugodno. Telefon 031 611 559.
ODKUPIM suhe koščice od buč. Plačilo takoj. Telefon 051 667 170.
PRODAMO hidravlično stiskalnico, 150-litrsko, ročni mlin za grozdje ter dva lesena soda, 150- in 200-litrskega, vse dobro ohranjeno. Telefon 787 73 11.
PRODAMO leseni sod, 500-litrski, ter grozdje ali mošt, mešano belo. Telefon 031 250 030.
PRODAM krompir za ozimnico z dostavo. Tel. 041 363 947.
PRODAMO burske koze in kozla. Telefon 041 783 224.
KUPIMO kravo ali telico za zakol. Telefon 041 240 003.
PRODAM drva, mešana, kalana, polena dolžine 30 cm. Cena 160 evrov za 3 m3 z dostavo. Telefon 041 620 853.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Telefon 041 875 779.
PRODAM telico, brejo v osmem mesecu. Telefon po 20. uri, 781 06 81.
PRODAMO suha bukova drva, možna dostava na dom. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33. Prodaja poteka vsak dan do 9. ure in popoldan od 17. ure dalje.
NESNICE, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late opaže ter bruna z možnostjo dostave. Tel. 041 642 055.
PRODAM ladijski pod, 3,40 /m2, deske, 1300 /m3, bruna, late, žagan les, drva, cepljena, možna dostava. Tel. 041 833.781, Ivan.
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive v občinah: Hajdina in Videm pri Ptuju. Ponudbe na telefon 041 561 893, Ivan Gojkošek, Draženci 65.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati deliše, idered. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91, možna dostava.
INOX sode za vino poceni prodam (170 l/2 pipi, 210 l/3 pipe, 500 l/3 pipe) in mošt jurka izpod preše! Tel. 041 613 804.
PRODAM telico simentalko, 8 mesecev brejosti. Tel. 781 01 71.
PRODAM dve telici v 8 in v 9 devetem mesecu brejosti, A-kontrole, tel. 051 414 048.
PRODAM 400 l kad, leseno, hrastovo, 300 l, klasično leseno prešo, traktorski drobilec za klasje in zrnje. Tel. 719 24 48, zvečer.
PRODAM ličkalnik za koruzo, pogon na traktor. Tel. 02 779 53 81 ali 040 573 117.
PRODAM mošt belega mešanega grozdja. Telefon 041 516 959.
PRODAM hidravlično stiskalnico Muta 250 l, hrastove sode, 430 l, 2 kosa, mlin za grozdje, skoraj novo. Tel. 781 38 71.
NEPREMIČNINE
NA MIRNI LOKACIJI v Ptuju prodam novo urejeno stanovanje. Tel.
030	396 757.
KUPIM enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje na Ptuju v bloku. Tel.
031	680 971.
NA LEPI legi na Ptuju po ugodni ceni prodamo hišo z 8 ari gradbene parcele. Telefon 031 424 952.
V PTUJU prodam poslovni prostor, 50 m2, s teraso, možno tudi stanovanje, ter v bližini ptujskih toplic dam v najem apartma ali stanovanje za delavce. Telefon 02 782 1491.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddamo za dalj časa opremljeno enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 915 645.
ODDAM enosobno opremljeno stanovanje, 42 m2, z balkonom, v prvem nadstropju na Rimski ploščadi, najem 250 . Tel. 041 757 909.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru Ptuja s centralno kurjavo, KTV in priključek za internet. Tel. 041 428 673.
ODDAMO vikend v Vinskem Vrhu v okolici Jeruzalema, velikost cca. 45 m2, možnost najema tudi garaže in kleti. Tel. 040 160 669.
V	NAJEM dam neopremljeno garsonjero na Ptuju, na Volkmerjevi cesti. Tel. 041 764 395.
V	NAJEM vzamem opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 735 225.
V	NAJEM oddam mirno stanovanje, 95 m2, v Ptuju. Telefon 041 948 622.
2-SOBNO stanovanje, delno opremljeno, na Ptuju, dam v najem. Telefon 031 804 843.
V	PTUJU oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 051 356 346.
DELO
V REDNO delovno razmerje sprejmemo dekle za strežbo v Baru. Bar Jamica, Marijana Jurenec, s. p., Ob železnici 11, Ptuj, telefon 782 66 21.
ZARADI selitve na Ptuj išče avtoličar delo od 1. 11. 2009, lahko tudi kot monter suhomontažnih sistemov ali drugo. Po 16. uri, tel. 031 529 479.
MOTORNA VOZILA
KUPIM avtomobil od prvega lastnika, najraje diesel, do 5000 evrov. Telefon 041 677 436.
PRODAM Peugeot 106, registriran do 28. julija, z novimi gumami. Telefon 070 826 526.
RAZNO
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
0 družbi oddaje	.....
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.sj
www.radio-tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena [
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
MARIJI CENAR IN LOVRENCU CENARJU se opravičujem za besede, ki sem jih izrekel dne 24. 7. 2009 - s podpisom Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, občina Markovci.
PRODAM mladičke nemških ovčarjev, vrhunsko leglo, stare 3 tedne, oziroma sprejemam rezervacije. Tel. 051 216 147.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM nov 400-litrski hrastov sod ter bukove suhe fosne različne debeline, gume, pnevmatike za avto z alu platišči in ključavnicami. Telefon 031 445 459.
čMITr*.
Trgovina - storitve
Stojnci 19 2281 Markovci Tel. 02 788 81 60, gsm 031 224 660
IZVAJAMO:
-	montaža in servis gorilnikov
-	meritve emisije dimnih plinov
-	dobava in montaža kotlov po akcijskih cenah
-	montaža in servisiranje regulacij za centralno ogrevanje
-	hitri servisi: popravilo in čiščenje bojlerjev, zamenjava pip..
-	elektroinstalacije
-	strelovodne instalacije (neopazni strelovodi HERMI Celje)
-	meritve elektro in strelovodnih instalacij
T
žerak
MESO »IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija traja od 25.9. do 4.10.2009
Bela štruca rezana 0,80kg Pekarna Strnad
0,99€/kos
... iN SE VELIKO DRUGEGA
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 25.9.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SiP
SOBOTA 26.9.
8.00 Kronika občine Markovci 9.20 Pretekle oddaje 11.00 Imamo se fajn 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 27.9.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Dobrodelni koncert V. Nedelja 11.00 Rožmarin fest 2009 13.00 Oddaja iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnlk
PONEDELJEK 2S.9.
8.00 Kronika občine Videm 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Rožmarin fest 2009 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
1 * velja za vsa osebna vozila izven garancije			
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
VWSHARAN2.8.5V	T. MODRA	2000	6.390,-
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004	9.990,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.790,-
ŠKODA FABIACOMB11.4 TDI, 5V	SREBRNA	2007(T)	8.430,-
FIAT PANDA 1.1,5V	BELA	2004	3.990,-
PEUGEOT 2061.4 HDI.3V	BELA	2005	6.290,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC..5V	SIVA	2003	7.990,-
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZEL.	2009	10.490,- ,|
FIAT BRAVA 1.9 JTÜ	BELA	2001	3.290,- =
CITROEN C5HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,- i
VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-1
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-1
FIAT PUNT01.2	ZELENA	2001	2.590,- ?
IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBIJA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Avto Serbinek d.o.o.
Zagrebška c. 85 2000 Maribor
tel.: 02/450-35-30 02/450-35-47
PEPtuJ
Mariborska c. 68 2250 Ptuj
: 02/788-54-00
Avto Serbinek d.o.o.
Zagrebška cesta 85, Maribor tel.: 02/450-35-40
V	naših srcih si zapisan, čas nikoli ne bo izbrisan, močno pogrešamo te vsi, ki skupaj s tabo smo bili, čeprav sedaj spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
V	SPOMIN
27. septembra bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek
Jožef Potočnik
IZ ZG. LESKOVCA 19
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in prižgete svečo.
Tvoji najdražji
Ko pošle so ti moči,
zaprla trudne si oči,
zdaj tiho, mirno spiš in nič več ne trpiš.
Le srce in duša dobro vesta, kako boli,
ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marice Nemec
IZ RABELČJE VASI 25 C, PTUJ
01. 05. 1923 - 17. 09. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje, darovali sveče, cvetje ter darove za svete maše. Hvala medicinskemu osebju Bolnišnice Ptuj za njihove usluge. Posebej pa se zahvaljujemo patru Klemnu za opravljen obred, pevcem, godbenikom, gospe Veri za poslovilne besede in molitev. Hvala Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
www.radio-tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po h. 0038549372-605
vse za TRGATEV
predpasniki, plašči, dežne hlače, škornji, čevlji, rokavice
/ffo zaščita
/ / / / / as\ osebna varovalna oprema
Rogozniška c. 13, 2250 Ptuj
V naših srcih si zapisana, čas nikoli ne bo izbrisan, močno pogrešamo te vsi, ki skupaj s tabo smo bili, čeprav sedaj spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre
Justine Novak
16. 9. 1931 - 15. 9. 2009 Z MESTNEGA VRHA 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izražali iskreno sožalje.
Hvala osebju internega oddelka in intenzivne nege Bolnišnice Ptuj. Hvala sodelavcem in sindikatu Perutnine Ptuj (vzdrževanje in tov. krmil) ter sodelavcem in sindikatu MI (razreza in klavnice), pogrebnemu podjetju Mir, pevcem Feguš, g. župniku Klemnu, g. Paternostu za govor, ge. Mariji za molitve. Hvala za odigrano Tišino.
Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej. Ohranite jo v lepem spominu.
Vsi njeni najdražji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
SPOMIN
Te dni mineva tri leta, odkar nas je zapustila draga mama, babica in botra
Alojzija Gajser
in deset let, odkar nas je zapustil oče
Jožef Gajser
Hvala vsem, ki ju ohranjate v svojih mislih.
Njuni dragi
Tam zgoraj Nekdo ti luč je utrnil, padel je mrak, v hlad vse zagrnil. Toplota spomina na tebe nekje, večni je plamen, ki grel bo srce.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Stojnška
*27. 03. 1921 t 18- 09. 2009 IZ NADOL V ŽETALAH
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter ste ga z dobro mislijo pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa iskreno izrekali sožalje.
Zahvala g. župniku Cirilu za opravljen obred, govornikoma g. Jožetu Krivcu in g. Borisu Jazbecu za poslovilne besede. Zahvala pevcem od sv. Barbare iz Cirkulan ter domačim cerkvenim pevcem za ganljivo odpete pesmi. Hvala Občini Žetale, Društvu upokojencev Žetale, Kulturnima društvoma Cirkulane in Žetale ter Športnemu društvu Rim. Hvala kolektivu Mtd, d. o. o., kolektivu Lesarske šole Maribor in kolektivu Doma starejših občanov Tezno. Hvala za ganljivo odigrano Tišino. Hvala vsakemu in vsem, ki boste našega očeta ohranili v lepem spominu.
V tihi žalosti: hčerke in sinova z družinami
PE Ptuj, Mariborska cesta 68, Ptuj
tel.: 02/788-54-00, mbt.: 041/786-916
teshij
we protect your digital worlds
Varujemo vašo zasebnost
ESETSMART SECURITY
Antivirus Antispyware Firewall Antispam
SI SPLET, d. o. o. I Dolenjska c. 138, Ljubljana 014289405 I info@sisplet.com
NOD32 ANTIVIRUS
Antivirus Antispyware
www.eset.si
Ptuj • Slovenski junak Jani Fridl
»
To so bile solze sreče, ker
«
sem mali Nini rešil življenje ...
Jani Fridl je ptujski in slovenski junak, ki je osvojil srca vseh nas po tem, ko je rešil življenje mali triletni Nini, ki se je skoraj zadušila z bombonom, ko se ji je zataknil v sapniku.
Niti najboljši filmski scenarij ne bi mogel predvideti tega, kar se je 15. septembra dopoldan dogajalo tik pod trojanskimi predori; lahko bi se zgodila huda tragedija, če se v usodnem trenutku ne bi pripeljal mimo Jani, ki zna pomagati, saj se je za to usposobil v okviru civilne zaščite. Je tudi član uspešne ptujske ekipe, ki nekaj pomeni tudi v mednarodnem merilu. Hvala bogu, pravi, da ima MO Ptuj takšno ekipo, ki lahko pomaga ljudem, ko se zgodijo nesreče.
Za vključitev v enoto civilne zaščite, v usposabljanje za bolničarja prve pomoči, se je odločil takoj po odsluženju vojaškega roka. Začel je z 80-urnim tečajem, ker je bil prepričan, da bo mu to znanje v življenju še kako prav prišlo. Danes pravi, da bo v prvi pomoči ostal, dokler bo živ, dokler bo lahko pomagal tistim, ki pomoč potrebujejo.
Kako se je pravzaprav vse skupaj zgodilo?
»Bil sem na službeni poti iz Ljubljane proti Ptuju. Bilo je 15. septembra, slabih petnajst minut pred enajsto uro, ko sem na desnem odstavnem pasu avtoceste med Ljubljano in Trojanami, tik pred trojanskimi predori, zagledal beli osebni avtomobil, ki je imel vklopljene vse smerokaze. Ob avtu so stali oče, mama in otrok, ki ga je oče držal v naročju in močno tresel. Mama je vpila in mahala z rokami in po tem sem spoznal, da nekaj ni v redu. Po kakšnih
sto metrih nadaljnje vožnje sem se ustavil, zapeljal vzvratno po avtocesti do staršev in se ustavil. Vprašal sem, kaj je narobe. Mama je vpila, da punčka ne diha, da se duši. Opazil sem, da je modrikasta. Deklico sem vzel v svoje naročje. Prijel sem jo z desno roko, jo položil v predklon in z levo roko močno udaril po lopaticah. Prvi poskus ni uspel, zato sem udaril močneje, pri drugem udarcu je deklica izpljunila bombon in začela bruhati. V tistem me je mama objela, jaz sem objel otroka, skupaj smo jokali. Z otrokom sem jokal tudi sam. Govoril sem ji: »Dihaj, dihaj, joči, joči ...« To so bile solze sreče, ker sem otroku rešil življenje.
Po dogodku smo bili vsi tako v šoku, da smo si pozabili izmenjati naslove, se spoznati tudi po imenih in priimkih. Zaželel sem jim srečno pot naprej in naj pazijo na svojo malo deklico, potem pa je vsak odpeljal v svojo smer, « se dogodka spominja 37-letni Jani Fridl, samostojni podjetnik iz Ptuja, novo-pečeni gostinec s kavarnico Trajana v Murkovi ulici, ki sanja tudi o tem, da bo lahko nekoč gostinec na ptujskem gradu, v nekdanji konjušnici.
Jani ob tem še pove, da je starše ne glede na vse vendarle moral vprašati, kje so videli, da se otroku med vožnjo v avtomobilu daje bombone in žvečilne gumije. To v nobenem primeru ne spada na zadnji se-
Foto: Črtomir Goznik
Jani Fridl: »Deklico sem vzel v naročje, prijel sem jo z desno roko, jo položil v predklon in z levo roko močno udaril po lopaticah. Pri drugem udarcu je deklica izpljunila bombon.«
Foto: Črtomir Goznik
»Nasmeh dela čudeže, tudi pri prvi pomoči lahko z nasmehom naredimo veliko.«
dež avtomobila, ker bi se lahko otrok zadušil, ne da bi to sploh opazili. Pokazal jim je tudi, kako v takem primeru ravnati: če se ne uspe z udarci med lopaticami, se izvaja tako imenovani heimlichov prijem, ki se pa pri otrocih odsvetuje, ker lahko pride do hudih notranjih poškodb.
Po desetih kilometrih vožnje so se mu pričele tresti roke, noge, šele takrat je podoživel trenutke, ki so se dejansko zgodili. Poklical je svojo mentorico Roziko Ojsteršek in ji povedal, kaj se je zgodilo: »Samo njej se lahko zahvalim za vse to znanje, ki ga imam, in mag. Janezu Mer-cu iz MO Ptuj, ki mi je pridobitev tega znanja omogočil.«
Gospa Rozika je dogajanje povzela in ga prenesla mag. Mercu. Ta ga je vprašal, ali lahko seznani javnost o tem, kaj se je zgodilo. Nič ni imel proti, saj se iz tega dogodka lahko vsi skupaj nekaj naučimo, predvsem pa je lahko poduk drugim staršem, da ne bodo otrokom med vožnjo dajali bombonov, žvečilnih gumijev in podobnega.
»Želel sem samo to, da bi se starši zavedali nevarnosti, kaj se vse lahko zgodi z njihovimi otroki, saj so starši pogosto tudi lahkomiselni. Življenje je eno samo, otroci so eni sami, zato jih moramo čuvati po najbolj-
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na Primorskem delno jasno, tam bo pihala zmerna burja. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho, proti večeru se bo postopno delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 24, na Primorskem okoli 26stopinj C.
V soboto in nedeljo bo na Primorskem jasno, še bo pihala zmerna burja. Drugod bo delno jasno, v nedeljo bopone-kodpo nižinah zjutraj nastala megla. Nekoliko hladneje bo.
ših močeh. Ne si privoščiti, da bi zaradi lahkomiselnosti izgubili svoje najdražje,« še dodatno obrazloži Jani svojo odločitev o tem, da je pristal na javno objavo tega dogodka.
S starši deklice, ki jo je rešil, je prišel v stik čisto po naključju. Babica deklice ga je po dogodku pričela iskati po vseh medijih in tudi po internetu. Našla je naslov nekega gospoda Fridla z Destrnika, ki pa ni bil pravi. V trenutku, ko so bili na rekonstrukciji dogodka na avtocesti zaradi snemanja za eno od televizij, pa je poklicala dekličina mama in povedala, da bi ga želela spoznati in se mu javno zahvaliti za junaško dejanje. S televizijsko ekipo se je odpravil na dom dekličinih staršev v Semič v Belo krajino. »Snidenje je bilo nabito z vsemi možnimi emocijami, ne da se ga popisati, za te trenutke se splača živeti,« pravi Jani Fridl, »ko vidiš, da si naredil nekaj resnično dobrega. To so občutki, ki so odtehtali vse prostovoljne ure dela v prvi pomoči. In če bi bil danes ponovno pred odločitvijo, ali se bi šel usposabljat za prvo pomoč, bi se ponovno odločil tako kot prvič.«
To je bil njegov osmi konkretni primer, ko je ljudem reševal življenja, od tega je bilo šest prometnih nesreč. Vsak primer je zgodba zase, vsi so se mu vtisnili globoko v spomin, najbolj pa prvi primer, ko je oživljal svojo devetmesečno hčerko na poti v bolnišnico - na ptujskem mostu je zadihala in pogledala, zato si še kako zna predstavljati, kaj vse so doživljali starši omenjene deklice, ki se ji je zataknil bombon v sapniku. Najbolj žalosten trenutek v njegovem
življenju pa je bil, ko mu je v naročju umrlo italijansko dekle, ki je imelo prometno nesrečo na primorski avtocesti. Oživljal jo je 25 minut do prihoda reševalcev, žal pa so bile notranje poškodbe prehude. To so bili tudi trenutki, ko se je odločal, ali bo še naprej ostal v prvi pomoč ali ne. Ostal je, ker se je zavedal, da gre za delo, ki človeku lahko v življenju prinese še veliko lepega, ne samo slabega.
Jani Fridl ne osvaja samo s svojimi pogumnimi in srčnimi dejanji, temveč tudi značajsko. Sam zase pravi, da je zelo pozitiven človek, ki ga malo kaj podre. Pa še tisto, kar ga podre, ga tudi dvigne. Eden njegovih zaščitnih znakov pa sta tudi nasmeh in dobra volja. »Lep nasmeh naredi včasih čudeže, to pa je tudi v prvi pomoči najpomembnejše,« poudarja. »Četudi ne znate v nekem trenutku strokovno pomagati, lahko z nasmehom in prijaznimi besedami naredite veliko, ob nesrečah pa še posebej, ko so ljudje prepričani, da so s svojo stisko sami, ko se jim je v kosti nalezel strah in ne vidijo izhoda.«
MG
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
# BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aerotvvin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
S tem kuponom 15% POPUST
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 Piuj lel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INro@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Naslov
16.	septembra okoli 13. ure je Operativno-komunikacijski center PU Maribor prejel obvestilo, da na cesti Ptuj-Slovenska Bistrica osebni avtomobil vijuga po cesti. OKC je na kraj napotil policijsko patruljo Policijske postaje Slovenska Bistrica. Ob 13.10 sta policista v bližini Prager-skega opazila poškodovano vozilo. Ugotovila sta, da je 73-letni moški iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil Volkswagen polo iz smeri Ptuja proti Slovenski Bistrici. Izven Pragerske-ga, v bližini podvoza pod železniško progo, je trčil v odbojno ograjo. Pri trčenju je vozilo zagorelo. Od vozila se je kadilo, notranjost je bila v dimu. Okoli vozila so se zbirali ljudje in vpili, da je v vozilu človek, ter se umikali vstran. Policista sta stopila do vozila, v katerem je bil zaklenjen voznik. Voznik se ni odzival na klice policistov in je bil negiben. Policista sta zato zlomila steklo na levih vratih, iz gorečega vozila izvlekla voznika in ga na primerni razdalji od vozila dala v bočni položaj oziroma položaj za nezavestnega. Požar so pogasili gasilci PGD Pragersko. Poškodovani je bil odpeljan v UKC Maribor.
Poželi konopljo
Policisti PP Rače so z zbiranjem obvestil prišli do informacije, da se ob regionalni cesti Rače-Šikole nahaja nasad zelenih rastlin, ki po videzu in vonju kažejo na to, da gre za indijsko konopljo, iz katere se pridobiva prepovedana droga marihuana. 19. septembra so v bližini naselja Zgornja Gorica ob dveh stebrih električne napeljave našli nasada indijske konoplje, velike 3 x 3 metre. Pri pregledu bližnje okolice so v koruzi našli še več rastlin, visokih od 50 do 100 cm. Skupaj jih je bilo štirideset. Rastline so zasegli in odvzeli primerjalne vzorce za preliminarno testiranje.
Alkotest ...
23. ob 23.50. so policisti Policijske postaje Ptuj v Hajdošah ustavili 56-letnega voznika kolesa iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
22. septembra ob 19.45 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Brezovcu ustavili 43-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Za-vrča. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,10 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Zasegli vozilo
19.	septembra ob 0.15 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 27-letnega državljana Poljske. Ob kontroli osebnega vozila znamke Audi A4 avant so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2008 v Nemčiji. Policisti so vozilo zasegli.
Žage našli, tatov ne
20.	septembra popoldne je neznani storilec vlomil v trgovino v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil večjo količino motornih žag. Premoženjska škoda znaša več kot 10.000 evrov. Ob 23.20 pa so na Štajerski avtocesti, pred izhodom za Ljubečno, policisti ustavili osebni avtomobil. Osebe iz vozila so pobegnile, policisti pa so v njem našli motorne žage. Policisti so zasegli osebni avtomobil in zbirajo obvestila, da bi našli pobegle.
Vlomil v avtomobil
17.	septembra med 13. in 13.15 je neznani storilec na parkirnem prostoru pokopališča v Slovenski Bistrici vlomil v osebni avtomobil, tako da je zlomil steklo na vozilu. Iz notranjosti je odtujil moško torbico, v kateri so bili osebni dokumenti, gotovina in bančna kartica, ter žensko torbico, v kateri so bili osebni dokumenti, bančna kartica, mobilni telefon, očala in gotovina. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.