Velike naloge krScanske dobrodelnosti smo mogli vršiti predvsem s pomočjo naših dobrotnikov, med katerimi so prvi nali ameriški Slovenci, posebno pa Liga katoliških Slovencev. Zadnje čase pa'so postala denarna sredstva naše socialne akcije zelo skromna. Bojimo se, da bedo popolnoma usahnila. Vršiti svojo nalogo bomo mogli še nadalje le, če se bodo tisti slovenski emigranti, ki so prišli čez mor jajh. kruhu in zaslužku, zavedali svoje socialne dolžnosti napram naši begunski skupnosti. V Evropi bo po končani preselitvi slovenskih beguncev ostalo še dokaj naših invalidov, starčkov in bolnikov. Teh preko= morske države ne sprejmejo. Mi pa vseh teh reveževn ne smemo poza-- biti, Ne smemo jih pustiti Žalostni usodi S Naša sveta in skupna dolžnost je, da jim skušamo pomagati, da si ohranijo človekavredno življenje. Nikdar ne smejo živeti v zavesti, da smo jih zapustili in same prepustili njih usodi. Noben slovenski begunec, ki se sam ne more preživljati, ne sme ostati zapuščen! Za vsakega poedinca bomo morali skrbeti in mu po možnosti pomagati! Nekateri naši preseljene! v Angliji, Kanadi in Argentini pišejo, da že kar lepo zaslužijo.. Nabavili so si že obleko, in mo= rejo tudi nekaj že vsak mesec prihraniti. A naši skupnosti ne sme bi= ti materializma! Vsak mora misliti tudi na druge svoje rojake in po= sebno na one, ki žive v bedi! Zato vabimo vsa naše emigrante po vseh državah in po vseh kontinentih, naj. med seboj organizirajo socialno - dobrodelno akdi= jo, Povežimo se trdno vsi med seboj v krščanski dejavni ljubezni. Iz Kanade je pisal nekdo, da more mesečno prihraniti sto dolarjev! Takemu ne bo težko mesečno žrtvovati en dolar, morda dva ■ li še več za naše skupne dobrodelne namene. Kjer je kaka skupina slovenskih beguncev, povsod naj se ustanovi socialni ali karitativni krožek, odbor, ki bo zbiral prostovoljne prispevke za našo skupno socialno in karitativno akcijo! Nikogar seveda ne-moremo siliti k temu! To naj bo naš prostovoljni davek, ki bo obenem pa tudi priča naše po= žrtvovalnosti! Vemo, da bodo nekateri ob tem vabilu ugovarjali na vse mogoče načine! Saj smo že doživeli, da so nekateri v svojem'ma= terializmu blatili našo skupno socialno akcijo! Zanesljivo vemo, da nekateri to tudi zunaj nadaljujejo. Toda mi gremo preko teh in raznih neutemeljenih očitkov! Mi polagamo vsako leto jasne in točne račune o vsem našem socialnem delu! Vsak dobi lahko vpogled v naše računa! Mi se ne bojimo nobene kritike. Vsako upravičeno kritiko prenesemo. Mi ne vabimo k temu delu onih, ki nimajo smisla za krščanski ideali¬ zem in vidijo le svoje koristi, k temu delu. Prav tako ne vabimo ti= stih, ki nimajo smisla z a krščansko dobrodelnost in ne onih, ki ver¬ jamejo od komunizma najetim kritdkastrom in razdiralcem. Vabimo k so= obdelovanju naše idealne begunce, ki so iz idealizma šli v borbo proti DOMAČI GLASOVI 4 4 » XI. 1948. Št. 9 - 2 komunizmu, ki pa tudi iz krščanskega idealizma pomagajo svojemu bližnjemu po svojih močeh! "Domače Glasove" pošiljamo sedaj po vsem svetu, kjer žive razkropljeni udje slovenske emigracije. Vsak slovenski begunec do= bro ve, da nimamo denarnih sredstev na razpolago. Ce hočemo še na¬ dalje izdajati naše "Domače Glasove" kot neko vez tne$ vsemi slove := skimi begunci, moramo imeti za to denarna sredstva. Ce hočemo vzdr= Sevati naše šole in naše dijake, moramo nekje dobiti za to podpore! Ce hočemo podpreti naše starčke in invalide ter bolnike, ki bodo mo¬ rali ostati v Evropi, bomo morali za te zbirati prispevke pri naših bratih, ki so prišli do zaslužka. Zato kličemo.in vabimo vse, ki so dobre volje, k temu skupnemu delu. V Argentini naj se pošiljajo tozadevni prispevki na naš slov; Društvo Slovencev. CALLE VICTOR MARTINEZ, 50, BUENOS AIRES. V Kanadi naj se pošljejo prispevki na naslov: Ambrožič Lojze, MALVERN, ONTARIO, TORONTO, in na naslov DoIe*hc Anica, 0NTA= RIO HOSPITAL, 1007 LAKEŠHORE RD. NEW TORONTO, ONTARIO. V USA naj se pošiljajo zbirke na naslov; Dr. Miha Krek, 10316 Barrett Avenue S,6* CLEVELAND 8« OHIO, USA. V Angliji sprejema za nas darove in prispevke za časopis; Selan Peter, MINERS HOSTEL, HlRfAN-, near A7ERD0RE, GLAM, SOUTH $&= LES, ENGLAND. Le veselega darovalca ljubi Bog! In tudi mi računamo le na take darovalce, ki z veseljem in krščansko ljubeznijo vrše svo= je narodno in krščansko dolžnost dejanske ljubezni l Nikogar ne si= limo, vse pa vljudno vabimo k temu delu! l//\J JG- NOVGC/bV SPlTT7\L_U 2 špitalski trgovci imajo zlate čase o Vse življenje v Spittalu v mestu in v taborišču poteka v znamenju naše selitve. Vse trgovine so oblegane, polne naših ljudi, ki si prizadevajo, znebiti se poslednjih grošev. Spričo visokih cen in majhnega zaslužka je njih prizadevanje vedno polno uspešno. 3pi= talskim trgovcem cvete kupčija, kakor jim ni še doslej in verjetno jim poslej tudi več ne bo. Najživahnejsi je promet v trgovini z že= leznino. Veliko je povpraševanje po vsakovrstnem orodju in po ku= hinjski posodi. Naši "Argentinci" odhajajo v "Regitinijo" dobro o= premi jeni z vsakovrstnim "orodjem. Mnogi peljejo s seboj popolno o= premo za mizarske, kovaške, kleparske, ključavničarske, krojaške in čevljarske delavnice. Na Šivalne stroje je pravcati lov. Nekateri so si nakupili tudi pogonske motorje in razne stroje. Gospodinje nakupujejo kuhinjsko posodo; lonce, kozice, p>e= čenjake, jedilni pribor, petionejše ženske, to so gospe naših re~ šetarjev in obrtnikov, si nabavljajo lične in praktične petrolej= ske kuhalnike. Trgovci zelo radi postrežejo, so pa zaskrbljeni, kaj ko Slovenci od tukaj odidejo bo. Tahoriščn t r g o v i n a in denar Pa tudi v taborišču imamo "veleblagovnica alla Stermecki v Celju? Notri stopiš strgan in bos, ven pa prideš od vrha do tal ves nov. Dobiš vse od glavnika, mila, naramnic, obleke, čevljev pa do rjuh. Ko je bila trgovina odprta, so prišli tudi jodjnrji, da bi kaj kupili. Opravili seveda nič niso, ker v tel trgovini šiling ni= DOMAČI GLASOVI - 3 r1«XI. 1948« Štev,9. ma nobene veljave. 'Naša "lesena republika" ima namreč sedaj tudi svoj las« ten denar. A, zijate, kaj’ Kar zijajte! Naša valuta so lični rdeči in zeleni bankovci. v plače dobivamo seveda v šilingih. Ta denar smo krstili za "pike". Ce si lani osorej imel piko ali celo več pik, gorje tl, človek! Letos pa imamo interes na tera,£a imamo pri tabo= riščni komandi čim več pik. Lani je bil tudi srečen tisti, ki ni bil na listi, letos pa mnogi preklinjajo in se jeze, ker niso na listi, pa recite, če se kolo časa v resnici ne vrti! Vsak taboriščnik, ki je eligibl, ima pravico do pik. Temeljna razdelitev točk. Delavci s plačo 10 točk in 6 odkupnih. Neplačani delav= ci I0 v točk in dodatek. Proti svoji volji nezaposleni delavoljni 10 točk in dodatek. Dijaki 14 točk. Svojci nad 16 let 10 točk* svojci pod 16 let 10 točk. Tako,vidite, imamo velik interes, da ima vsak čim več pik, Ta novica pa naj se konča tudi s - piko, Tajništvo s v«; Anton.a. Druga pomembna in zaenkrat najaktualnejša zadeva v tabo¬ rišču je tajništvo sv, Antona. Da je sv. Anton vseh zaljubljenih patron, to je znano. Da je od ženskega sveta najbolj^oblegan in če-cen svetnik, tudi ni tajna. Tako je tudi v taborišču tako za= poslen ih to že precej časa, da si je najel svojega tajnika v ose« bi g. dr. Vračkota, Cilj in namen tajništva je človekoljuben. To¬ še pravi, dvema mladima Človekoma, ki se imata rada, mora dr.Vrač«' ko pomagati v zakonski stan,.. Ja, veste, to je v teh časih in raz merah zelo komplicirana zadeva in. ne gre več po receptu: "al me če če te čem?" Vmes so instance in njihov jezik je drugačen, kakor pa od srečnih zaljubljencev. Dr. Vračko pomaga obresti vse instance^in se pogovoriti z uradnimi gospodi v uradnem jeziku in tako prižene stvar do srečnega konca, do ohceti namreč. Tako je danes dr. Vračko najpopularnejša osebnost v ta= borišču. Tudi o njem bi lahko s Prešernom peli s "Bilo ni godu, svatovšnje, semnji, De tje ne bili bi vabili ga." Poslovilni koncert s p i t‘a 1 s k e g a p e v= s k e g a zbora. V našem taborišču bn kmalu dolgčas. Pevci in pevke trumo« ma odhajajo. Lani jih je bilo še 130, a letos 19. oktobra pa samo še 38.'Poslednjič so nam zapeli, ker v kratkem se bodo še ti poraz« gu-bili. Koncert je bil zelo prisrčen in lepo so zapeli. Nič novega nismo slišali, a lepo zapeto pesem radi poslušamo, n§j je še tako stara in. znana. Zapeli so nam 25 pesmi. Ponavljati so morali,; Flo= sarsko, Pojdem v Škofiče in Pogreb Martina Kebra. Franček Kolarič je k vsaki pesmi napravil posrečen uvod. G. Mihelič Silvin sedaj zbira in uči nove pevce in pevke, a tega, kar je bilo, ne bo nikoli več. , Zopet so o.dšli "Argentinci". V soboto 23. oktobra je zopet od"lo iz našega taborišča v Argentino 129 naših rojakov. Na predvečer smo se od njih lepo po=' slovili. Zjutraj 23. oktobra ob pol 6 so imeli odhajajoči skupno'sv. mašo. Med sv. mašo se je v lepem govoru od njih poslovil preč. g. Rupnik Lamovšek, Bodril jih je, naj v tujem, daljnjem svetu ohranijo n »i DOMAČI GLASOVI 1,XI, 1948. Štev. 9 - 4 - enake versko 'gorečnost, kakor so jo negovali tukaj. Nam je v teli^ letih Bog čudovito pomagal in nas tudi za ndprej ne bo zapustil,če bomo mi njemu zvesti ostali, proti koncu sv. mase pa so vsi zape= li: "Marija, skoz življenje, voditi srečno znaš." V kapeli v teh trenutkih ni bilo suhega očesa. Popoldne čb treh so se odpeljali v Beljak, kjer so jih naložili na iro vlak. Vagoni so bili toplo kurjeni, matere z malimi otroki in starčki so imeli vagon s roste= ljami. Druge pa so spravili po 6 oseb v en kupe. Okrog polnoči so se peljali mimo taborišča. Zakurili smo kresove, da so nas bolje spoznavali , prav lepo so potovali ob najkrasnej sem vremenu skozi Salzburg, Insbruck, Bremen do Torina, kjer se nahajajo v prehodnem taborišču v Grugliasco. Odtod so prepeljani v Genuo, kjer se vkrcu= jejo na ladje, To pot so odpotovali; Belec Janez, Pavel in Vid iz škofje Loke, Bizjan Anton, Božnar Alojz, Franc, Pavel in Marija iz Polhovega gradca, Cerar Joge s 3 družinski¬ mi člani iz Ihana* Cop Avgust s tremi člani družine iz Jesenic na Gorenjskem^ Jerman Franc iz Jesenic, Danjko Rajmund z 8 člani dru= žine iz Krškega ob Savi, Draksler Anton s 3 člani družine iz Praš pri Kranju, Gnjezda Jerica s 6 družinskimi člani iz Ihana, Hribar Mihaela z 2 družinskima članoma iz Ihana, Javoršek Vinko z 2 Člano= ma družine, iz Moravč, Jan Lovro iz Ljubljane, Jauh Franc iz Sen= Čurja, Javoršek Jože s 4 člani družine i; Moravč, Kmetič Katarina iz Zg. Brnika, Kočar Ivan s 3 člani družine iz Zaloga pri Ljublja= ni, Kos Valentin z 2 članoma družine iz Cešnjic pri Moravč ah, ICnaus Franc, Kostelec Anton, Kozjek Marija iz Polhovega gradca, Krajnik Janez s 4 družinskimi člani iz |t. Jošta nad Vrhniko, Klemenčič Vera in Vinko, Kuhelj Franc in Gabrijela, elemente Nada iz Dobrove, Lesar Janez in sin Janko iz Kočevja’, Leskovec Jogefa s 3 člani dru= Sine iz Ljubljane, Likozar Franc z'ženo Marjano in sinom Antonom iz Lahovč gri Komendi, Lužovee Janez s 7 člani družine iz Zg. Brnika, Majeršlo Janez in hči Štefka iz Tržiča, Mežnar Marija s 3 družinskimi člani, Petek Ana z 2 družinskima članoma iz Goričice-Ihan, Poglajen Alojzij s 3 družinskimi člani iz Javornika na Gorenjskem, Poznič Jakob s 3 člani družine iz Domžal, Rihar Franc, Rode Andrej s 7 člani dru» žine, Rode Ana z materjo Ano in sinom Jurkom, Rode Ivan z ženo Ani= co iz Ihana, Šušteršič Jože, žena Mica in sin Dušan iz Celja, Veho= vec Janez in Marija iz Ljubljane. Misijonska nedelja v Spittalu in dru= ge slovesnosti. V nedeljo 24. oktobra^smo praznovali zunanjo slovesnost Misijonske nedelje. Pri vseh mašah smo slišali pridige o misij 0 = nih. Cerkvena nabirka za misijone je prinesla kar čedno vsoto. Po= poldne in zvečer pa je bila v gledališki dvorani lepa misijonska prireditev. • Ta dan smo obhajali praznik sv.nadangela Rafaela. V noči od sobote na nedeljo smo imeli nočno čaščenje Naj svetej šega. Mol±= li smo predvsem za vse vas, ki ste se že izselili, da bi Vas Bog in njegov sveti angel Rafael vodila v tujini, da bi vas Bog blagoslav= ljal in dal srečen uspeh vsem vašim podjetjem, delom in naporom. Molili pa smo tudi za vse, ki- se bodo, oziroma, ki bodo šli v svet. Udeležba je bila prav lepa. Do polnoči so molile ženske, po polno= či do 5 . are zjutraj pa moški. V ponedeljek 25. oktobra so nagi- smolarji - oprostite Čevljarji moram reči, praznovali god svojega patrona sv. Krispi== na, Ob 8 uri so imeli skupno sv. mašo. V noči od sobote 30. na nedeljo 31. oktobra smo zopet DOMAČI GLASOVI. - 5 - 1.XI. 1948. Štev.9. imeli nočno češčenje v enakem redu kakor 24, oktobra. Tokrat smo se duhovno ‘pripravili za slovesni praznik Kristusa Kralja, molili pa smo za blagor domovine. Na praznik je med glavno sv. mašo prav lepo prepeval naš zbor. Morda smo poslednjič slišali lepo Mavovo slovensko mašo. Zvečer pa'smo v dvorani prisostvovali slavnostni akademiji. Govo¬ ril je dr. B&saj. Za govorom so sledile deklamacije, recitacije in petje,'spremljano s skioptičnimi slikami, ki prikazuje Kristusa Kralja. 'Zvečer smo tudi zaključili lepo oktobrsko*•roženvensko pobožnost. Do poslednjega kotička smo napolnili kapelo. Poročili so se v mesecu oktobru: Janez JENKO, automehanik, Pungart - Sora in An= gela^ROGELJ, bolniška sestra, Sp. Brnik - Cerklje; Leopold GOLOB, kovač, Virmaše -Stara Loka in Ivanka REMIC, Podsmreka - Dobrova: Janez PAPEŽ, pos* sin, Lopata - Hinje in Marija ZOR, Moše - Smled= nik; Jože JANEŽIČ, kolar, Grosuplje - §mgrje in BOH Jožefa, gi= vilja, Gnm^išče - Šmarje pri Ljubljani; PETRIČ Alojzij, zidarski pomočnik, Črnec - Sv. Gregor in Ana JAKLIČ, pos. hci, Rašica - Velike Lašče. Začetek šolskega leta nam je vsa zadnja leta prinesel po nekaj knjižnih novosti. Tako tudi letos. Tudi oe v smo že pred durmi svoje emigracije iz Avstrije', nič ne popustimo, življenje zahteva od nas vedno in neprestano dela, morda v begunstvu Še bolj kot do= ma v rednih razmerah. Poleg "Zgodovine srednjega in novega veka", pomožne knji= ge za gimnazijo, in "Slovenskega berila" za I. gimnazijski razred, je v začetku letošnjega šolskega leta izšel tudi "Zemljepis Slove= nije", učbenik za IV. gimnazijski razred, ki ga.bo pa tudi vsak' drug begunec s pridom bral in se lahko iz njega marsikaj naučil. Izšel je v Slovenski begunski tiskarni v Ipitalu na Dravi, Obsega 69 strani in 30 prilog zemljevidov, grbov, tlorisov itd. Kakor vsi- drugi špitalski tiski, tako je tudi - ta izšel razmnožen na voskovnicah. Knjiga "Zemljepis Slovenije"' po= daja zaokroženo zemljepisno podobo vsega slovenskega o.zemlja in to na način, ki je za nižjo šolo najlažji in zato najbolj primeren, t.j. slovensko ozemlje ni obrav= navano sistematično kot celota, marveč po slovenskih pokrajinah. Kot skupnost so ob= delana samo nekatera poglavja, kakor goro= pis, vodopis, podnebje, gospodarstvo^kul= tura, prebivalstvo, izseljenstvo in se n©= kaj. drugih. Prvi del učbenika se v glavnem Pirčeve in novejše Tržaške knjige, kaj, da ne bi ob izidu te pomembne knjige, za naše rojake, raztresene po mesta drži be edila starejše Ne moremo si napis&li o njej nekaj besedi tudi svetu. Na prvem mestu naj omenimo te vrste slovenskem učbeniku, t.j, . . ..... skega oz emlja. Iz tega pregleda je razvi9.no zlasti tudi to, dja smo "V 'rajnim. aVstroogrski monarhiji dobili Slovenci med prvimi novost,, ki jo prvič naletimo v na preo-ied kartografo v s loveni DOMAČI GLASOVI - 6 - 11X1*1948. Štev. 9. Grb mesta Ljubljane krasen slovenski ati ant, ki ga je napravil Matej Cigale leta 1877» Delal ga je polnih osem let in se sam pohvalil, da je s takšnim delom prehitel druge avstrijske narode. V tej zvezi naj po učbeniku dalje navedemo, da je Avstrocgrska izdala za ljudske gole slovenski atlant, toda brez Štajerske, brez koroške,brc Prekmurja ip brez Beneške Slovenije in brez imena Slovenija, vendar značilno, da imamo- prav v tem atlantu takoj na prvi strani Ljub¬ ljano, Trst in Gorico* Iz pregleda o kartografih sloven¬ skega ozemlja je dalje razvidno, da je Slo¬ venec Kocen , doma iz vasice Hotunje, vzhodno od Celja, prvi v Avstroogrski izdelal za av= strijske ljudske in'srednje šole atlant, ki je izšel eden leta 1860, drugi pa 1863«'in ki je bil preveden potem v skoro vse av= strijške jezike (hrv.,polj. itd.) Rabili so ga po vseh avstrijskih šolah. Leta 1946. jeizšla n.pr. njegova 62. nemška izdaja. Da je bil zaveden Slovenec, je razvidno iz zemljevida alpskih dežel, na katerem je v desnem spodnjem kotu vrisal (1. 1863«) slovensko na= rodno mejo in podal seznam slovenskih krajevnih imen. Ko poročamo še o tem, naj navedemo ge to, da je Italija za zasebna dela slovenskega ozemlja za tako imenovano Ljubljansko pokrajino izdala dva atlanta za ljudske'oziroma za srednje sole,na katerih pa imena Slovenija zaman iščemo. Vsa imena izven Ljubijan= ske pokrajine pa so poitalijančena, le na ozemlju, ki ga je za= sedla Nemčija, so označena slovenska imena, to pa najbrž zato, ker so ta del atlanta pri= redili slovenski profesorji (Dr.Valter Bohinc. Dr. Homan Savnik in prof. Maks Miklavčič),kar pa seveda tudi ni nikjer omenjeno. - S tem v zvezi naj omenimo še to, da tudi ime sloven= skega prireditelja istega nove-ga atlanta, ki je letos izšel za tržaške šole, ni navedeno. Vendar je pa ta zadnji tržaški atlant za na= šo šolo do neke meje primereh, ker vpošteva že novo razmejitev med Jugoslavijo in Itali= jc odn. Svobodnim tržaškim ozemljem. Izrednega pomena pa so priloge,ki so dodajane učbeniku. Večina prilog TE~ temu zemljepisu kakor tudi priloge k mesec prej izišlemu ponatisu 1. dela Zgodovine Sloven= cev so zamišljene kot nadaljevanje ozir. izpopolnjevanje Zgodovin^ skega atlanta. Tu naj omenimo zlasti podobe grbov vseh naših najvažneje ših mest; Ljubljane, Trstja, Maribora, Gori= ce, Celja, Ptuja, Postojne, Kopra, Pirana itd., ki jih najdemo med prilogami. Mimogre= de naj tu omenimo, da smo ta del študija Slovenci precej - če že ne popolnoma zane= marjali, tu v begunstvu pa smo videli, kako cenijo td drugi narodi, zlasti Nemci, Hrvat= je, haitijski narodi, Angleži, itd. Med pri= logami dobimo dalje talne narise Postojnske jame, Krišne ali Mrzle jame, shematični o= ris Savinjskih ali Kamniških planin, mestni načrt Ljubljane in Maribora z oznamenovonjem Grb 'Naslov eni j e njunih novih meja itd. Dalje je tudi zemlje= vid glavnih slovenskih narečjih skupin in posebej zemljevid slo= Grb me Gorice DOMAČI GLASOVI - 7 - 1.XI.1948. itev* 9. venske koroške narečne skupine z v Črtanimi mejami posameznih nare= Sij. Izseljence v ZDA pa bo gotovo najbolj zanimal zemljevid ZDA, na katerem so posebno označene vse slovenske župnije, na hrbtni strani zemljevida pa so posebej Še podani njihni točni naslovi in pa imena župnikov. Iz vsega tega je jasno, da je novi zemljepisni učbenik o Sloveniji zelo zanimiv in pomemben in da smo nanj vsi zame j ni Slovenci lahko ponosni .?Iar= sikdo izmed njegovih bralcev so bo morda z začudenjem ustavil, kako to, da manjkajo za nekatera mesta, trge in dr. kraje točne gte= vilke prebivalstva. Prireditelj se je temu namenoma izognil. To pa zato, ker ni imel pri roki najnovejših podatkov o ljudskem štetju. Kakor znano, so imeli v domovini letos v a= prllu ljudsko štetje, gradivo o njem pa za= enkrat vsaj nam v zamejstvu še ni dostopno. Brezdvomno pa moramo obžalovati, Grb mesta V' Trst da je učbenik izšel samo v 63 izvodih. Po= temtakem pomeni vsak izvod ge danes dragocenost. Iz razgovora 3 prirediteljem naj podamo še to. da je imel v načrtu, da izda 2.del zemljepisa za 8. razred in to v mnogo širšem obsegu, kakor pa je pričujoče delo, toda tega zaradi.danih razmer ni mogel storiti. Glede zgodovinskih atlantov pa je iz omenjenega pregleda kartografov razvidno, da takšnega atianta vse do najnovejšega časa nismo imeli, prvič je izšel Zgodovinski atlas Slovenije med nami v begunstvu februarja letos, in sicer razmnožen na 50 voskovnicah. Obdelal ga je tudi avtor našega "Zemljepisa Slovenije", Gradiva za zgodovinski atlas Slovenije pa je raztresenega zelo veliko po re= vijah in knjigah, £al pa, da je nam v begunstvu le malo tega do = stopnega. Na zadnji strani knjige imamo tudi kratek p regled sloveni skeg a izselje nstva , Iz njega je razvidno, da živi danes okoli 500.000 Slovencev v zamejstvu, od tega največ v Združenih državah Amerike - uradno nekaj manj kakor 200,000, dejansko pa gotovo okoli 300.000, od tega največ v Clevelandu nato:pa v najpomembnejši južnoameriški državi Argentini, kjer se njihno število mesec za mesecem veča. (v Argentini imajo naši tri časopise, in sicer izda= ja del staronaseljencev Slovensko misel, ki zagovarja sedanji Te¬ žim v domovini, novonaseljenci pa izdajajo štirinajstdnevnik Svo= hodna Slovenija, razen tega izhaja ondi še Duhovno življenje, ki' je verskoj vzgojnega značaja) o m RŽ "Generalom Sturgi Kanado . Oglasila so se naša dekleta, ki so odšla v Kanado 9. sep= tembra. Vozile so se z IRO ladjo "General Sturgis". Popisala so svoje doživljaje, ki so zanimivi zlasti zato, ker so bile prve potnice, ki sp morale same skrbeti za red na ladji. Takole pišejo; V četrtek 16, 9. 1948, Ob pol 3 uri se je začela ladja pomikati. Marsikatera je imela solzne oči. Počasi smo zapuščali obalo. $£e precej časa srno vi= dele hribe, pa tudi ti so počasi izginili izpred oči. Bile smo po= polnoma same na morju prepuščene le Bogu in valovom. Spale smo v 8 1.II. 1948. Štev. 9. DOMAČI GLASOVI tri “štuk.e" ne samo v dva kot je to Lila navada v Spittalu, Po= stelja; mreža, modroc, 2 Leli rjuhi, deka in rešilni pas. Je pa Lilo toplo. Hrana dobra. Zajtrk oh pol 8 uri, kosilo ob pol 12, večerja ob pol 5 uri. Sicer pravijo, da je Lila naša hrana naj= slabša, kar jih je Lilo doslej. Ampak jaz ne vem, Naj samo povem: zajtrk 2 jajr-L trdo kuhani, mleko in Še kakčr grah ali fižol de= belo ovrtje na mleku, marmelada, kruh, kava, kolikor pač kdo ho= če in pa surovo maslo. Vsak dobi najprej svojo taso, ki ima po 6 razpredelb. Potem gre kar po vrsti, laso položiš na mizo in jo kar rineš naprej. V vrsti potem stoje in dele hrano, prvi jajca, drugi mleko, tretji kruh, četrti pecivo, peti sadje itd. Ko vse dobiš, se postaviš k mizi, kjer si po mili volji lahko naliješ kavo In poješ. Nato odideš s posodo na drugo stran in po drugi strani ko si oddal posodo, odideš ven. Luc gori ves dan. Pijače, kakor so jo nekateri pričakovali, ni Lilo, ker je to bila vojaška ladja 0 Kosilo je Lilo juha z najrazličnejšimi dodatki. Seveda naši juhi prav nič podobna. Po. naše bi rekli mi= neštra, meso, krompir, kumarce, pesa, ki je pa na debelo nareza= na, peci vo, sladoled, sadje, kruh, ; čaj. Večerja: zopet meso, omaka, prikuha, več vrst solate, marmelada. Solata je seveda neok±sana 0 Ce ne poješ kruha ali sadja, ne smeš tega vzeti s seboj na krov ali sobo, vse gre v sod,. Da bi ljudje imeli le del tega v lagerju, kar se tu vrže proč, pa bi bilo vse drugače,Toliko o tem. Ob 6 uri je prišla neka Miss v sobo. Sedele smo ravno okrog mize. Vprašala me je, če bi bila pripravljena sprejeti neko delo,'kar sem seveda z veseljem pritrdila. Nato je rekla, da bo težko. Nič ne de, sem ji dejala. Nato se je posmejala in rekla,d me postavlja za komandanta sobe. Gledati moram, da bo vsako jutro dežuralo 6 deklet. Tista, ki bodo dežurala, morajo zjutraj že ob 7 liri k zajtrku. Ob pol 9 uri mbramo pričeti s pospravljanjem a be.Do takrat mora vsaka postlati svojo posteljo, nato vse zapustit, sobo in se podati na krov. Od 10 ure moram čakati pot eni sama v sobi na komisijo, ki pregleda vsak dan natančno vse po tleh, če je vse pomito in zbrisano, Če so ppstelje vse po vojaško pospravlje¬ ne. Ce so kopalnice čiste in stranišča vsa pometa. vse kljuke pri vodi morajo biti lepo zbrisane in se svetijo. Ce je shramba za metle in razno orodje, ki se rabi za Čiščenje lepo čisto in v re du nameščeno. Umiti pa je treba vsak dan vse stene v kopalnici in v straniščih vsak dan s praškom,Dobro sem ji odgovorila.Spre j - mem to. Drugi dan so se pa kar vrstili pregledi. Prva pride las. Pregleda in pohvali.zelo čisto, Potem druga etapa.. Kapetan in še 3 drugi z njim in še ena miss. Tolmač v nemščini razloži, da je zelo zadovoljen in da je zelo čisto. Vpraša nas oziroma mene,kak= šne narodnosti sem in mu povem, Nato se poslove in gredo. Potem še en pregled in prvi dan je končan. Tak: o j prvi dan je pa miss dobila eno deklico, ki je bila prišla v sobo, Bila je-huda, da ne smem dovoliti, da bi katera bila v sobi dopoldne. Tudi če ji bo slabo, ne sme iti v posteljo dopoldan. Pravim, čisto po vojaško. Drugi dan se ponovi ista pesem zopet nanovo, Prišel je še višji pregled,To je bil pa Američan.Govoril je nemško.Zelo je pohvalil in me vprašal, če bom tudi v Kanadi držala tak red in čistost?Se= veda sem tč pritrdila,Ko smo imeli sestanek, je bila naša soba posebej pohvaljena,da naj si jo vzamejo'vsi za zgledi To se nam je na vso moč dobro zdelo.Kaj bi se nam ne. Kako bi nas bilo sram,če bi nas pozivali po radiju s krova po imenu,kakor so to delali dan za dnem,da morajo takoj v svoje sobe na čiščenje o V nasprotni so= bi je bila komandantlca neka Madžarka. Ta je prišla k nam pogledat in potem je tudi ona tako odredila.Tako sta bili ti dve sobi potem vzor na ladji. Za plačo sem dobila vsak dan paket cigaret.Dekleta 1.XI. 1948, It e v. 9 DOMAČI GLASOVI 9 - so pa za 3 dni dobila, katera so delala le po 9 cigaret„Zada 4 e dni pa gele vsaka po 2o cigaret. Vožnja je bila zelo lepa in mirna«Takoj prvo noč ob pol 2. uri zjutraj se je pričela ladja zibati,Zbudilo me je to. Malo čuden občutek, ko vstanem, pa me zanese samo od sebe na drugo stran. No saj ga ge videla nisšg, sem si dejala, pa me že zanaša .Saprami/', kaj pa'bo to, si mislim.Ce že mene meče tako,ko me ja vendar precej skupaj, kaj bo pa še z drugimi.Pa se korajžno postavim in je bilo dobro. Ko pogledam proti stopnicam,ki vodijo na krov, pa že opazim prve,ki omahujejo proti železnim sodom in kličejo krepko "urha", pa ne tistega našega gospoda iz Emigracije, ki se v resnici imonu= je g. Urh« Menični bilo vso pot prav nič. prvi večer smo porinile uro za pol ure nazaj, drugi dan zopet za eno uro in tako vsak dan, da smo prišle na 6 ur. Dekleta so tila kljub lepi vožnji skoro vsa več ali manj bolna.Samo par nas je bilo zdravih vso pot. Ni se jim pa dalo dopovedati, da morajo kljub slabosti velike hoditi in gibatil Tako so se pa vlegle m krov kar pa je zelo slabo. Na te vj -je opozorila miss. Jesti gorate, je dejala, čeprav s silo in ne riiisZ 'ii, da ste na ladji. Ce čutite slabost, se vlezite na trebuh za kratek čas. Kadite pa čim manj ali pa sgloh ne. To je bilo navodilo. V soboto dne 18.sept. smo u= gledali gpanijo - obalo, to je bilo'nekako ob 3 ari popoldne,na dru= gi strahi smo uzrle afriško obalo-Nekako ob 7 uri smo prepluli Gi= braltar. Napovedali sc ponoči ner itc. Mislili smo,da se bomo sju= traj zbudile v portugalskem pristanišču,pa ni bilo nlč.kei so mo= rali spremeniti svojo smer valeči; neviht c, zato so ladjo pognali kar naprej,saj so vedeli, da vozijo "dekle" in da se mudi. Na ladji se je vršil en skupni sestanek vseh. zaupnikov narodnosti. Jaz se ga nisem udeležila, pač pa je šla tja Marica, t.j učiteljica iz Horjijla in pa Lall, Id. je imela otroški vrtec v Sp±t= talu. Imen pa ta moment res ne vem, kako se katera piše. Na tem se= Staniču so se dogovorili, da bodo vse narodnosti napisale nekaj za list, ki se bo izdal na ladji, Zvečer smo se nato pomenile,Zato Vara ne bom poropala, koliko nas je potovalo in kakšne narodnosti, ker je tu v listu, ki ga prilagam v dveh izvod."n vse popisano! Na sestanek nisem mogla, ker nisem noben dopoldan smela zapustiti sobe in sem’ smela gele po kosilu na krov. Zvečer smo vedno prepevale na krovu. Tujci so nas poslušali z veseljem« Organizirale smo en skupni se= stanek v dvorani za vse Slovenke.. Imele smo na programu razne na= rodne pesmi, deklamacije in tako š.e enkrat pred odhodom, predno se bomo razšle, malo pogovorila. V petek 24,9o smo morale pomiti vso sobo od stropa in sten do tal; vse postelje in sploh vse. V Halifaks smo prispeli ob pol 10 uri v soboto dne 25.9. Izkrcanje se je pričelo nekako ob 11« uri. Odnesle smo zopet vsaka sama svojo prtljago z ladje, ki je privozila čisto v pristanišče, prtljago smo odložile v garderobi, Nato so nas začeli klicati po imenih. Seveda smo komodno sedele v velikanski čakalnici, Nato po vrstnem redu 'kakor nas je klical po spiskih, odšle z vizumom zopet na drugo stran v čakalnico. Smeha je bilo dovolj, saj si vse dru= go slisal preje v kakor pa svoje pravo ime. Bože mili - ser dejala sama pri sebi. Ge se bo meni taico jezik lomil pri angleščini kot se tem ljudem samo pri ..tej izgovorjavi imen, potem bi bile ^naj bol j se, da pobereš svoja šila in kopita, pa greš odkoder si pri šla, Tu so nas zopet obdarili z listkom ali kakor smo rekle: pasjo številko, pardon, te smo dobile tik predno smo ladjo zapustile, To so bile številke vagonov, kamor je morala iti potem vsaka, ko se je v oa= kalnici zopet vsako posebej popisalo, kakšne narodnosti je, kakšen poklic je imela, kam želi. Nato pa je bilo to končano, Vsaka je šla DOMAČI GLASOVI - 10 - , 1948. Štev. 9. v garderobo po svoje stvari, pa naprej na pregled kovčekov. Enim je pregledal vse, drugim zopet nič,'Jaz nisem odprla nobene štvari. Pogovorili smo se pa lahko, ker so-več ali manj znali herrnko.Nato je dobila vsaka 2 zavitka ‘cigaret in odSle smo na vlak, ki nas je zunaj čakal. Dobile smo tapecirane vozove s svetlomodrim baržunortu Me smo dobile voz, tako da je imela vsaka'za dva sedeža prostora, kakor male zofe. Poleg je bil jedilni voz. Vse krasno urejeno. V Evropi ne vidiš tudi na "Ekspresu" ne kaj takega. iz »»Merske- G 1 S t V O Sloveniji V Titovem petletnem planu je predvideno, da se majhni kmetijski obrati združijo v večje obratovalne enote. "Poročevalec" pravi, da je treba vključiti male kmetijske obrate v nove organi¬ zacijske oblike,‘gospodariti na velikih površinah in po načrtu." Vse to pa zahteva novih-kmetijski' strokovnjak in teh Titovini zelo primanjkuje, Tudi vpis v šole se vrši po planu. Zanimalo vas bo, kje in kakšne kmetijske šole obstojajo v Sloveniji.. Vseh kme« tijskih šol je 22. V Mariboru je srednja kmetijska šola s 4 oddal« kis splošni, živinorejski, poljedelski, vinarsko -sadj ar ski»'v Ljub* ljani je srednja veterinarska šola, v Sranju mlekarska šola, y Ptu= ju melioracijska šola, v Medlogu pri Celju vrtnarska šola, v 3t, Petru pri Gorici vrtnarska šol cx .5 vzi rska Sola v Podlehniku pri Ptuju, vinarska šola v Kapeli pri. Radgoni (bivša banovinska trsni« ca), vinarsko-sadjarska šola v Ložu pri Vipavi, vinarsko-sadjarska šola v Vrhpolju-Brdih na Goriškem, vi irsko-sadjarska šola v Sve« Čini na Štajerskem, vinarsko-sadjarska šola v Vinomeru pri Metliki, poljedelska šola v Rakičanih v Prekmurju, poljedelska šola v Maren« bergu, živinorejska šola v St.Jurju ob juŽ. železnici, zoo-veter- šola v Kočevju, živinorejska šola v lovneku pri Braslovčah, živi« norejska šola v Mali Loki na Dolenjskem*, živinorejska šola v Lo= f ater .j šola za plansko gospodarjenje v Poljčah, splošna kmetijska ola v Ljubljani, podkovska šola v Ljubljani. "Poročevalec" pravi, da vpis ni dosegel začrtanega plana, razen šole na Grmu. - Meso, namesto delavc m na - gnoji ce. V V3eh državnih ustanovah že od nekdaj vlada birokrati« zem in polževa počasnost. Tudi v Titovini ni prav nič boljše, Se- celo slabše kot kdaj prej . Zgovoren primer prinaša spet "Porečeva«- lec" iz Jesenic. Gozdni ma- azin je prejel iz Beograda pošiljko ov¬ oj ega mesa za delavce. Pošiljka je dospela v petek.Upravnik Rus je meso dvignil šele v'ponedeljek in ga razdelil med svoje posloval« niče, katere pa meso niso več mogle izročiti delavcem, ker so ti že odšli nazaj v gozdove. Meso je ležalo v poslovalnici do četrtka, ko je prišel upravnik Rus pogledat, 6e je meso še užitno,. Moral je ugotoviti, da je meso že popolnoma skvarjeno ter so morali zakopa« ti 44 kg mesa... Kaj takega bi-se pač v privatnih podjetjih nikdar, ne zgodilo. A brihtne Titove oblasti so privatna podjetja "lilcvi« dirale"'... Prvi slovenski film so izdelali v Sloveniji. ki ; je dolg 3000 metrov. Naslov filma je "Na svoji zemlji".Snemali so ga večidel na primorskem v Baški grapi. Plim je kajpada v par« tizeonskem stilu e