711
SLEHERNO  NOC Srbo  Iranovski
Sleherno noč te odnašam daleč od vsakdemjih predmetov:
daleč od ogledala,
igel,
razbitih oken,
daleč iz tesne sobe
natrpane s stoli,
daleč zelo daleč.
Spuščam te v travo, da utoneš v njej,
da se porodiš sveža iz nje,
umita z roso bližajočega se svita.
Kakor iz marmorja si,
toda topla.
Topla kot šumljanje jezera.
Vzdigni se v travi,
da vidiš kače,
kače skrbi, ki naju bodo tiho zapustile,
da se z mrakom spet vrnejo.
Nasloni se in glej, kako odpira pred nama
dolina zeleno dno.