VELIK PISATELJ SVETOVNE MERE. TAK, OB KAKRŠNIH NAROD NANOVO IZMERI SVOJA BISTVENA VPRAŠANJ/
Iežencev smo videli
St. 40 (1419} Leto XXVII
NOVO MESTO, četrtek,
30. septembra 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Zdravstvene
skupnosti
občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje ter Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto objavljajo danes v posebni prilogi Dolenjskega lista v nakladi 30.900 izvodov samoupravne sporazume o osnovah svojih planov za obdobje 1976 - 1980. Namenjeni so vsem uporabnikom in izvajalcem nalog na tem pomembnem področju. Da bi delavci v združenem delu o programih teh skupnosti lahko kar najuspešneje razpravljali, jih uskladili in dopolnili ter po končanih javnih razpravah tudi sprejeli in podpisali, seznanja strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto z njimi danes v prilogi Dolenjskega lista vse naročnike in bralce Dolenjskega lista v naštetih občinah. Vsi smo uporabniki različnih storitev s področja zdravstvenega varstva. Seznanimo se zato s pravicami in z dolžnostmi, ki jih imamo kot zavarovanci v zdravstvenem varstvu!
Izgovorom zapreti pot
Zaskrbljujoče polletje
Položaj delovnih organizacij ta čas najbrž ni več tako kritičen, kot ga kaže polletni obračun. Medobčinski svet ZKS Posavje kljub temu prižiga signalno lučko za vse tiste kolektive, ki so končali polletje z izgubo.
Od komunistov v tozdih in OZD pričakuje, da se bodo tokrat zavzeli za temeljito analizo polletnih rezultatov, poiskali vzroke za izgubo ter sprejeli sanacijske programe. Pri razčlembi obračunov naj sodelujejo banke in regionalna zbornica.
Komunisti predvsem ne smejo dopustiti, da bi vso krivdo za neuspeh zvračali na ugotavljanje dohodka po plačani realizaciji. Novi zakonski ukrepi so zmedli predvsem tiste organizacije, ki se niso znale o pravem času pripraviti nanje.
Gibanja splošne in skupne porabe za obdobje prvega polletja tudi ne gredo v korak z resolucijo gospodarskega in družbenega razvoja za tekoče leto. Značilen pojav za prvo polletje je nadalje upadanje produktivnosti, zato naj bi jo v slehernem kolektivu čimbolj spodbujali, ne le z besedami, ampak tudi z dejanji.
J.T.
IH1- ,zllllWlB&auKafl|
V drugi polovici tega tedna bo spremenljivo oblačno vreme, | občasno pa so možne manjše • padavine. Najvišje dnevne temperature bodo okoli 20 stopinj.
KOČEVJE: POPUST ZA PRAZNIK
Za praznik občine Kočevje in za svojo sedmo obletnico bo kočevska NAMA prodajala od 1. do 5. oktobra z 10-odstotnim popustom pohištvo, preproge, obloge tal, svetila, belo tehniko, televizoije, dekorativno blago, posodo in težko konfekcijo. Popust bo vejjal tudi za nakupe na potrošniška posojila.
„Vsako ukinjanje inštitucij na nekem območju pomeni nazadovanje, zato zavarovanci v Posavju niti iz družbenopolitičnih niti iz gospodarskih razlogov ne moremo sprejeti v osnutku ponujene rešitve, ki s cenzusi vnaprej izključuje nekatera območja iz odločanja."
-To so besede iz razprave o preobrazbi zavarovalstva na seji medobčinskega sveta ZK Posavje v minulem tedna V skladu z ustavnimi pravicami so že med potekom javne razprave v vseh treh občinah poudarjali, da si bodo sami izbrali najbolj racionalno obliko organiziranosti in da so se v tem primeru odločili za posavsko skupnost
POKLON VELIKEMU ROJAKU —	Književnik	Ivan Bratko	govori	na osrednji spomin&i proslavi ob	stalfža3 zapisn^^Let^^zival^van^
25-letnici smrti Louisa Adamiča v dvorani nove osnovne	šole v Grosupljem, ki nosi ime nepozabnega	cev podružnice	Sava v Krškem in
rojaka (Foto: Svetozar Busič)	medobčinskega	sveta SZDL. Po
mnenju sveta	ZK je določanje
Louis Adamič - vedno živ med nami
Grosuplje: z vseslovenske počastitve spomina na Louisa Adamiča, pisatelja in političnega borca
,,Bil je re\olucionar, politični borec, osebnost izjemnih človeških kvalitet, ki je ob pravem trenutku zapisal to, kar je narekoval zgodovinski trenutek...“ je v soboto v nabito polni dvorani nove osnovne šole „Louis Adamič" v Grosupljem med drugim dejal o Louisu Adamiču književnik Ivan Bratko, ko je podal zgoščeno podobo dragocenega književnega, političnega in človeškega dela velikega pokojnika.
Z množično proslavo so Grosu- nije: Mitjo Ribičiča, dr. Marjana
peljčani že v petek zvečer počastili neprecenljiv delež revolucionarja-pisatelja Louisa Adamiča, svojega rojaka iz Praproč. Še več bi jih bflo prišlo na sobotno srečanje v novi soli, toda dali so prednost gostom, sorodnikom in mladini, B je z odraslimi do zadnjega kotička na-dvorano. Med množico ude-številne družbenopolitične vodilne delavce Slove-
Breclja, Vido Tomšič, prof. dr. Janeza Milčinskega, predstavnike Slovenske izseljenske matice, slovenske pisatelje in znanstvenike, člane ameriškega veleposlaništva iz Beograda, generalnega konzulata in informacijskega centra iz Zagreba ter vrsto slovenskih rojakov iz Amerike.
Najprej so lepo zapeli člani domačega pevskega zbora pod vod-
stvom dirigentke Mojce Intiharjeve, predsednik občinske skupščine Janez Lesjak pa je v pozdravni besedi med drugim dejal, da je pokojni pisatelj Adamič kljub prerani in še vedno nepojasnjeni smrti pred 25 leti živ in drag vsem ljudem njegovega rojstnega kraja in vsem Jugoslovanom. V srcih smo čutili, da je resnično tako, kot je rekel tovariš Lesjak: „Louis Adamič je bil eden izmed tisočerih borcev, ki so padli za našo skupno svobodo.
Čeprav je postal že v ZDA pravi Amerikanec, je ostal tudi do kraja zvest svoji prvi domovini.
Osrednjo spominsko besedo je imel nato književnik Ivan Bratko. V njegovih besedah je izstopil Adamič-sobojevnik za novi svet in pravičnejše odnose med narodi in državami. Spomnil se je Adamičeve mladosti in boja za kruh, njegove strme poti v sam vrh ameriške
(Nadaljevanje na 4. strani)
„AA” - most sodelovanja
Na mladinskih igrah Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije je nastopilo 250 športnikov
Z zaključnim sestankom zastopnikov Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije so se v Novem mestu končale III. mladinske igre Alpe-Adria.
Tretje igre, na katerih so imeli največ uspeha slovenski športniki in športnice, so postregle s koristnim strokovnim sestankom o problematiki vključevanja mladih v tekmovalni šport s posebnim ozirom na selekcijo nadaijencev. Predstavniki vseh dežel so se zavzeli, d ji bi s podobnimi sestanki nadaljevali, saj pomagajo spoznavati telesnokultur-no problematiko v vseh treh deželah
MED DELAVCE V TOVARNO
Brežiška kulturna skupnost bo priredila v sredo, 6. oktobra, posvetovanje o problemih kulture v občini, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki delovnih organizacij in kulturnih ustanov. Posvetovanje bo v Tovarni pohištva v Brežicah. Prireditelji želijo, da bi z razgovoromv takem okolju pritegnili delavce k sooblikovanju kulturne politike.
in predstavljajo lepo priložnost za izmenjavo izkušenj. Poudarili so, da so srečanja iz treh dežel močno koristna. Na športnih igriščih se mladi iz dežel z različno družbeno ureditvijo spoznavajo, poglabljajo prijateljstvo in pomagajo pri razumevanju in krepitvi miroljubnega sožitja narodov in narodnosti. Več o mladinskih igrah na športni strani.
J. P.
IGRE SO MOST — V Novem mestu so se minulo soboto končale tradicionalne igre Alpe-Adria, na katerih so imeli največ uspeha slovenski športniki in športnice. Na sliki: Slavko Vute, predsednik novomeškega atletskega kluba, podeljuje priznanja gostom iz Italije. (Foto: Janez Pezelj)
Tokrat krave na »zmagovalnem odru”
Vsestransko uspela razstava — odsev razveseljivega napredovanja dolenjske živinoreje
Dolenjsko rjavo govedo, pasma, stara 107 let, ki je nastala iz svetle^ domačega goveda, križanega z muricidolskim govedom, je imelo v soboto svoj veliki dan. V čast 90-letnice kmetijske šole na Grmu je bila pod Trško goro	po dveh desetletjih zamujenih
priložnosti uspela živinorejska razstava, na kateri so dolenjski rejci prikazali 165 krav in telic, 8 kasačev in 7 hladnokrvnih konj.
Mik prireditve, ki jo je zaradi	namenjena	predvsem njim, je bilo
nujnih kmečkih del žal obiskalo	tekmovanje	in razkazovanje najbolj-
prcmalo kmetov, čeprav je bila	ših živali.	Šampionko, najboljšo
KRAVI KRAV JE IME LAISTA — Strokovna komisija je soglasno sklenila, da je najboljša krava na razstavi iz hleva Antona Darovca iz Ločne pri Novem mestu. Kravi je ime Laista, zmagovalni zvonec pa ji je pripel okoli vratu Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Slovenije. (Foto: M. Bauer)
kravo na Dolenjskem, ki je dala v enem samem letu celo 6.282 kg mleka s 3,51-odstotno tolščo, ima kmet - zadružnik Anton Darovec iz Ločne pri Novem mestu. Lahko je bil ponosen nanjo in na vsa priznanja, ki jih je prislužila skupno s 5.000 dinarji posebne nagrade.
Drugo mesto je Strokovna komisija prisodila kravi Antona Bevca iz Lutrškega sela, tretje kravi Karla Judeža iz Praproč, četrto pa kravi Janeza Kastelca z Malega vrha. Vse te krave so iz A kontrole. Tudi najboljša telica je bila iz Darovče-vega hleva, druga najboljša iz hleva KSS Grm, tretja pa iz hleva Alojza Jarca z Malega vrha.
Da bi spodbudili rejo na območju vseh petih dolenjskih kmetijskih zadrug, ki so skupaj s Kmetijskim zavodom, Živinorejsko poslovno skupnostjo in pokroviteljem Zadružno zvezo Slovenije razstavo organizirali, so podelili še nagrade in priznanja za najboljše živali iz območja posamezne zadruge. Iz KZ Črnomelj si je denarno nagrado, zvonec in umetno gnojilo prislužil s svojo kravo oziroma telico Karel Gašparič iz Nove Lipe, iz KZ Metlika Anton Pezdirc iz Krasinca, iz KZ Novo mesto Alojz Huč iz Biške vasi, Prane Perše iz Zbur in Stane Miklič iz Hudenj v B kontroli ter - kol že zapisano - Anton Bevc iz Lutrškega sela, Karel Judež iz Praproč, Janez Kastelic z Malega
(Nadaljevanje na 4. strani)
Posavje:„Pravico imamo”
Spet nezaupanje, kot je bilo pri ustanavljanju banke
OBISK V POBRATENO ARCHEVIO
V soboto, nedeljo in ponedeljek bodo predstavniki OO ZZB NOV Ribnica obiskali sorodno 'organizacijo pobratene občine Archevia iz Italije in tako gostom vrnili nedavni obisk v Ribnici.
Poleg predstavnikov ZZB občine bodo odpotovali še predstavniki krajevnih organizacij Ribnice, Dolenje vasi, Grčaric, Loškega potoka, Sodražice in člani predsedstva ZB Ribnica.
kriterijev za ustanavljanje temeljnih rizičnih skupnosti v nasprotju s samoupravnimi pravicami zavarovancev. S sporazumom torej ne sme nihče rušiti že sprejetega policentričnega sistema razvoja Slovenije.
V Posavju zbero na leto za 65 milijonov premij, ta vsota pa se skokovito povečuje in bo do 1980 štela več kot 100 milijonov.
J. TEPPEY
NOVOMEŠKI ATLETI DRUGI
Prejšnjo soboto in nedeljo sta bila v Novi Gorici in v Celju mladinska pokalna finala SRS v atletiki. Medtem ko tokrat Novomeščanke niso bi!. uspešne, so se fantje v Celju odrezali, saj so osvojili drugo mesto in prehiteli vrsto močnih ekip. Najbolj so se izkazali Kranjčič (troskok, 13,25), Šuštar (višina, 200), Okleščen (disk, 39,30) in Rifelj (kladivo, 40,84). Medtem ko je Okleščen osvojil tretje mesto, so bili ostali odlični drugi.
V SPOMIN ŠMARJEŠKIH BORCEV IN TALCEV
V nedeljo, 26. septembra ob 10. uri, je bila pri spomeniku NOB pri Treh rokah v Semiču spominska slovesnost, na kateri so počastili spomin na padle borce in talce iz smarjete, ki so jih okupatoiji okrutno pobili 27. septembra 1942. Proslavo sta pripravili Zveza borcev iz Semiča in Šmarjete, učenci obeh osnovnih šol pa so poskrbeli za kulturni program.
Kočevje
slavi
V teh dneh, od 24. septembra do 2. oktobra, praznuje občina Kočevje svoj praznik, hkrati pa tudi teden Komunista pod geslom »Človek, delo, kultura". Danes zvečer bo v Šeškovem domu gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z delom Huda noč;jutri popoldan bo tradicionalni tek po ulicah' Kočevja in otvoritev razstave ^Zaključni boji in osvoboditev Slovenije" ter razstave slikarskih del dvanajstih domačih, kočevskih slikaijev. V soboto, 2. oktobra, bo svečana seja občinske skupščine in promenadni koncert. Že minuli torek so kulturni delayci v Šeškovem domu organizirali kulturni večer, minuli petek pa so podoben kulturni večer organizirali učenci osnovne in glasbene šok.
Šeškov dom v Kočevju, kjer je v začetku oktobra 1943 zasedal I. zbor odposlancev slovenskega naroda.
tedenski
mozaik
Zapravljene milijarde
Še velja, da ura izgubljena ne vme se nobena
Vrsta prizadevanj zadnjega obdobja, ki so predvsem usmerjena v reševanje vseh tistih problemov, ki ovirajo učinkovitejše delo, so nedvomno že doslej, če sodimo po sicer suhoparnih statističnih podatkih, rodila kar precejšnje sadove. Toda vedno poudarjamo, in tako je tudi prav, da bi lahko naredili še mnogo več in s tem hkrati mnogo več zaslužili. In pri teh opozorilih verjetno vse preveč pozabljamo na vprašanje izkoriščanja razpoložljivega časa.
BEJRUT — Novi libanonski predsednik Elias Sarkis, ki je konec minulega tedna prevzel to dolžnost od dosedanjega predsednika Franžieja, nadaljuje pospešeno razgovore za sestavo nove libanonske vlade, hkrati pa si prizadeva, da bi vendarle končal državljansko vojno v deželi. Za zdaj mu ni uspelo ne eno ne drugo, vendar pa prevladuje med opazovalci rahel optimizem. Na sliki: predsednik Sarkis ob nastopnem govoru v parlamentu. (Telefoto: UPI)
tedenski zunanjepolitični pregled
Sirijske oblasti so po kratkem postopku usmrtili’ tri Palestina’, ki so sodelovali r zasedbi hotela Semiramis v sirijski prestolnici Damasku. Obesili so jih na tri;!/ pred hotelom, ki so ga komandosi hoteli zasesti. Ta nekoliko grozljiv epilog nenavadne samomorilske akcije Palestincev pa je še vedno zavit v meglo neznank in ugibanj. Ni namreč znano, kdo so i' resnici bili napadalci in kaj so pravzaprav hoteli. Č eprav so v Začetku izjavljali, da nastopajo r imenu Palestinske odporniške organizacije Al Fatah, je le-ta odločno zanikala sleherno zvezo z njimi. Toda Sirci, ki so s silo vdrli r hotel, r katerem so Palestinci zadržali nekaj deset gostov kot talce, si očitno niso hoteli pretirano beliti glavo z ugibanjem — še zlasti pa niso želeli dalj časa držati c zaporu napadalce, marveč so jih hitro usmrtili, zato da ne bi kdo imel razlog prirediti kakšno podobno akcijo, s pomočjo katere bi izsilil njihovo izpustitev... brez milosti...
Ta čas pa je prišla iz Tokia novica, da sta se nad gozdovi južnega japonskega otoka trčili neko šolsko in neko vojaško letalo, pri čemer so izgubili življenja menda trije piloti. Kako je prišlo do te nesreče, ki po nekaterih znamenjih spominja na znano tragedijo blizu Zagreba, še ni znano. Domnevajo, da sta nesrečo zakrivila pilota obeh letal, ki sta bila sicer na šolskem poletu nekje nad Pacifiškim oceanom... še en opomin ...
Več kot samo nepazljivost pa je bila verjetno kriva incidenta, med katerim je neka . izraelska patruljna ladja napadla jahto, ki je pod ciprsko zastavo plula iz Libanona proti Cipru in na kateri je bi! med drugim tudi vodja libanonskih naprednjakov Džum-bldt. Ladja je bila poškodovana, med potniki pa nihče ranjen. Pri ten so nekateri začeli namigovati, da je v to vmešana izraelska tajna služba, ki se je tako želela znebiti enega izmed svojih nasprotnikov v Libanonu —pa se ji to ni posreči o. .. sreča v nesreči...
Opozorila strokovnjakov, da je povprečen izkoristek delovnega časa pri nas dokaj skromen, so zagotovo upravičena. Zapravljene minute, če jih seštevamo na vse zaposlene, pomenijo milijarde, ki jih ni mogoče več nadoknaditi. Ponedeljska »uvajanja« na delovni teden in petkove »priprave« na vikende so že kar prešla v meso in kri. Se-
TELEGRAMI PEKING — Kot se je zvedelo, se je v Peking po šestih mesecih vrnil sovjetski general Gankovski, namestnik voditelja sovjetske delegacije na pogajanjih o mejnih problemih s Kitajsko.
lil I.BAO — Tisoči delavcev pokrajine Baskov so se od/vali pozivu, naj s stavko podpro zahtevo po politični amnestiji. S stavko so hkrati zaznamovali obletnico usmrtitve petih baskovskih političnih zapornikov. ki so jih ustrelili po Francovem ukazu.
PLYMOUTH — V pristanišče v Plymouthu so pod stražo pripeljali sovjetsko ribiško ladjo, ki so jo minulo noč zalotili v britanskih vodah, okoli 12 milj od meje, na območju, kjer je ribolov prepovedan.
stankovati smo pripravljeni predvsem med delovnim časom in za popoldanske seje kaj radi, čeprav navadno bolj potihoma pravimo, da nam kratijo prosti čas, ki ga potrebujemo za odmor po delu. Večino zasebnih opravkov seveda mnogo raje opravimo, kjer se to da, med delovnim časom, čeprav je tudi res, da ima vse preveč najrazličnejših upravnih in drugih služb delovne ure prav v tistem času, ko bi morala večina ljudi biti na svojih delovnih mestih. Prometne konice so nam postale že kar nekakšen konjiček in pričakujemo, da bo vsakdo razumel, če zaradi gneče pridemo kakšno minuto kasneje v službo. Nihče ne želi z užitkom delati v tretji ali četrti izmeni, pa čeprav se zavedamo, kaj v resnici pomeni pojem izkoriščenih delovnih strojev. Itd.
In po vseh teh in še številnih podobnih ugotovitvah že leta in leta tarnamo, da je naša produktivnost še precej nizka in da bi morali resnično nekaj storiti.
Naredili bi lahko resnično rnarsikaj; za marsikoga med
nami bi bilo sicer malo boleče, toda tako težko pa spet ne, da bi se morali ustrašiti ukrepov. Tu je takoimenovani drseči delovni čas, ki se ga nekateri še tako zelo otepajo, večji red na najbolj prometnih cestah, prilagojen delovni čas v administrativnih službah, ki zagotovo niso namenjene sebi, temveč ljudem in družbi, urejene socialne zadeve, dobro pripravljeni sestanki, ki jih ne bi namenjali govoričenju, razmislek, kaj pomeni stroj, ki ne dela in koliko nas stane, če teče v prazno in podobno. V marsikateri delovni organizaciji so že sprejeli vrsto ukrepov, vendar prinašajo samo delne uspehe, ki še zdaleč ne pomenijo tistega, kar bi želeli.
Problem je namreč predvsem v tem, da bi morali tako akcijo skladno in enotno voditi na vseh ravneh, torej od organizacij združenega dela do jepublike in federacije, mnogo bolj kot doslej zaostriti vprašanje odgovornosti. Ob vsem tem lahko še zapišemo, da postaja vprašanje zapravljanja oziroma neizkoriščanja delovnega časa pravo politično vprašanje, ki ima izreden družbeni obseg, pa če se tega hočemo zavedati ali ne.
JANEZ KOROŠEC
Rezultat Kissingerjeve turneje po Afriki je za zdaj še skrajno negotov, četudi je na voljo nekaj elementov za optimizem. Dejstvo je, da je predsednik vlade Rodezije lan Smith izjavil, da vladajoča bela manjšina sprejema postopen prehod k večinski (kar pomeni črnski) vladi, vendar pa je pri tem postavil toliko pridržkov, da je ta izjava zbudila v afriških krogih izredno zadržanost.
Kljub temu, da je Smithova izjava precejšen preobrat glede na togo vztrajanje pri izključno beli vladi, kar so rodezijske oblasti zagovarjale leta dolgo, pa je vendarle res, da Afrika letošnje jeseni ni več tista, kot je bila še lani, da ne govorimo o letih nazaj.
Z drugimi besedami: Smithovo privoljenje je samo izraz dejanskega razmerja sil, ki se je v zadnjih nekaj letih, še zlasti pa po zlomu portugalskega kolonialnega imperija, odločilno spremenilo.
Rodezija, še pred leti močna trdnjava belega rasizma na afriškem jugu, se je nenadoma znašla v obroču svobodnih naprednih afriških držav, ki z vsemi silami podpirajo osvobodilni boj znotraj rodezijskih meja. Tu pa je okroglo 35(1.000 belcev, soočenih z gnev om 4,5 milijona potlačenih črnih prebivalcev, ki so odločeni, da si izborijo svobodo z orožjem.
Vizija nove vojne na afriškem jugu in možnost, da bi sc v to vojno vpletle svetovne sile, je bil tisti vzvod, ki je pripravil Kissin-gerja do tega, da se je odpravil na svojo, verjetno zadnjo, veliko posredniško misijo.
Uspel je le deloma, toda tudi v tem je nekaj obetov, kajti v krogih tistih afriških vlad, ki veljajo za zmerne, je vendarle našel nekaj opore.
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE
Velika dvorana Združenih narodov ob Vzhodni reki v Nov Yorku je znova oživela, ko se je v začetku tega tedna začelo 31. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Jugoslovansko delegacijo vodi Miloš Minic, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve.
Še nikoli v zgodovini Združenih narodov ni bilo neko zasedanje Generalne skupščine pod tako močnim vplivom nekih dejavnikov, kot je to. Na njem prevladuje odločna volja 86 neuvrščenih držav, da uveljavijo svoje ambicije in načrte v konstruktivnem dialogu z razvitim delom sveta.
Že uvodne besede letošnjega zasedanja pričajo, da bo Gene-
ralna skupščina v znamenju najbolj aktualnih problemov današnjega sveta in da bodo te probleme razlagali in zanje terjali rešitev prav neuvrščeni.
Popuščanje napetosti, razorožitev, predvsem pa zahteve za uveljavitev novega gospodar-
Smithovo!
izmikanjej
skega sistema v svetu bodo prevladujoče teme letošnjega zasedanja in sodeč po razpoloženju v krogih sodelujočih delegacij, bo to zasedanje v mnogočem nadaljevanje 5. konference šefov držav in vlad neuvrščenih, ki je' bila v Golombu.
Neuvrščeni ne terjajo več samo pomoč in podporo, marveč so trdno odločeni, da s svojo dejavnostjo uresničijo ideje, stališča in ambicije, za katere so se vse doslej prečesto zaman trudili v dialogu z drugimi članicami Združenih narodov.
Pri tem lahko pričakujemo pomemben delež jugoslovanske delegacije.
V trenutku, ko to poročamo, še nismo prejeli besedila govora Miloša Minica, šefa jugoslovanske delegacije, vendar pa so tik pred njegovim nastopom zabeležili v krogih delegacij, zbranih v Združenih narodih, za ta govor veliko zanimanje.
TELEGRAMI
ZAGREB — Ameriški politik in diplomat A\crel Harriman je zaključil prijateljski obisk v Jugoslaviji, kot predstavnik predsedniškega kandidata demokratske stranke Jimmyja Carterja. Izjavil jo, da je zelo zadovoljen z bivanjem v Jugoslaviji, posebno s pogovori, ki jih je imel z Edvardom Kardeljem, Milošem Mini-čem in drugimi.
TOKIO — Sovjetska zveza je od Japonske spet zahtevala, da ji ta brez odlašanja vrne nadzvočno bojno letalo »mig 25«. Tretjo zahtevo je japonski vladi izročil svetnik sovjetskega veleposlaništva v Tokiu Denisov. Predstavnik japonske vlade Toko je Denisovu dejal, da japonska vlada ne bo nič dodala k prejšnjemu odgovoru na sovjetske zahteve.
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
SVINČNIK POSEBNE VRSTE ZA PREŠTEVANJE MANJŠIN
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Že prejšnji teden smo na tem mestu posvetili osrednjo pozornost vsebinski oceni javne razprave osnutka novega zakona o združefiem delu. pa jo moramo tokrat spet: politična icena te javne razprave je bila namreč v začetku minulega tedna na dnevnem redu konference Zveze sindikatov Slovenije — kar spričo Domembnosti te politične akcije niti ni čudno. Vsekakor se nam bodo vprašanja okrog dokončnega oblikovanja tega celovitega, lahko rečemo kar temeljnega (po pomenu) zakona, ki obravnava bistveni splet družbenih odnosov v našem samoupravnem socializmu, ponavljala na dnevnih redih vse do sprejema tega obsežnega zakonskega besedila — to pa naj bi bilo, kot je predvideno, proti koncu letošnjega novembra.
Bistveno ob vsem tem pa je nekaj — in to je na tokratni konferenci jjoudaril tudi predsednik republiškega sveta ZSS Janez Barborič — in to je, da je sedanja etapa naših prizadevanj (torej priprava zakona o združenem delu) le ena izmed etap v kontinuirani družbenopolitični akciji za spreminjanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov. To spreminjanje se je začelo že pred leti — z razpravo o ustavnih >polnilih dobilo je še več poudarka o,', ustavni razpravi in ne bo zaključeno niti s sedanjo razpravo o novem zakonu o združenem delu, ampak se bo z nadaljnjim razvojem družbeno ekonomskih odnosov vsekakor še dograjevalo.
Tokratna razprava o osnutku zakona o združenem delu je dala vrsto konkretnih pripomb, ■Kicnj in predlogov ob sedanjem besedilu osmjtka —so dejali na konferenci republiških sindikatov. ir kakšnih 1200 takšnih konkretnih odzivov iz javne razprave je prišlo do republiškega sveta ZSS. In kar je bistveno: ob javni razpravi so v veliki večini samoupravnih okolij zares temeljito pretehtali lastne samoupravne razmere ter poiskali možnosti za učinkovitejši razvoj svojih samoupravnih odnosov /a naprej.
Eden najpomembnejših dosežkov tokratne javne razprave — so še dejali na konferenci sindikatov — pa je tudi to, da se je v vseh samoupravnih okoljih izkazalo, da pojenjuje dosedanja miselnost, češ da se samoupravljanje konča ob tovarniškem zidu. Vse bolj prihajata do izraza spoznanje in zavest, da je pravo delavčevo mesto zares v celovitosti njegovega odločanja tako v vsej družbeni reprodukciji kot v vseh naših družbenih tokovih sploh.
Republiški izvršni svet je na svoji seji prejšnji teden med drugim obravnaval tudi po-
Vsebinsko
spremin-
janje
odnosov
ročilo o nedavni hudi železniški nesreči na postaji Preserje, ki je, kot je znano, terjala več smrtnih žrtev ter povzročila zelo veliko gmotno škodo. Sprejeli so oster sklep: preučiti je treba organiziranost in delovanje notranje kontrole na vseh ravneh na železnici — ob tem pa je treba poostriti vprašanje neposredne odgovornosti za vsa dogajanja. Med drugim izvršni
svet tudi terja, da je treba nujno rešiti problem prezaposlenosti in preobremenjenosti železniškega osebja v celoti — kar med vprašanji varnosti tega dela našega prometa gotovo ni na zadnjem mestu pri vzrokih za hude nesreče, ki se nam zadnji čas pojavljajo vse pogosteje na naših progah.
Akcija vpisovanja za cestno posojilo poteka šc vedno po vseh slovenskih občinah, čeravno smo predvideni obseg posojila z vpisano vsoto že zdavnaj krepko presegli. Doslej je bilo na račun tega javnega posojila zbranih že blizu 1200 milijonov dinarjev — kar je že skoraj za tretjino več od začetka predvidene vsote 900 milijonov. Posojilo je doslej vpisalo že blizu 625 tisoč občanov, ki so s tem izpričali svojo visoko navest in razumevanje za ta naš pereči problem.
Na se ji izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste pa so prejšnji teden obravnavali izvršitev finančnega načrta za letošnje polletje. Po oceni strokovnih služb poteka izvršitev tega načrta neugodno — to pa pomeni, da tudi predvideni obseg del na naših cestah ne napreduje tako, kot bi moral. V nasprotju s solidarnostjo občanov namreč predvidena bančna (domača in tuja) sredstva za ceste ne dotekajo tako hitro, kot bi bilo tVeba.
Cene mesa se navzlic napovedim le ne bodo povečale — vsaj tako zagotavljajo vesti iz zveznih virov. Stališče zveznega sekretariata za cene je namreč takšno, da zahtevam klavniškc industrije ter trgovine ni mogoče ugoditi, res pa je, da bo o tem v prihodnjih dneh še razpravljal ZIS. Ob tem pa še novica: na gospodarski zbornici Jugoslavije so se prodajalci in predelovalci mesa dogovorili, da je treba trenutno pomanjkanje mesa rešiti z uvozom. Predlog je, naj bi takoj uvozili 5000 ton sveže svinine in 10.000 ton govejega mesa.
Samo še na kratko razveseljiv podatek o zviševanju proizvodnje v avgustu — ki se je po podatkih zveznega zavoda za statistiko v tem mesecu v primerjavi z lanskoletno povečala kar za 7.9r/,. to pa je takšen skok. kol ga niso pričakovali niti optimisti.
FARMA ZA SVINJE - ZKGP Kočevje je pričelo graditi novo farmo za vzrejo svinj v Klinji vasi. Gradbena dela bodo končana do maja. Veljala bodo 20 milijonov dinarjev. Posebne čistilne naprave bodo gnojnico prečistile. S tem bo odpadlo onesnaževanje voda, zlasti Rinže.
KAJ JE NOVEGA V KOLEKTIVU? V šentjer-nejski Iskri se zaposleni zelo zanimajo za dogajanje znotraj in zunaj delovne oiganizacije. Pred razglasno desko se nabere skupina bralcev tudi med odmorom za malico. Dokaz, da je za obveščenost veliko zanimanje! (Foto: Bačer)
SLONI V KOČEVJU — Minuli teden so prebivalce Koče\ja zabavali v cirkusu Gaertner artisti iz Italije, Madžarske, Poljske, Čehoslovaške in Jugoslavije. Najusepšnejši točki sta bili nastop štirih več kot štiri tone težkih slonov in dresiranih konj. (Foto: France Brus)
KONČNO PRIKLJUČEK - Delavci kočevskega Hidrovoda so prejšnji teden končno uredili priključek vodovoda na že položene cevi, ki že nekaj časa čakajo dokončne ureditve. Z dograditvijo tega vodovoda bo dokončno rešen problem pitne vode v Ribnici. (Foto: B. Budja)
KROMPIR MIMO TOVARNE?
Predzadnjo sredo je bilo v Kolinski - tozd Tovarna za predelavo krompirja na Mimi odkupljenega le 550 ton letošnjega pridelka, kar je bilo premalo za’ začetek predelave. Direktor inž. Miha Krhin meni, da kmetje iz sosednjih občin, predvsem iz Novega mesta in z območja Stične sploh niso seznanjeni z možnostjo prodaje krompirja na Mirno (jemljejo že gomolje od premera 25 mm dalje). Večino sedanjih zalog so doslej odkupili od kooperantov trebanjske kmetijske zadruge, ki namerava izpolniti pogodbo. V tovarni na Mirni razmišljajo o tem, da bi s stanjem glede odkupa seznanili vodstva medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, saj je vprašanje obstoja mirenske Kolinske odvisno od vzajemnega razumevanja vseh pridelovalcev krompirja na Dolenjskem.
A. Z.
O » •	'	v	v
Sej m/s ca
NOVO MESTO: zaradi trgatve, ki sc je ponekod že začela, je bilo tokrat malo kupcev. Naprodaj je bilo 318 pujskov in 46 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa le 176. Pujski so veljali od 600 do 800 din, nad tri mesece stari prašiči pa od 810 do 1.100 din.
BREŽICE: rejci so pripeljali na sobotni sejem 540 prašičev, od tega le 22 starih nad tri mesece. Prodali so jih 370; pujski so bili. do 40 din, starejši prašiči pa po 25 din kilogjjm žive teže.
Centri ustanovljeni, čutiti jih pa še ni
O tem, kakšna naj bo delegatska informacija, smo na Dolenjskem veliko slišali in brali, v roke delegatov pa do zdaj še ni prišla, niti v vzorčni obliki ne. Se vedno dobivajo kupe papirja z dolgoveznimi in v uradniškem stilu pisanimi besedili, ki jih prekinjajo razpredelnice, „indeksi“, „aneksi“, „pokaza-telji“, dodatne „alinee“ in podobno. O kratkih, jedrnatih in vsem razumljivih sporočilih ni ne duha ne sluha.
Medobčinski svet Socialistične zveze v Novem mestu je že spomladi ugotavljal, da preobširna, nejasna in povrhu vsega še prepozno dostavljena gradiva odvračajo delegate od volje, da bi dobro opravljali svojo funkcijo. V politični oceni uveljavljanja delegatskih odnosov je medobčinski svet zahteval, naj nemudoma zaživijo „indok“ centri in odpravijo pomanjkljivost pri obveščanju. Ob koncu tričetrtletja lahko ugotovimo, da se stanje ni spremenilo:	informacijsko-dokumentacijski
centri so ustanovljeni, čutiti jih pa še ni.
Zato si udeleženci nedavnega posveta o „indok“ centrih v Murski Soboti z dolenjskimi izkušnjami niso mogli kdove kako pomagati. Nasprotno, kaže, da bodo morali Dolenjci po stopinjah drugih in prevzeti od njih, kar so ocenili za dobro. Dosedanje delovanje teh centrov je, kakor so ugotavljali na posvetu, potekalo preveč mimo statistike, SDK in množičnih občil, zato so se p okazale razpke.
Dosedanje izkušnje so tudi pokazale, da iahko uspešno delajo v
Kmetijski nasveti
Po vinu spoznaš tudi posodo
Mošt in mlado vino sta kot otrok: občutljiva, nežna, podvržena različnim, tudi neželenim vplivom. Prav zorita samo v pravem okolju in ob pravilni negi, ki se začne že s trgatvijo in pripravo vinske posode. Še je čas, da za dobro vinsko letino, ki se obeta, naredijo vinogradniki tudi dober „uvod“, da se na trgatev dobro pripravijo.
Začnimo z vinsko posodo. Plastika, jeklo in plemenito jeklo v vinogradniško najbolj naprednih deželah vse uspešneje izrivajo les, iz njih narejene posode je laže vzdrževati in so trajneje uporabne. V naših vinskih kleteh, zlasti kmečkih in „vikendarskih“, bo les očitno še dolgo kraljeval, saj je nadvse trdno zasidrano prepričanje, da samo v lesenih sodih dozori prava zlata kapljica - četudi to že dolgo ni več res. Kakorkoli: po vinu spoznaš posodo in vinogradnika oz. kletaija, zato mora biti vin&a posoda deležna posebne skrbi.
Leseno posodo: sode, kadi, brente, je treba najprej z vodo preizkusiti, če ne puščajo. Nato sledi pranje z blago raztopino sode ter drgnjenje s krtačo. Po izpiranju z vodo je treba posodo posušiti na soncu ali na dobro zračenem prostoru, nakar sledi žveplanje. Uporabljamo tanke žveplene trakove.
Če je sod hranil bolno vino in se je bolezen že zajela v doge, g* je nujno treba zapariti. Če še to ne zaleže, ga je treba vnovič oskobljati do zdravega lesa in vnovič oviniti, tako kot delamo z novimi sodi, ki še nimajo izlužene čreslovine, tanina. To pa zahteva več dni, saj mora hladna voda vsaj nekaj dni vleči tanin iz hrastovih dog, da dobimo nazadnje iz posode čisto vodo.
Pripraviti je treba tudi kletarsko orodje in naprave. Sem šteje kontrola vseh premazov kovinskih delov (mlini, stiskalnice ipd.), prav tako pa tudi čiščenje in izpiranje raznih cevovodov, nateg in podobnega, kar opravimo najbolje s paro ali raztopino luga. Nasploh pa je treba vse, potrebno za trgatev, pravočasno pripraviti, saj ni hujše zagate, kot če med trgatvijo manjka to ali ono, zlasti pa posode.
Inž. M. L.
„indok“ centrih le ljudje, posebej usposobljeni za to. Študij ob delu bodo orparizirali pri višji upravni šoli v Ljubljani. Posebno obliko izobraževanja bodo domislili za sestavljalce delegatskih informacij. Slednjič je omembe vreden tudi sklep, da se bodo na vseh nadaljnjih razpravah zavzemali za čimprejšnje oblikovanje SIS za obveščanje.
1. ZORAN
„Stoički“ nikakor ne bi smeli biti ovira za združevanje
Ponudena roka
Že večkrat je bilo ugotovljeno, da na Dolenjskem ni primernega nosilca, ki bi bil dovolj močno jedro za povezovanje kmetijskih organizacij. Tako je vsaka kmetijska zadruga ostala v glavnem pri svojem. Ena od močnih pobud od zunaj, o kateri je siccr govor že lep čas, je akcija Ljubljanskih mlekarn za združevanje v tako imenovani Kombinat „KIT“ (kmetijstvo, živilska industrija, trgovina). O tem, kako naj bi ta KIT ..zaplaval", je sedaj narejen že dokaj nadroben akcijski načrt.
Poseben sestanek predstavnikov zadrug, kjer so udeležencem tudi že razdelili samoupravni sporazum (zaenkrat prirejen še v glavnem za mlekarne), je bil v sredini septembra, naslednji pa je predviden za 10. oktohu^Na septembrski sestanek je povaVPrih 27 organizacij, od Jcsc-nic, Cerknicc, Kočevja, Posavja do zgornje Savinjske doline. V sestavljeni organizaciji združenega dela bi bila vsa primarna kmetijska proizvodnja, kooperacija, industrijska predelava in trgovina. Nekateri dolenjski predstavniki so bili do te pobude na sestanku v Ljubljani dokaj zadržani Crnomaljčani morajo še ugotoviti, kdo je zanje najbolj zanimiv. Brežiška Agrarija ne ve, kam bi se vključila. Kočevsko ZKGP je že samo sozd in se sedaj združuje z lesarji. Ribničani poudarjajo, naj bi do povezave prišlo čimprej. Enako mislijo tudi Trebanj-cL V Ljubljanskih mlekarnah menijo, da so izhodišča za združevanje dana, izdelati je treba le še usmeritev za naložbe. Posebne analize bodo izdelane do konca oktobra. Kam, predvsem pa, kako naj bi v bodoče šlo dolenjsko kmetijstvo, je odvisno predvsem od njega samega, ponujene roke nikakor ne gre podcenjevati	A.	Zm.l.ZNIK
Ukrepi delujejo
Sadov varčevalnih ukrepov v dolenjskem zdravstvu sicer še ni možno meriti v dinarjih, ker ni tekočih obračunov in analiz, so se pa prav gotovo pokazali. Tako trdijo, da se je bolniški stalež od junija, ko so začeli ukrepi veljati na vseh področjih, do avgusta zmanjšal od 4,58 na 4,03 odstotka. Čeprav smoter, da je treba stalež zmanjšati za najmanj 15 odstotkov, še ni dosežen, ima Slovenija v tem času povprečno več bolnih kot Dolenjska. To je vsekakor razveseljiva ugotovitev, saj so analize še na začetku tega poslovnega leta poka-
zale, kako Dolenjska prav na tem področju zaostaja. Na nedavnem političnem pretresu delovanja varčevalnih ukrepov v Novem mestu so posebej omenili IMV in Labod, ki sta z nastavitvijo kontrolorjev pregnala iz staleža precej namišljenih bolnikov. Od sodelovanja samoupravnih organov in zdravstvene službe tudi v prihodnje pričakujejo največ koristi
Pri zmanjševanju staleža pa stabilizacijsko varčevalnih rezerv gotovo še ni konec. Na splošno bi lahko rekli, da so še rezerve, in sicer tako v zdravstveni službi kot pri zavarovancih, nikakor pa ne samo v zdravstvu, kar bi mnogi radi dokazali Poleg tega trdi zdravstvo, da je moralo s sporazumi in pogodbami že tako in tako sprejeti na svoja pleča riziko za poslovanje, kar z drugimi besedami pomeni da bi najprej nanj pokazali s prstom, če bi se na koncu leta pokazal primanjkljaj. Ce pa bi hoteli, da bi se ukrepom povsem „pokorili“ tudi zavarovanci, bi jih morali najprej informirati o vsem. Osveščenost naj bi bila torej dokaj zanesljivo' jamstvo za to, da bodo zavarovanci spoštovali vsa navodila, s katerimi je ..opremljeno" izvajanje ukrepov.
KMETIJSTVO HOČE SVOJO RIZIČNO SKUPNOST
V počastitev 90-letnice kmetijske šole Grm je 24. septembra upravni odbor Zadružne zveze Slovenije zasedal v Novem mestu. Med drugim je podprl tudi že staro težnjo slovenskega kmetijstva, da bi v okviru zavarovalstva imelo posebno rizično skupnost. Za posebno skupnost so se slovenski kmetijci - ne brez razloga! - potegovali že ob ustanavljanju zavarovalne skupnosti Sava, vendar jim ni uspelo. Nova priložnost je javna razprava za oblikovanje zavarovalne skupnosti Triglav, ki bo obsegala vso Slovenijo. Lastna rizična skupnost, ki bi obsegala celotno zavarovanje v kmetijstvu, od strojev do živine, poljščin idr., bi bila učinkovitejša, živila pa bi se z nižjimi premijami, kot' so sedaj. V okviru rizične skupnosti za kmetijstvo bi zajeli vse zasebno in družbeno kmetijstvo, gozdarstvo, predelavo in trgovino, ki se ukvarja s prometom s kmetijskimi pridelki oz. izdelki. Javna razprava o zavarovalstvu se izteka s koncem septembra.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO!
TECTVL CENTER
DELOVNA MESTA! Podjetje za PTT promet v Ljubljani — TOZD PTT Ljubljana
sprejme na delo:
1.10 DELAVKZ DOVRŠENO OSEMLETKO 2. 15 DELAVCEV ZA PISMONOŠE
Pogoji za sprejem:
Pod točko 1: končana osemletka in starost najmanj 17 let. Pod točko 2: najmanj 6 razredov osnovne šole in odsluženi vojaški rok.
Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Prošnje pošljite na naslov: TOZD PT Ljubljana -
^ kadrovska služba, Ljubljana, Tržaška 68 a.
Metalna Senovo
podjetje za investicijsko opremo in inženiring, n. sol. o. TOZD Tovarna gradbene opreme SENOVO n. sol. o.
Razpisna komisija za uvedbo razpisa individualnega poslovodnega organa ponovno
razpisuje
po 45. členu statuta prosto delovno mesto
DIREKTORJA TOZD
morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še
Kandidati naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo tehniške, pravne ali ekonomske smeri,
- da imajo pravilen odnos do dela in sodelavcev in odgovorno gospodarijo z družbenimi sredstvi,
- da z učinkovitim razvojnim konceptom TOZD prispevajo k nadaljnji rasti celotne delovne organizacije,
— da imajo aktiven odnos do družbenopolitičnega dela in razvoja samoupravnih odnosov.
Z dopolnjenim in specializiranim razvojnim programom so temeljni organizaciji združenega dela dane vse možnosti za nadaljnje še uspešnejše poslovanje. S proizvodnjo gradbene opreme smo se že uveljavili na domačem in tujem tržišču. Zato ima izbrani kandidat vse možnosti za uspešno vodenje nadaljnje poslovne in razvojne politike TOZD Tovarne gradbene opreme, Senovo.
Za imenovanega kandidata je na voljo trisobno stanovanje. Pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in področij dela pošljite v 15. dneh po objavi na naslov: Metalna — TOZD Tovarna gradbene opreme, Senovo, z oznako ,,Za razpisno komisijo".
^OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA IVANA KOVAČIČA - EFENKE,
Mirna peč
razpisuje	javno	licitacijo
za prodajo
OSEBNEGA AVTOMOBILA „KOMBI 1600 SUPER B'
letnik 1972.
.Licitacija bo pred gasilnim domom v Mirni peči 5. oktobra ob 8. uri za družbeni, ob 9. uri pa za zasebni sektor.
Interesenti morajo pred začetkom licitiranja položiti 10-odst. kavcijo od izklicne cene.
Louis Adamič...
(Nadaljevanje s 1. strani)
književnosti in pri tem iz odlomka najboljšega Adamičevega dela „Orel in korenine" povzel misel o Titovem bcju za svobodno, neodvisno Jugoslavijo. Povezal je preteklost s svetovnim vzponom politike ne-
Pomoč Posočju v novih številkah
ANA PRAČEK - »Bodočnosti m obzoiju, o kateri je govoril pokojni Louis Adamič, se vedno bolj bližamo," je med dngim dejala na proslavi v Grosupljem Ana Praček-Krasna, zaslužna dolgoletna novinarka naiili rojakov v Ameriki
uvričenosti in sklenil podobo o Louisu Adamiču z napovedjo, da bo kmalu izšlo zbrano Adamičevo literarno delo kot tudi njegovo, pri nas še neobjavljeno gradivo.
V srce nam je segla zatem ameriška Slovenka Ana Praček-Krasna, nekdanja zaslužna urednica časopisa „Glas naroda*1 v New Yorku. Kot sodelavka pokojnega Adamiča je povedala iz pisateljevega življenja in dela to in ono drobtino, ki pa je kot biser osvetljevala pokojnikov značaj, njegovo širino in izredno humanost, pretkano z nepopustljivo vztrajnostjo, ko je šlo za pomoč našim narodom, za reševanje Primorske in Koroške in za zmago pravilnih predstav o novi Jugoslaviji v zapadnem svetu. Množica v dvorani ji je z dolgotrajnim aplavzom pritijevala, ko je podala zaokroženo podobo vehkega človeka, »pisatelja svetovne mere, takega, ob kakršnih narod nanovo izmeri svoja bistvena vprašanja". Pod tem stavkom Otona Župančiča je tekla na odru proslava, ki sta jo nato popestrila še gledališka igralca Jožica Avbelj in Rudi Kosmač z odlomki žlahtnih besed iz del Louisa Adamiča.
25 let je minilo, kar dragega Louisa Adamiča ni več med nami, pa vendar je s svojim delom ves živ tu, sredi nas in tu bo tudi ostal. Hvaležna domovina ga ne bo nikoli pozabila.
TONE GOSNIK
Tokrat krave...
(Nadaljevanje s 1. strani)
vrha ter telica iz družbenega sektorja v A kontroli V KZ Žužemberk je imel najboljšo kravo Franc Rojc iz Žužemberka, iz KZ Trebnje pa Franc Vovk iz Hrastovice, zatem Vinko Kos iz Martinje vasi in tretjo najboljio Rudi Nahtigal s Trebelnega. Med vsemi kravami iz tako imenovane B kontrole ima najboljšo kravo Alojz Huč iz Biške vasi, ki je za šampionko zaostala za približno 1000 kilogramov mleka na leto.
Ob razstavi so podelili tudi posebna priznanja zadružnikom, ki so lani oddali mlekarni največ mleka. Spet je bil prvi Anton Darovec z 38.600 kg - iz novomeške zadruge, najboljši iz trebanjske je bil Daniel Potokar - z 20.682 kg, iz čmomeljske Anton Panjan - s 15.400 kg, iz metliške Janez Stefanič - s 14.147 kg in iz žužemberške Stane Miklič iz Zvirč - z 9.053 kg. Za uspehe so prejeli priznanja oz. plakete Zadružne zveze Slovenije.
Razen krav zmagovalk so bili deležni velike pozornosti konji, zlasti kasači, ki izvirajo iz Šentjernej-skega rejskega središča.
Seveda je bilo na razstavi izrečenih veliko spodbudnih besed za napredek dolenjske živinoreje - od strani predsednika pripravljalnega odbora in voditelja razstave inž. Naceta Lovšina, predsednika Zadružne zveze Slovenije Andreja Petelina, dr. Jožeta Ferčeja, dr. Jožeta Jurkoviča in drugih.
M. LEGAN
LE KZ TREBNJE DOBAVLJA
Kooperanti Kmetijske zadruge Trebnje so do minulega torka pripeljali v mirensko Kolinsko že 700 ton krompirja. Po prvotnih dogovorih naj bi trebanjska kmetijska zadruga dobavila Kolinski večino krompirja — 7000 ton, po sedanjih razgovorih ,>a naj bi to dobavo znižali, po vsej verjetnosti na 60 odstotkov predvidene količine. V Kolinski - tozd Tovarna za predelavo krompirja pravijo, da rodo za naprej tudi ob dobrih letinah dajali prednost tistim, ki so jih poznali v kriznih obdobjih slabih letin.
Dolenjska pomoč Posočju je znatno večja od zneskov, ki so bili do zdaj objavljeni. Po zadnjih podatkih, kijih je zbral medobčinski svet ZSS, so vse štiri občine prispevale 4,373.763,85 dinarjev, od tega: Črnomelj 697.811,30 (103,7 odstotka obveznosti), Metlika 219.162 (70,8 odst.), Novo mesto 3,007.756,30 (96,3 odst.) in Trebnje 449.034,25 (103,2 odst.).
kratkem. Celotna pomoč delovnih ljudi Dolenjske tudi s tem še ni
Kočevska občina bo sodelovala z Novim mestom oziroma dolenskim območjem pri delu iniciativnih odgovor za ustanovitev območnih samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) za
„Če vidiš, te presune...”
Delavci svojega enodnevnega zaslužka niso nakazovali le na žiro račun pri Rdečem križu Slovenije, ampak tudi na druge račune (neposredno občini Tolmin, delovne enote in tozdi osnovnim organizacijam sindikata v drugih občinah itd.), zato je bilo dolgo težko razbrati dejanske prispevke iz posameznih občin. Kot kažejo danes objavljene številke, je prvi del akcije na Dolenjskem že skoraj izpolnjen.
Med tem so se delovni kolektivi v občinah dolenjske regije dogovorili za dodatno pomoč krajem, ki so jih prizadeli potresi. To bodo spet prispevki enodnevnih zaslužkov, denar pa bo začel prihajati že v
¥
*
♦
*
*
*
¥
¥
*
♦
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
+
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
zajeta. Nekatere delovne organizacije (GG, IMV, Dana, Novoteks itd.) so poleg denarja tudi materialno pomagale (prikolice, gradbeni les, pijače itd.). Poleg že omenjene pomoči je občinska skupščina iz Novega mesta prispevala še 101.701,40 dinarjev in tako povečala dejansko pomoč občine za 3,3 odst.
Kočevje k Novemu mestu
Čeprav je kočevska občina politično povezana v ljubljanski regiji, naj bi se po sedanjih predlogih naslonili pri SIS za ceste in pri zavarovalništvu z Novim mestom
ceste in za zavarovanje. Tako je
V sredo, 15. septembra, je 22 prikolic iz Novega mesta potovalo v Posočje in samo nekaj ur po hudem potresu je šla kolona na pot, vodil pa jo je Franc Beg, načelnik oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini. Od doma so 3i popoldne malo pred 17. uro, kaj pa so doživeli v Posočju, je tovariš Beg opisal takole:
„Z našo večjo kolono prikolic smo bili tisti dan prvi na kraju nesreče. V Tolmin smo prišli okrog 22. ure, od tam so nas člani štaba napotili v Kobarid in še dalje po vaseh, kjer so prikolice najbolj potrebovali. V zadnjo vas Logje smo prišli s 7 prikolicami šele ob enih ponoči.
Razdejanje ob vsej poti od Breginja dalje nas je presunilo. Hišam manjkajo stene, visijo tramovi, pred stavbami so kupi opeke in zdrobljenega materiala, kakor po bombardiranju. Vse je tudi zapuščeno, prazno, kot izumrlo. V bližini hiš ni nikjer nikogar. Ob poti pa smo videli šotore raaiih dimenzij in barv ter oblik pa prikolice, kjer so nastanili ljudi. Živina je bila tisto noč se zunaj. Videli smo privezane konje. V Logihje tudi
cerkev močno razrušena, iz neke podrte garaže pa je prišla ženska in nas prosila, naj ji damo
Erikolico, češ da je hudo bolna, 'a bi ostala v njej samo toliko časa, da jo odpeljejo v bolnišnico. Tako prizori se človeku vtisnejo v srce in spomin.
	
	
Kr -	
	^ ' 1
Franc Beg
Ko smo po nočni vožnji okrog petih zjutraj prišli domov, smo vsi ostali pod vtisom: če sam vidiš razdejanje, te veliko bolj gane, kot če o tem samo bereš. Vsak, kdor to vidi, se bo iskreno zavzemal za pomoč prizadetim od potresa.**
R. B.
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
♦
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
bilo sklenjeno pretekli petek na sestanku predstavnikov gospodarstva, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter izvršnih svetov občin Novo mesto in Kočevje.
Sestanek je bil v Kočevju, po njem pa so predstavniki nekaterih kočevskih delovnih organizacij povabili Novomeščane na obisk oziroma ogled nekaterih kočevskih tovarn oziroma obratov.
Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je bila pri posodabljanju cest v preteklih letih Dolenjska zelo zapostavljena - tudi novomeška občina — najbolj pa občina Kočevje, ki ima posodobljenih le 8 odstotkov regionalnih cest. Poudarili so, da je treba čimprej posodobiti cesto Ko-čeyje-Dvor.
Gradivo v zvezi z ustanavljanjem obeh teh SIS je dano zdaj v javno razpravo delovnim ljudem in občanom. V tej razpravi bo dokončno razčiščeno mnenje, ali naj se kočevska občina priključi Dolenjski ali Ljubljani, kot seje na primer občina Ribnica. Izvršni svet občinske skupščine Kočevje, ki je o tej zadevi že razpravljal in jo temeljito proučil, je mnenja, naj bi se vključili v obe dolenjski SIS.
Jugotanin v Polikemu
Obeti za razvoj bazične kemije v Posavju
-V četrtek je sev niški Jugotanin postal 15. člen sozda kemijske, gumarske in plastične industrije Polikem, kar bo po vsej verjetnosti prižgalo tudi zeleno luč bančne garancije za nove razvojne načrte sevniške tovarne.
Edina preostala taninka v Jugoslaviji, sedaj pa še edina tovarna, ki se ubada s foransko kemijo, si vztrajno prizadeva izvesti prvo fazo svojega razvojnega programa. Osnovna surovina, ki gre v predelavo, so v glavnem manjvredne vrste kostanjevega in hrastovega lesa. V prvi fazi želi kolektiv Jugotanina vložiti 68 milijonov dinarjev v osnovna sredstva, v obratna sredstva pa 10 milijonov. V petek je republiški sklad skupnih rezerv odobril 10 milijonov dinarjev, odločitev za preostali denar je v glavnem v rokah Ljubljanske banke - podružnice Posavje. Po konceptu dolgoročnega razvoja Posavja je sevniški Jugotanin določen za nosilca bazične kemije v
regiji.
Ko bodo izvedli to investicijo, bo Jugotanin po lanskih cenah ustvaril 87 milijonov celotnega dohodka, medtem koga sedaj 49 milijonov ob znatno večjih stroških. Po načrtih naj bi po tej naložbi šlo v izvoz za
48 milijonov izdelkov, medtem ko jih je v času najugodnejših cen na trgu lani šlo v izvoz le za 18 milijonov dinarjev. Tovarniško lesno skladišče je trenutno prepolno surovine, izstop Jugotanina iz Konusa, osamosvojitev in vključitev v prožen in močan sozd z obetavnimi načrti v novem srednjeročnem načrtu republike in države je zatorej bila modra odločitev.
A. ŽELEZNIK
BREŽICE: SREČANJE S CANKARJEM
Žar prvega večera s Kosmačevo žlahtno predstavitvijo Cankarjevih tekstov je obetal v minulem tednu večji odziv in večje zanimanje občinstva za razstavo Cankarjevo gledališče v Posavskem muzeju. Razstava prikazuje odrske upodobitve pisateljevih del v slovenskih in jugoslovanskih gledališčih.
Teden po odprtju je minil zelo mirno, brez povečanega obiska, ki so ga organizatorji pričakovali iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti itd. Prireditelji seveda niso mislili, da bi pritegnili obiskovalce le radovednost ali aktivistična dolžnost podpreti kulturno akcijo; želeli so, da bi njihova navzočnost v razstavnih prostorih potrdila njih pripadnost kulturni misli, veri v moč in lepoto Cankarjevega pisanja, ki bi mogla, če bi mu hoteli prisluhniti, obogatiti najpomembnejše področje našega življenja.
OBISK V „KRKI“ - Mirjana Blagojevič in Marko Brulc (prva in drugi z leve) sta kritično ocenila potek razprav med delavci o osnutku zakona o združenem delu. Večurna razprava je pokazala, da je bilo delo v „Krki“ dokaj dobro zastavljeno. (Foto: Mikulan)
Delavec naj tudi razpravlja
Z osnutkom zakona o združenem delu je v Krki seznanjen vsak delavec
Kot smo na kratko poročali že prejšnji teden, sta novomeško tovarno zdravil Krka obiskala Marko Brulc, član CK ZKJ, in Mirjana Blagojevič, politična delavka strokovne službe predsedstva CK ZKJ, ter se s predstavniki tovarne zadržala v daljšem pogovoru. Namen obiska je bil seznaniti se z dosedanjim potekom razprav o osnutku zakona o združenem delu in oblikovanjem morebitnih predlogov.
Predstavniki Krke so gostoma prikazali dosedanje delo pri predstavitvi osnutka zakona o združenem delu delavcem. V ta namen je bilo organiziranih več razprav, ki so potekale po sindikalnih skupinah, kajti le na ta način je bilo delavcu moč približati vse novosti, ki jih zakon prinaša. Delavcu je bil prikazan predvsem tisti del osnutka novega zakona, ki mu pri njegovem delu najbolj koristi: dohodkovni odnosi, medsebojna razmerja in
ekonomski položaj. Takšna oblika seznanjanja je bila nujna, ker na zboru delovnih ljudi ne bi mogli podrobneje obdelati vseh novosti. Navzlic teinu pa je nekajurna razprava pokazala, da je bilo delo sicer dobro izpeljano, vendar vse preveč na ravni vodstvenih organov in strokovnih služb. Resda je delavec bil seznanjen z novim zakonom, vendar je po mnenju gostov imel premalo možnosti, da o tem tudi razpravlja. Prav tako še niso priprav-
PRAVILNIK O PODELJEVANJU PRIZNANJ
Na podlagi 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) in 11. člena odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/75) je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto na seji dne 21. 9. 1976 sprejel
PRAVILNIK o podeljevanju priznanj
1.
Ta pravilnik ureja postopek v zvezi z zbiranjem predlogov in podeljevanjem priznanj občine Novo mesto: Trdinova nagrada, nagrada občine Novo mesto in Trdinova plaketa (v nadaljnjem besedilu: priznanja), ki jih podeljuje izvršni svet skupščine občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet).
2.
Priznanja se podeljujejo vsako leto ob občinskem prazniku. Potrebna sredstva odobri občinska skupščina v vsakoletnem proračunu.
Trdinova nagrada in nagrada občine Novo mesto obsegata diplomo in denarni znesek. Višino denarnega zneska določi vsako leto izvršni svet.
Trdinova plaketa obsega plaketo, ki je odlitek lika pisatelja Janeza Trdine iz kovine in diplomo.
Predloge za podelitev priznanj lahko podajo: družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in društva.
5.
Predloge za podelitev priznanj je treba predložiti pismeno z obrazložitvijo izvršnemu svetu vsako leto do vključno 31. marca.
Predloge za Trdinovo nagrado in Trdinovo plaketo najprej obravnava posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet. Komisija lahko k ocenjevanju predlaganih del povabi strokovnjake s posameznih področij.
Pogoj za pismena dela, ki se jih predlaga za Trdinovo nagrado, je, da so objavljena oziroma izdana.
6.
O podelitvi priznanj odloča vsako leto izvršni svet na svoji seji.
7.
Evidenco o podeljenih priznanjih hrani strokovna služba skupščine.
8.
Ne glede na 5. točko tega pravilnika je potrebno predloge za podelitev priznanj v letu 1976 predložiti do 20. oktobra 1976.
Ta pravilnik začne veljati takoj, objavi pa se v Dolenjskem listu.
Številka: 113—01/65 Datum: 21. 9. 1976
PREDSEDNIK izvršnega sveta: AVGUST AVBAR, l.r.
PRAVILNIK O PODELJEVANJU PRIZNANJ
Ijeni predlogi, vendar v Krki iščejo „čista“ dopolnila, s katerimi bodo nato delavci seznanjeni na zboru delovnih ljudi. Navzlic nekaterim pomanjkljivostim pa je bila skupna ocena, da je bilo delo v Krki dobro zastavljeno in bi ga kazalo z navedenimi dopolnitvami nadaljevati.
Na sestanku je bil tudi govor o uvrščanju Krkinih proizvodov na tržišče. Premalo je povezanosti tovarn zdravil in kozmetike širom po državi, kar je Še posebej vidno pri prodajanju izdelkov. Vse breme pada trenutno na tovarno, medtem ko je trgovina skoraj brez vseh obveznosti. Zaenkrat rešitve iz teh težav ni, zato bo najbolje nadaljevati dosedanji način trgovanja: oslanjati se na glavne partnerje in skrbeti za dobre odnose z vele drogerijami.
H.	BUOJA
FRANC IN ANA SENIČAR iz Zapuž pri Šentjerneju sta v soboto, 26. septembra, praznovala petdesetletnico skupnega življenja. On ima 77 let, on 75, imebi sta pet otrok, poročila pa sta se 20. septembra 1926 v prečenski cerkvi. Franc Seničar je bil borec NOV, po vojni funkcionar v raznih krajevnih organizacijah in sploh velja za naprednega možaka. V takem duhu sta z ženo vzgojila tudi otroke. Zlata poroka je bila na novomeškem rotovžu, od koder je tudi naš posnetek.
H, . *
J J
I O stran ste napisali sami!— To stran ste
tura
in
»bra-
anje
Doklej žoganje s potrošniki?
Dominvest odgovarja na članek s tem naslovom, objavljen 16. septembra
V DoL listu z dne 16. septembra 1976 je bil objavljen članek z naslovom „Doklej žoganje s potrošniki? ki naj bi povzel razpravo občanov na sestanku ZK na Drski v Novem mestu z dne 7. 9. 1976 v zvezi z gradnjo. trgovine v tej stanovanjski soseski Med drugim je v članku rečeno, da Dominvest, Pionir in Dolenjka tesno sodelujejo in da imajo zadnji dve leti žogo v rokah, ker si podajajo dokumentacijo, pogodbe in papirje iz rok v roke, pa ni uspeha. Baje se je kot interesent za gradnjo trgovine pojavil Mercator z denarjem, a ga omenjene organizacije ne pustijo blizu.
V zvezi z navedenim dajemo naslednji odgovor in prosimo, da ga objavite v naslednji številki Dol. lista kot odgovor na citirani članek:
Zobozdravnika nam jemljejo
Prebivalce Kolpske doline je močno prizadela krivica, ko so nam odvzeli zobno ambulanto v Vasi— Fari. Zobozdravniki ne prihajajo več v ordinacijo po dvakrat na teden, dot so doslej. Ali naj zdaj hodimo v 30 km oddaljeno Kočevje? To bi bilo predrago za nas, saj nismo nobeni bogataši. Kolpska dolina je v času NOB dosti prispevala za OF in je bila dobro zavetje za borce in aktiviste. Tu so zelo dobro sodelovali slovenski in hrvaški partizani,-Sedaj pa so nam odvzeli še to malenkost, ki smo jo težko dobili z velikimi napori delovnih ljudi. Se l zdravnika Stanka Nikoliča naj nam odvzamejo, nato pa še nas v Kolpo zrinejo.
Protestiramo, ker smo v Kolpski dolini tako pozabljeni. Le tu in tam nam kaj vržejo, čeprav smo tudi mi zaslužili več, kot imamo in kot nam dajo. Povsod se kaj godi in so ljudje zaposleni v bližini doma, le pri nas v Kolpski dolini nič. Mlade je treba zaposliti v domačem kraju. Tako bo pomagalo našim ljudem in skupnosti. Potem bomo tudi živeli, kot se spodobi.	_
JC2E KRIZ
'	KPŽELJ
Opomba uredništva: Pri vodstvu (zobozdravstvene službe v Zdravstvenem domu Kočevje-Ribnica smo zaprosili za pojasnilo v zvezi s pismom Jožeta Križa. Povedali so nam, da je bojazen o odvzemu oziroma ukinitvi zobne ambulante v Fari preuranjena. Vzroki, ki so pripeljali do začasnega neurejenega prihajanja zobozdravstvenih delavcev v Vas-Faro, so kadrovske težave zobozdravstvene službe. Zadeva bo predvidoma urejena že v oktobru.
e
Razvedrilo za vse
O aktivnosti novomeškega garnizona JLA smo že nekaj'krat pisali. Njegovo aktivnost potijuje tudi pred kratkim končani kviz pod naslovom Armada zmage - armada svobode v enoti Rade Petroviča.
Tokrat so tekmovale 3 ekipe, ki so odgovarjale ne samo na vprašanja iz vojnejp življenja, temveč tudi s področja politike, kulture, zabave in športa. Zmagala je ekipa Milana asevskej^ v postavi Jevtovič, anaskovič in Simič. Seveda je bilo med kvizom precej zabave tudi za dedalce. Zabavna glasba, številne igre, filmi, fotografije, vse to je dalo poseben ton prireditvi, ki jo je zrežiral Mirsad Kapetanovič. Slednji je tudi eden najboljših vojakov enote Antona Brčiča, predsednika mladinske organizacije.
Da sklenemo: to je bila prireditev, kakršnih si vojaki še želijo.
M. STJEPANOVIC
£
Ko je bil sprejet zazidalni načrt za območje Drske, je bila s tem dokončno sprejeta lokacija za gradnjo trgovine za dnevno oskrbo pri Jakšetovem gostišču. Naše podjetje je takoj pričelo izdelavo potrebne dokumentacije ter pripravo stavbnega zemljišča. V ta namen je že oktobra 1972 odkupilo hišo od lastnice Anice Lukšič in kasneje še hišo Terezije Primc. Ti dve stavbi sta bili takoj odstranjeni in s tem je bila dana možnost za izvedbo komunalne ureditve potrebnega stavbnega zemljišča. Ko je naše podjetje to zemljišče komunalno uredilo, ga je po predpisanem postopku oddalo SGP Pionir kot najugodnejšemu interesentu.
Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča je bila med Dominvestom in SGP Pionir sklenjena že 22. 3. 1975. Ob sklenitvi pogodbe je naše podjetje izročilo SGP Pionir tudi lokacijsko dokumentacijo za gradnjo trgovine. Od tega dne dalje od Dominvesta ni bilo nobene ovire več za pričetek gradnje trgovine, zato ne more naše podjetje nositi nobene odgovornosti več v zvezi s to gradnjo.
Izrecno pa želimo, da se v bodoče novinarji vašega lista pred objavo tako pomembnih člankov informi-
rajo pri strokovnih službah našega podjetja, ker bomo sicer prisiljeni škodo, ki jo kot posledico trpi naše podjetje, uveljaviti prek pristojnega sodišča.
S tovariškimi pozdravi!
MIHAEL HROVATIČ direktor
POMOČ PRI ZADET IM
Prizadetim ob potresu v Posočju so takoj prihiteli na pomoč tudi učenci OS Jurij Dalmatin iz Krškega. Zbiralna akcija prostovoljnih prispevkov krajanov je dala lepe rezultate. Vsekakor je ta korak učencev vreden pohvale. ^ ^
ČRNOMELJ:
ZANEMARJENE
ULICE
Na območju krajevne skupnosti Črnomelj nelcateri posamezniki in tudi organi slabo ali pa sploh ne spoštujejo in izvajajo določil 1. in 2. člera ter 4. in 6. točke 9. člena odloka o prekrških zoper javni red in mir. Na cestah so velike luknje, neurejene betonske in žive meje zožujejo ulice, preglednost je zato slabša; kupi zemlje kazijo videz naselja; ob praznikih je na hišah videti bore malo zastav itd. Ob glavni cesti od mostu do železniške postaje je stanje dobro, okolica primemo vzdrževana, medtem ko so Grajska ulica, Ob stadionu, Sadež in Nova Loka zelo zanemaijene.
Občani se sprašujemo, kaj delajo v krajevni skupnosti, kjer ni ravno malo uslužbencev, pa tudi v občinski upravi Večina občanov izpolnjuje svoje in razne družbene obveznosti, zato želijo, da bi jih tudi odgovorni organi in posamezniki Le tako se bodo krajani bolje počutili in varno živeli.
Tudi nepismeni vidijo
Dandanes si takšen primer težko zamislimo. Nič čudnega, ko pa smo iz dneva v dan priča večji in hitrejši modernizaciji, boljšim in ugodnejšim pogojem za delo in življenje, skratka, pozabili smo na tiste, ki so jim črke, pisava in številke povsem tuje. Pa vendar: v Novem mestu je obilica priseljencev, sezonskih delavcev in delavk, ki prihajajo k nam po zaslužek, in med njimi je tudi nekaj nepismenih. Poglejmo si primer delavke A. J. iz neke novomeške tovarne, v katerem bo za mnoge precej humorja, za nekatere pa tudi žalostne resnice.
Omenjena delavka je šele pred kratkim vstopila v ta delovni kolektiv in je morala, kot pač vsak v takem primeru, na zdravniški pregled. Tu pa se je zataknilo. Dekle je namreč nepismeno in zdravnik se je pri preizkušanju vida znašel v velikih težavah. Verjetno smo že vsi preizkusili ta test in vemo, da je naloga zdravnika, da s pomočjo črk in številk na monitorju ugotovi sposobnost delavčevega vida za določeno delo. Tovarišica A J. pa ne pozna ne številk- in ne črk. Zdravnik si je
Eimagal s šahovskimi figurami, toda ij, ko so tudi te bile zanjo povsem tuje. Po daljšem premisleku je zdravnik odločil, da ima dekle slab vid, in jo je poslal k okulistu.
Toda delavka nam je zatrjevala, da vidi zelo dobro, in ji to tudi verjamemo, saj nam je pokazala številna ročna dela (vezene prte in
UČENCI ZA POSOČJE
Dijaki OS v Senovem so takoj, ko so izvedeli za strahotne posledice potresa v Posočju, pričeli nabiralno akcijo za pomoč prizadetim. Učenci so pri vseh krajanih naleteli n? lep odziv, akcija pa je navrgla kar 23.000 din, ki so jih takoj poslali v Posočje.
I. S.
podobno), ki zahtevajo zelo dober vid. Epiloga tega primera ne vemo, bojimo pa se, da v takem slučaju delavec kaj lahko ostane tudi brez posla, posebno če opravlja delo, ki zahteva dobre oči Pa ne zaradi slabega vida, zaradi nepismenosti!
B. BUDJA
Upokojenci brez poceni ozimnice
Tudi letos je veliko otqav in reklame po radiu in časopisju za „pakete ozimnice". Točno popisujejo, kaj vse bo v njih, v malih in velikih. Za vse dobrote v paketih vedo sindikalna vodstva podjetij in tudi cene. Take pakete bodo sicer
naročali pakete pri svojih sindikalnih podružnicah.
Zaposlenim, torej tistim, ki danes še delajo, dajejo popust Kaj pa mi, upokojenci? Ali nismo bili mi tvorci temeljev današnje blaginje? Temu pravimo danes minulo delo, o čemer zadnje čase veliko govorimo. Tudi danes nas vidijo, ko je treba dajati razne samoprispevke, prispevke in ko je treba brezplačno delati v dtuštVih in drugod.
Za konec še tole v premislek. PO 40 letih dela ima marsikdo pokojnino, ki komaj dosega sedanje povprečje osebnih dohodkov ali pa je celo pod njim. Nižje pokojnine omogočajo tudi, da so osebni dohodki zaposlenih višji Mi, upokojenci, pa smo zdaj tisti potrošniki v vrtincu
blaginje, ki naj kupujemo dražje ' —	bili	i	'
do na
ne to zmogle, posebno druž
pakete, čeprav smo člani sindikatov. Bodo naše
nekoč tudi pokojni-žinske in
invalidske?
ANDREJ ARKO KOČEVJE
Še: Mar je to pospeševanje kmetijstva?
Na pismo bralca odgovarja Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava
19. avgusta 1976 je vaš list objavil članek, „Mar je to pospeševanje kmetijstva? kjer pisec kritično obravnava stanje na nereguliranem potoku Bistrica od Zamosteca (novi most k Novi Štifti) do žage pod Sušjcm, Lj. do začetka reguliranega odseka Bistrice.
Stanje potoka na tem odseku je iz leta v leto slabše. Brežine in sama struga so močno zaraščene, mestoma sta prod in blato zasula korito v taki meri, da pri najmanjšem dežju voda preplavi travniške površine.
Dokončno reStev tega problema lahko pričakujemo šele po regulaciji vsega odseka in še naprej vzvodno do Zamosteca, kjer regulacija že obstaja. Z izvedbo te regulacije pa bi se razmere nizvodno (Ribnica, Kočevje) toliko poslabšale, da te spremembe ni mogoče zagovarjati
Do regulacije na tem odseku bo lahko prišlo šele potem, ko bo zgrajen zadrževalnik nad Prigorico, ki bo rešil vprašanje poplav vseh naslednjih krajev v tej dolini
Če upoštevamo navedeno, se je danes možno lotiti le čiščenja tega odseka naravne struge, vendar pod določenimi pogoji, in to:
- obrežni lastniki morajo sami posekati in odstraniti zarast na brežinah potoka tako, da bo možno delo stroja;
- obrežni lastniki morajo podpisati izjavo, da lahko izvajalec očiščevalnih del odlaga izkopani material ob bregu ter da ne bodo zahtevali odškodnine za škodo, ki bi jo< eventualno povzročil stroj pri dostopu na parcelc ob strugi;
- obrežni lastniki se morajo predhodno sporazumeti, na kateri
Doklej po pednjih?
Se bo črnomaljska kultura znebila mini programov?
Pomanjkanje denaija kulturi v črnomaljski občini že nekaj let ne da dihati. Ko usklajujejo možnosti in potrebe, se vselej rodi le minimalni program. Zato je napredek tako slaboten, da se ne da meriti s koraki, kvečjemu s pednji. Razumljivo je, da imajo vprašanja, doklej „pedenjski“ razvoj, na dnevnem redu od seje do seje in še posebno v času načrtovanja.
Knjižničarstvo je med dejavnostmi ki se ne morejo odlepiti od dna. Po številu knjig na 1.000 prebivalcev je črnomaljska občina globoko pod republiškim povprečjem. Od leta 1961 se je knjižni fond povečal za štirikrat, knjižnic pa je celo manj. Seveda pa je tako tudi v Sloveniji, saj je imela ob koncu minulega leta manj kar 368 knjižnic.
Precejšen skok je naredil amaterizem, ki je bil že v prvih letih po vojni v razcvetu. Čeprav je res, da toliko obiskovalcev kot lani ni bilo še nikoli odkar vodijo evidenco, pa se spomini še najraje ustavljajo pri letu 1960, ko so imeli v kultumo-umetniških skupinah še enkrat več članov kot danes.
Matična knjižnica v Črnomlju si je za letos zastavila nalogo, da bo nabavila za 80.000 dinarjev novih knjig, odprla izposojevališče na Vinici ter priredila nekaj knjižnih razstav. V prvem -polletju je kupila za 20.000 dinarjev knjig ter pripravila vse potrebno za izposojevališče, pa tudi druga knjižna razstava se obeta jeseni
m
Spomeniškovarstvena služba naj bi zavarovala obelisk in skulpture spomenika na Gričku, nadaljevala pa naj bi se tudi obnovitvena dela v gradu Podbrežje. Še zlasti nemera-vajo urediti prostor v gradu, kjer je bila med NOB partizanska kovačnica. Zgodovinski arhiv iz Ljubljane (oziroma njegova dolenjsko-belo-kranjska enota) pa ima v načrtu arhivsko razstavo z naslovom »Začetki socialistične graditve" (1945 - 1948) na območju Dolenjske in Bele krajine.	i.	z.
KOČEVSKI LIKOVNIKI ZA TEDEN „ KOMUN ISTA"
Pod pokroviteljstvom občinske konference ZKS in občinske skupščine bodo jutri v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo likovnih del dvanajstih domačih likovnikov. Razstavljali bodo: ^ upokojenec Andrej Arko, učitelj Ivan Brudar, inž. Janez Černač, upokojenec Matija Glad, kipar in profesor Stane Jarm, cestar Viktor Kobola, inž. Boštjan Košir, študent Jože Marinč, zidar Vinko Marinč, učitelj Rado Meglič, profesor Bruno Toič in računovodja Ignac Vidrih. Razstava bo odprta do 11. oktobra.
LESKOVEC V PARIZU -Mirenski kipar Sandi Leskovec I je poslal za XVII. salon naivnih v Parizu dve plastiki: Sva se ljubila in V snegu. Trenutno kleše svojo največjo skulpturo — nagrobni spomenik Upodobil bo izmučenega drvarja, kar kaže tudi posnetek.
ZA ZAČETEK „JAKOB RUDA"
Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je gostovalo v ponedeljek v Novem mestu s Cankarjevo igro „Jakob Ruda“. Imelo je dve predstavi — popoldne za mladino in zvečer za odrasle. Z njima je začel Zavod za kulturno dejavnost abonmajski spored v gledališki sezoni 1976/77. V tem obdobju bo na novomeškem odru še osem abonmajskih predstav, med temi štiri za mladinski abonma. Gostovali bosta še Mestno gledališče ljubljansko in Stalno slovensko gledališče iz Trsta.
breg $e bo odlagal izkopani material, oviral odtoka meteornih
in celo odtoka
da ne bo voda s parcel poplavnih voda.
če bodo ti pogoji izpolnjeni ni nobenega zadržka, da ne bi čiščenje struge prišlo v program vzdrževalnih del za leto 1977. Zato je potrebno, da se predstavnik krajevne skupnosti udeleži tudi letnega zbora interesentov in plačnikov za področje SO Ribnica, ki sprejema finančni načrt del v začetku leta.
OVS Ljubljanica - Sava
vse o Dolenjski v Dolenjskem listu
Sonja Rauter — Zelenko: DEKLE Z VISOKO RUTO, 1976, keramika. (Z razstave v Doleijski galeriji.)
PRIZNANJE SLOVENSKI TV DRAMI - Slovensko televizijsko dramo „Gorjupa bajta" je zagrebški Vjesnik v svojem „TV barometru11 ocenil s štirimi zvezdicami, avtorja Saša Vuga, j režiserja Toneta Tomšiča in glavnega igralca Miho Baloha pa s tremi zvezdicami. Tolikšnega
Kronika malih stvari
V Dolenjski galeriji razstavljata grafik Karel Zelenko in kiparka Sonja Rauter—Zelenko
Razstava 41 grafik Karla Zelenka in 27 keramičnih figur in reliefov njegove žene Sonje Rauter, odprta 24. septembra po odličnem koncertu, na katerem sta Slovenski godalni kvartet in sopranistka interpretirali dela slovenskih skladateljev, zasluži prav gotovo večjo pozornost, kot jo je moglo izkazati tradicionalno majhno število obiskovalcev, ki se udeležujejo otvoritev. Ta vtis pa bo vsekakor možno popraviti, saj bo razstava odprta do 12. oktobra in bodo imeli ljubitelji likovne umetnosti dovolj časa, da si jo ogledajo.
Umetnost, ki jo obiskovalcem s to razstavo ponuja Dolenjska galerija, je na moč komunikativna, hkrati pa sodobna in globoko angažirana. Taka pa je lahko samo po zaslugi umetnikovega osnovnega izhodišča, katerega moto je mah človek z vsemi svojimi sanjami in upornostjo velikemu svetu. V razpoloženjskem smislu dozorevajo te grafike od optimizma k pesimizmu, kakor se pač stopnjuje avtorjev odnos do sveta na podlagi njegovih lastnih izkušenj in spoznanj. Po besedah dr. Ivana Sedeja odsevajo pričujoči
vztraja na svojih pozicijah kot
VUKELlCEVE
RISBE
Ob zaključku tedna Komunista v Trebnjem bo Vlado Janžič, namestnik sekretarja IK predsedstva CK ZKS ' v soboto, 2. oktobra ob 18. uri, v galeriji likovnih samorastnikov odprl razstavo 55 risb v Zagrebu živečega slikarja Mladena Vukeliča - Mora. O slikarju in njegovem delu bo govoril dr. Mirko Juteršek. Po otvoritvi bosta v domu kulture nastopila dramski igralec Boris Kralj in glasbenik Silvo Mihelčič. Razstava bo odprta do 15. oktobra.
tragični junak in kronist malih stvari z velikimi posledicami"
Figure in reliefi iz keramike na tej razstavi izpričujejo zvrst umetnosti, ki jo v galerijah redkeje srečujemo, zato pa je tem bolj deležna pozornosti. Morda zato, ker išče in dograjuje nova spoznanja in odnos na tisočletja stari dediščini in tradiciji. Pri Rauterjevi gre za plastične stvaritve, delujoče kot v poseben kiparski medij prelila poezija, zato zaživijo šele v intimnih kotičkih.
I. Z.
šolska televizija
šolska televizija se začne v torek
Slovenska šolska televizija začenja svoje prvo srednjeročno obdobje. Z oddajami bo ljubljanska RTV začela 5. oktobra, ko bo ob 16. uri tekvizijska učna ura o koroških Slovencih nekdaj in danes.
Nekaj poskusov takih oddaj se je v Sloveniji zvrstilo že pred leti V obdobju 1963 - 1967 je bilo na sporedu povprečno po 33 šolskih oddaj na leto. Dejavnost je nato zamrla. Ko so za obdobje 1970 -1975 pripravili jugoslovanski načrt, so ga začele nekatere republike hitro izvajati. Slovenska televizija jim je sledila šele 1973. Dolgoročni načrt je dobil podporo Socialistične zveze, v tem času pa je tudi število zainteresiranih šol tako naraslo, da je to narekovalo hitrejše izvajanje akcije.
Sedanji srednjeročni razvoj šolske televizije v Sloveniji predvideva skromen začetek, vendar se nadejajo boljših časov. V letošnjem šolskem letu bo 31 premier in prav toliko ponovitev, program pa bo namenjen osnovnim in srednjim šolam. Prihodnje leto bodo spored razširili na predšolsko vzgojo, kasneje pa še na oddaje za pedagoške delavce. Število odaj se bo od prihodnjega šolskega leta povečalo od 94 na 260 v obdobju 1979/80. Poleg izvirnih slovenskih oddaj bodo na sporedu tudi prirejene „šolske ure“ drugih televizij.
| priznanja ni - po pis I Večeinjega lista — dobila še nobena televizijska izvBdba kakega domačega dela. Miha Baloh (na sliki), ki je v minuli sezoni interpretiral pesniške tekste dolenjskih avtorjev na | literarnih večerih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Celovcu, zadnje čase sicer več nastopa v filmih kot na odru ali pred televizijskimi kamerami, zato je njegova „impresivna igralska kreacija" v „Gorjupi bajti“ in ocena zanjo tem bolj razveseljiva.
GLASBA XX STOLETJA - V stekleni dvorani zdravilišča v Radencih bo 2. in 3. oktobra zanimiva prireditev „Komoma glasba XX. stoletja". Obiskovalci bodo prisluhnili skladbam, ki jih predvajajo jugoslovanske in tuje radijske postaje. Sodelovali bodo: Kvartet Wila-nowski iz Varšave, B.p. convention iz Zagreba, Duo za godala ter ljubljanska umetnika, flavtistka Irena Grafenauer in pianist Ad Bertoncelj.
KONCERT V MOKRONOGU -Partizanski pevski zbor in Slovenski oktet sta imela 25. septembra sečanje v Mokronogu in ob tej priložnosti priredila Koncert v kulturnem domu. Poleg odraslih poslušalcev so prireditev obiskali tudi številni šolarji iz vse trebanjske občine.
RAZSTAVA, POSVEČENA ROJAKU - Novomeška študijska knjižnica bo decembra pripravila knjižno
razstavo, posvečeno v Pragi živečemu belokranjskemu rojaku in presa-jevalcu slovenske literature v češčino dr. Otonu Berkopcu, ki bo letos dopolnil sedemdeset let življenja.
VODNIK PRED IZIDOM - V počastitev 25-letnice Dolenjskega muzeja bo v kratkem izšel obsežen kulturnozgodovinski vodnik Novega mesta. Gre za razširjeno in dopolnjeno izdajo vodnika, ki je izšel že pred leti
v FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V TREBNJEM - V trebanjski knjižnici so odprli prejšnji teden razstavo umetniške fotografije Zdravka Kramarja z Mirne. Razstavljenih je okoli 25 fotografij, ki kažejo velik Kramarjev smisel za umetniško izražanje. Kramar se s fotografijo ukvarja že izza šolskih klopi in je že kot dijak prejel več nagrad in pohval Pričujoča razstava je prva prireditev v trebanjski knjižnici.
^	DOLENJSKI	LIST
St. 40 (1419) - 30. septembra 1976	  ^
POTA
m sm/
Dežurni poročajo
SE VEDNO MINE! - 21. septembra ie Stane Serica iz Dol Toplic našel dve mini ob cesti proti Bazi 20. Ko so si ju poznavalci orožja pobliže ogledali, so ugotovili, da gre za topovski granati, dolgi okrog 40 cm, ostanek iz druge svetovne vojne. Granate so potem uničili strokovnjaki.
PIJANSKI BES - 23. septembra zvečer so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve Antona Avpiča iz Mirne peči, ker je razgrajal v gostilni Špringer v Trebnjem. Razbijal je steldenino, žalil strežno osebje in nadlegoval goste. Nagrado bo dobil pri sodniku za prekrške.
HOTEL SE JE TEPSTI - 23. septembra zvečer so odpeljali za 12 ur na hladno 23-letnega Sadika Islamoviča iz Novega mesta, ker je v hotelu Kandija na vsak način hotel pretep. Enega gosta je tudi napadel, nadaljevanje takega početja pa so mu preprečili miličniki.
IZGINJAJO KURE - V noči na 26. september je bilo vlomljeno v kumik Ane Štepec v Zagorici pri Vel. Gabru. Vlomilec je odnesel 11 kokoši in 2 petelina.
MA UGANI SO GA VRGLI - 26. septembra zvečer so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve Ignaca Brajerja z Rožnega vrha, ker je vinjen razgrajal v Springeijevi gostilni.
OB UMIKANJU V JAREK
Nepravilno prehitevanje je bilo krivo prometne nesreče, ki seje 27. septembra okrog 13. ure zgodila na magistralni cesti pri vasi Grmovlje. Ištvan Besedoš iz Subotice je vozil tovornjak s prikolico in prehiteval drugo vozilo, takrat pa je z nasprotne smeri pripeljal avtomobilist Stanko Goršin iz Verduna. Ta se je skušal umakniti, pri tem je zapeljal na bankino in se prevrnil na streho. Pri nesreči je bil Goran laže ranjen, gmotne škode pa je za 50.000 dinarjev.
DRAGA AVTO SOLA
20. septembra zvečer sta se mladoletna M. B. in M. P., prvi iz Sp. Vodal, drugi iz Podboršta, peljala na motorju proti železniški postaji v Tržišču. Ko je voznik M. B. prehitro pridrvel pred spuščene zapornice, je naglo zavrl, pn tem pa je vozilo zaneslo, da sta oba padla. Morala sta v bolnišnico, ugotovljeno pa je, daje mladenič vozil neregistriran motor in brez izpita.
KLJUB ZANIKANJU OBSOJEN
Po sodbi novomeškega okrožnega sodišča, ki pa še ni pravnomočna, bo 23-letni Zvonimir Jelenc, zaposlen kot električar v Dani na Mirni, 10 mesecev prebil v zaporu. Prejšnji teden je bil obsojen in spoznan za krivega tatvine v svoji delovni organizaciji. Ugotovljeno je, da je bil na poskusnem delu, medtem pa je postopoma znosil domov za 14.200 dinaijev raznih električnih strojev in materiala.
Obtoženi je v prvem hipu, ko so pri njem doma našli ukradeno, odkrito priznal, potem pa v preiskavi in na razpravi tatvino zanikal. Sodišče ga je na podlagi dokazov spoznalo za krivega in mu prisodilo kazen.
„VELIKO PREPERELEGA ..." rekel delavec podjetja Novo-grad, ki je obnavljal leseni most čez Krko v Dragi. Nekaj dni je bil promet čez most zaprt, v tem času pa so najbolj dotrajane lesene dele zamenjali z novimi. Zdaj bo varneje! (Foto: R. Bačer)
Šofer bi že moral vedeti...
Zaradi okvare na izpušnem sistemu starega fička je bil mlad človek ob življenje -Okajeni so v avtu zaspali, ampak eden se ni več zbudil
33-letni Slavko Prušek iz Drašče vasi, po poklicu šofer, je pred kratkim na novomeškem okrožnem sodišču odgovarjal zaradi nesreče, ki se je novembra 1973 zgodila v Šmihelu pri Žužemberku.
rtušek si tistega dne gotovo ni mislil, da se bo vesel dan tako
žalostno končal. Ker je imel starega fička, so ga znanci nagovorili, da so
POLJANE: TRIJE GRKI V BOLNIŠNICI - 20. septembra zjutraj je Grk Stefanidis vozil z avtom proti Ljubljani in v poljanskem klancu navzdol dohitel tovornjak. Ker je prepozno zaviral, je trčil v prikolico, vsi trije sopotniki pa so se tako poškodovali, da so morali v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 37.000 dinaijev.
MOKRONOG: KOSILNICA GA JE - 20. septembra popoldne je Peter Gorjup iz Robjeka vozil kosilnico s priključenim obračalnikom s trga proti domu, pri novi šoli pa je z desnim kolesom zapeljal v jarek. Kosilnica se je nato dvignila, voznik je izgubil ravnotečje, noga pa se mu je pri padcu zataknila za ročico. Več metrov ga je stroj še vlekel za seboj, potem pa so ranjenega Gorjupa odpeljali v bolnišnico.
TREBNJE: MOTORIST V AVTO - 21. septembra dopoldne se je Jože Kožar pripeljal na motorju v Trebnje, v križišču Temeniške in Gubčeve ulice pa je zavijal v levo, ne da bi ugotovil, če je pot prosta. Ker je ravno takrat pripeljal naproti avtomobilist Ivan Bukovec iz Trebnjega, se je motorist vanj zadel in padel. S poškodovano nogo so Kožarja prepeljali v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 10.000 dinaijev.
SREDNJA VAS: NENADOMA NA CESTO - Martin Simončič iz Sel pri Vrčicah se je 20. septembra zvečer vozil z avtom proti Semiču, pred Srednjo vasjo pa je nenadoma skočil na cesto pešec in domačin Andrej Hudorovac, za katerega so že prej ugotovili, da je po cesti hodil cik-cak. Avtomobilist je pešca zadel in zbil, potem so ranjenega odpeljali v bolnišnico.
GMAJNA: PREKRATKA RAZDALJA - 24. septembra je Martin Kralj iz Gotnc vasi vozil tovornjak proti Ljubljani, blizu Gmajne pa ie tovornjakar pred njim zavil na rob, da bi ustavil. Kralj, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji, je trčil v tovornjak Draga Karamana iz Tuzle. Škode je za 11.500 dinarjev.
JABLAN:	CEZ	CESTO	NA
TRAVNIK - Alojz Jakše iz Crešnjic pri Trebnjem je vozil avto iz mesta proti Mirni peči, v ovinku med potjo pa je zapeljal na levo, trčil v avto Ceda Makoleta iz Ljubljane in čez rob ceste zdrsnil na travnik. Jakše je bil ranjen in prepeljan v bolnišnico. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, prometno dovoljenje za avto ni bilo več veljavno, škode pa je za 30.000 dinarjev.
KRONOVO:	NI IZPELJAL
NADVOZA - Radivoj Bogovac iz Novega mesta je 25. septembra zvečer vozil osebni avto od Otočca proti Šmarješkim Toplicam. Na nadvozu pri Kronovem je trčil v varovalno tablo in zapeljal čez nasip. Voznik in dva sopotnika so dobili le nekaj prask, gmotne škode pa je za 10.000 dinarjev.
PLJUSKA: HKRATI STA PREHITEVALA -	21. septembSra
opoldne je voznik kamiona z banja-luško registracijo prehiteval drug tovornjak in spregledal, da je tudi njega začel prehitevati Branko Peteline iz Sel pri Dobovi, ki je vozil osebni avto. Pri tem je tovornjak ojlazil Petelinčev avto, da je škode za 8.000 dinarjev.
PR1MOSTEK: SLABA LUC -24. septembra zvečer je Metličan Anton Slobodnik vodil konjsko vprego od Primostka proti domu. Na zadnji ročici je sicer imel luč, vendar je slabo osvetljevala naloženo kolje. Ža vozom je pripeljal z avtom Darko iilek s Tanče gore z zasenčenimi lučmi, opazil vprego in zavrl, vendar je vseeno trčil v voz. Škodo cenijo na 5.000 dinarjev.
ČRNOMELJ: VRATA SO GA ZADELA - Janez Plut iz Črnomlja je 25. septembra vozil dostavni hladilnik po Ulici Mirana Jarca proti Trgu svobode. Ko je zavijal v desno, so se vrata hladilnika nenadoma odprla in zadela pešca inž. Alojza Novaka iz Črnomlja. Vrata so pešca odbila v avto, ki jp stal v bližini, poškodovanega inženirja pa so zatem odpeljali v bolnišnico.
obiskali nekaj lokalov v Žužemberku, Loški vasi, na Dvoru in se končno pripeljali v Šmihel pri Žužemberku. Bilo je že zvečer, in ko so trkali, jim niso odprli
Potem so lantje jezno posedli v avto. Ker je bilo hladno, je Prušek vključil gretje, obenem pa potožil, da je utrujen in da bi bilo najbolje, če bi vsi malce zaspali. Tako so tudi naredili, saj sta tudi okajeni Vinko Vidtnar in Jože Rutar, njegova sopotnika, hitro zaspala.
Zjutraj je vse tri v prižganem avtu našel Franc Palčar, domačin, ki je takoj nekaj posumil. Bil je zraven, ko so zvečer trkali na gostilniška vrata1, in je videl, da so takrat šli v avto.
Palčar je odprl vrata avtomobila, tresel in zbujal speče fante, nakar jih je z ženino pomočjo spravil v hišo. Vinka Vidmaija ni bilo mogoče zbuditi, ker je bil mrtev. Zadušil sc je z ogljikovim monoksidom. Druga dva so odpeljali v bolnišnico, kjer sta okrevala.
Po nesreči so pregledali Pruškov avto in ugotovili, da je bil izpušni sistem pokvarjen. Prušek je vedel, da je izpušna cev pretrgana, kajti med vožnjo je zaradi tega avto grozno ropotal, kot poklicni šofer pa bi se moral tudi zavedati posledic. Tega ni naredil, zato je prišel pred sodišče. Senat je menil, da bi se kot izkušen šofer moral zavedati, kako je to nevarno in da lahko ogroža življenje ljudi, ter ga spoznal za krivega. Zaradi več okoliščin pa so se odločili za milejšo kazen, in sicer 7 mesecev zapora, pogojno za 1 leto. Sodba še ni pravnomočna.
Vsak nekaj kriv
Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bil te dni obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za 1 leto, Ivan Gerstcnhofer, strojni tehnik iz Novega mesta, kije 24. oktobra lani zakrivil hudo prometno nesrečo na Partizanski cestL
Vinjen je z avtom hitro pripeljal po Partizanski cesti navzdol ter zadel priletno Marijo Lovko, ki je nenadoma prečkala cesto zunaj prehoda. Lovkova je bila tako hudo poškodovana, da je umrla na kraju nesreče.
Sodišče je menilo, da bi Gersten-hofer kot dolgoleten voznik in dober poznavalec Partizanske ceste moral vedeti, da je slabo osvetljena, in jc glede na okoliščine vozil premalo pazljivo. Prav tako pa so smatrali, da je del krivde za nesrečo pripisati ponesrečenkL Izrečena sodba še ni pravnomočna.
Že dolgo se na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti ni zbralo toliko dobrih atletov in atletinj kot na minulem odprtem prvenstvu Dolenjske. Organizatorji uspelega atletskega mitinga so svojo nalogo opravili več kot odlično, če pa bi jim uspelo pritegniti razen novomeških atletov še tekmovalce vsaj iz Kočevja, bi kvalitetno srečanje res zaslužilo ime prvenstvo Dolenjske.
Navzlic vsemu je bilo več sto ljubiteljev kraljice športov z dobro pripravljeno prireditvijo - pokrovitelj tekmovanja je bila novomeška IMV - zadovoljnih. Največ športnega užitka so jim pripravili povabljeni atleti, ki na slabi stezi iz ugaskov sicer niso dosegali odličnih rezultatov, dosegli pa so precej rekordov stadiona.
Z'	>
NOVOMEŠKI ŠAHOVSKI KLUB VABI
Pred kratkim so v Ljubljani v Šahovski zvezi Slovenije izžrebali številke za enotno slovensko ligo, ki se bo začela 3. oktobra in končala 19. decembra. V prvem kolu gredo Novomeščani v Trbovlje in zavoljo tega bodo danes ob 18. uri pripravili sestanek, na katerem se bodo pogovorili o razporedu in določili najboljšo ekipo.	,
Rezultati - pionirke, 60 m: 1. Bele 8,3, 2. Kralj (obe N. m.) 8,3; 400 m: 1. Mikič (Kv) 66,7, 2. Kastelic (N. m.) 66,9; članice - 100 m: 1. Jesenovec (Tr) 12,6; 800 m: 1. Pergar (Br) 2:09,7; daljava: 1. Jesenovec (Tr) 5,21 ;višina: 1. Lovše (Mb) 170; kopje: 1. Blagojevič (Mb) 46,28, 3. Mikolič (N. m.) 30,17; krogla: 1. Jankovič (Kv) 10,35, 3. Pavlin (N. m.) 9,87.
Pionirji - 100 m: 1. Keržan(Ol) 12,2, 2. Blatnik 12,3, 3. Drab (oba N. m.) 13,0; 600 m: 1. Križaj (Tr) 1:29,8, 2. Košmerelj 1:29,8, 3. Jurekovič (oba N. m.) 1:36,3; člani:
1.	Alebič (ASK) 10,9; 400 m: 1. Alebič (ASK) 49,4;800 m: 1. Savič (3. jan.) 1:53,8, 3. Bučar (N. m.) 1:56,4; 4x100 m: 2. Novo mesto 45,8; troskok: 1. Šimunič (N. m.) 15,09; višina: 1. Prezelj (KI) 2,06, 3. Šuštar (N. m.) 2,00; kopje: 1. Primorac (Din) 72,67, 3. Špilar (N. m.) 65,50; 400 m ovire: 1. Penca
(01)	53,3, 2. Križman (N. m.) 59,4.
ŠTUDENTI - VOJAKI
3:3
Minulo soboto so se na novomeškem rokometnem igrišču na Loki v prijateljski nogometni tekmi pomerili novomeški študenti z vojaki iz Pogancev. Po zanimivem srečanju se je tekma končala neodločeno 3:3. Za študente so nastopili:	Grilc, Lutman, Šipek,
Ivanjko, Poredoš in Kralj.
Krka ne pozna poraza
Novomeščanke zmagale tudi v Preddvoru — Novi točki za Inles in Brežičane — Sevničani so se pritožili
V četrtem kolu II. zvezne rokometne lige so Sevničani takoj po izgubljeni tekmi na Reki napisali pritožbo, in kot kaže, bodo prvenstvene točke njihove. Ribničani so doma premagali Industromontažo, v slovenski rokometni ligi pa so zmagali Brežičani in Novomeščanke, medtem ko so Novomeščani in brežičanke v četrtem kolu ostali brez točk.
KVARNER - SEVNICA (16:6)
Rečani so v minulem kolu igrali zelo dobro. Odpor Scvničanov so strli že v prvem polčasu, z dobro igro nadaljevali v drugem in dosegli prepričljivo zmago. Takoj po srečanju so se gostje pritožili, kajti za domače so nastopili trije igralci, ki za Kvarner baje še ne bi smeli nastopiti.
Sevnica: Možic, Blatnik, Gane 9, Babič, Jazbec 3, Guček 2, Koprivnik 1, Štojs 1, Novšak 1, Sirk.
INLES -INDUSTROMONTAŽO 21:16 (11:8)
Takoj po prvem sodnikovem žvižgu so domačini krenili v silovit napad in domače gledalce navdušili z dobro naštudiranimi napadi, ki so se skoraj vsi končali z zadetkom. V zmagovitem moštvu lahko pohvalimo vse, izkazal se je zlasti vratar Kersnič.
Inles: I. Keisnič, Ponikvar 1, Ilc 3, Radič 5, S. Kersnič, Žuk, Sile 3, Andoljšek 1, Ambrožič 6, Gabrijelčič 2, Putre in Gelze. v	M.	G.
BREŽICE - POLET 32:28 (13:13)
V povprečnem srečanju so ves prvi polčas vodili gostje, v nadaljevanju tekme pa se jim je poznala odsotnost nekaterih boljših igralcev, kar so domači rokometaši spretno izkoristili in dosegli zasluženo zmago.
Brežice: Skočaj, Bršec 5, Bu-zančič 12, Vervega 4, Ban 5, Verstovšek 3, Rožman 1, Blatnik, Zagode 3, Ribnikar, Merslavič, Rožman.
ISKRA - KRKA 31:17 (15:14)
Po štirih kolih Novomeščani še niso okusili zmage. Tokrat se jim je nasmihala kar precej časa, česar pa niso znali izkoi istiti gostje, so
H11! i
a! I H
1J111J IH
TEK ZA ALEBIČA — Novomeški atletski delavci so prejšnji teden pripravili na domačem stadionu mikavno atletsko prireditev, na kateri so nastopili nekateri najboljši atleti iz Jugoslavije. Na sliki: tek na sto metrov na odprtem prvenstvu Dolenjske v atletiki je dobil Splitčan Alebič. (Foto: J. Pezelj)
Prvenstvo z rekordi
Na novomeškem odprtem prvenstvu Dolenjske v atletiki nastopili Alebič, Savič, Primorac, Pergarjeva, Lovšetova — Od Novomeščanov najboljši Simunič
LESKOVEC - V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige za ženske se je domači Labod pomeril s Steklarjem. Favoritinje v srečanju so bile gostje, verjetno pa so jih dobre domačinke tako presenetile, da niso vedele, kaj počnejo. Pomagale so si z grobimi favli, in če ni šlo drugače, so domačinke celo opljuvale. Zmagale so Steklarjeve igralke z 12:20. (L Š.)
ŠENTJERNEJ - V prvi prvenstveni tekmi mladinske rokometne lige za ženske so Šentjemejčanke igrale v Zagorju in zmagale s 23:6. Zadetke so dosegle: Kovačič 8, Švalj 6, Škufca 3, Frančič 2, Reše tič 2, Škoda in Tomažin po ene^.
KRŠKO - Domača ZTKO je minulo soboto pripravila trim hojo za modro značka „Trim pešca“. Sedem kilometrov dolgo progo je prehodilo 130 občanov, najstarejši pa je bil Ivan Kolenc (64 let), ki je dobil trim kapo. Organizatorji so se odločili, da bodo trim „sprehod“ ponovili čez 14 dni. (S. I.)
GROSUPLJE - V tekmi dolenjske nogometne rekreativne lige so domači igralci brez težav odpravili enajsterico iz Ribnice, čeravno so gostje ob polčasu vodili z 2:1. Rezultat je bil 7:3. (M G.)
ČRNOMELJ - V prvenstveni tekmi dolenjske rekreativne lige so domači nogometaši igrali z novomeškim Elanom in izgubili s 3:1. Zadetke za Elan sta dosegla Bradač
(2)	in Avbar, za Belo krajino pa Grguaš. (G. M.)
KOČEVJE - Domači nogometaši so se v nedeljo v dolenjski rekreativni ligi pomerili z vrstniki iz Ivančne gorice in jih po izenačeni tekmi premagali s 3:2. (M. G.)
KAJ, KJE, KDO?
V peteiri kolu druge zvezne rokometne lige gredo Ribničani k letos zelo močnemu Rovinju in po vsej verjetnosti se bodo z moija vrnili praznih rok, medtem ko bi morali Sevničani doma proti Senju zmagati.
V slovenski rokometni ligi za ženske se nova zmaga obeta Brežičanom, in sicer v Piranu, novomeška Krka pa se bo doma pomerila z močnim Tržičem. Brežičanke gfedo k Savi in V' derbiju začelja bi lahko igrale vsaj neodločeno, Novomeščanke pa se bodo doma pomerile z močnimi Slovanovimi igralkami.
domači, in Dolenjci so z eno točko ie vedno na dnu lestvice.
Krka: Cotič, Petančič 6, Šprajcar 1, Cvelbar, Grabrijan 1, Adlešič, Pungerčič 10, Hudelja 4, Stupar 4, Stojišin 1 in Mam.
BREŽICE - IZOLA 10:19 /4:8)
V četrtem kolu slovenske rokometne lige so brežiške igralke rokometa izgibile z Izolo. Gostje so začele zelo borbeno, dosegle nekaj zaporednih zadetkov in zasluženo zmagale.
Brežice: Levačič, Balon 6, Kostanjšek, Stauber, Bah 3, Zakšek, Cetin, Rožman 1, Z. Cetin, Gabrič.
PREDDVOR - KRKA 15:20 /6:12)
V prvem polčasu dokaj kvalitetnega srečanja so Dolenjke z odlično igro popolnoma nadigrale Pred-dvorčanke, v drugem delu pa so njihove napade zaustavile precej grobe domačinke. Ce bi sodnika v nadaljevanju tekme sodila tako kot v prvem polčasu, bi bila zmaga gostij, ki vodijo tudi po štirih kolih, še izdatnejša. Pri Krki so bile najboljše Kastelčeva, llodnikova in vratarka IHbaijeva.
KRKA DANES S POMLAJENO EKIPO
Danes popoldan se bosta v pokalni tekmi v novi športni dvorani v Novem mestu pomerili ženski vrsti Krke in Alplesa. Ker so v vrsti Novomeščank poškodovane skoraj vse najboljše igralke, sc bodo z Gorenjkami pomerile mladinke.
Pokal „AA” Sloveniji
Na minulih III. mladinskih igrah Alpe-Adria so se športniki in športnice iz Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije pomerili v petih športnih disciplinah, in kot že dvakrat poprej, so imeli največ uspeha Slovenci. S tretjim zaporednim uspehom so naši športniki dokazali, da so se tudi na minule igre dobro pripravljali in so popolnoma zasluzeno dobili pokal „AA“ v trajno last.
Rezultati - atletika: žal si je dokaj kvalitetno in dobro pripravljeno prireditev ogledalo le malo Novomeščanov, v glavnem pa so videli zelo dobre atlete iz Italije. Pri Slovencih lahko pohvalimo le Kožarja, Zorana, Bandlja, Frasovo, Logarjevo in Kraljevo. V košarki so si redki gledalci lahko ogledali eno samo dobro tekmo, kajti Korošci so bili za drugi dve vrsti preslab nasprotnik. V prvem srečanju so gostitelji premagali Italjjane (62:53), v drugem Italijani Korošce (96:34), v zadnjem pa so Avstrijci izgubili s Slovenci 37:102.
Podobno kot pri košarki so bili daleč najboljši tudi slovenski igralci namiznega tenisa, medtem ko smo pri rokometu gledali dokaj izenačene boje, v katerih so bili najboljši Slovenci. Edinole pri streljanju so se izkazali Korošci, Slovenci so bili drugi in tretji strelci Furlanije-Julij-ske Krajine.
POKAL ALPE—ADRIA ZA SLOVENIJO— III . mladinske jgre Alpe-Adria so postregle z nekaterimi zelo dobrimi rezultati. Nekoliko so razočarali slovenski atleti, priznati pa moramo, da so bili njihovi vratniki iz Italije na letošnjih igrah zelo dobri. Na sliki: prizor s tekmovanja.
akcijska sposobnost posavske
o
podružnice
Si
mm
Dobrih 13 mesecev je minilo od ustanovnega občnega zbora podružnice LJUBLJANSKE BANKE v Krškem. Do kod in kako se je razvila „posavska banka“ od ustanovitve do danes? - Na to vprašanje so iskali odgovor na nedavnem sestanku političnega aktiva spodnjeposavskih občin v Kostanjevici ob Krki, ko je med drugim tekla beseda o bančništvu v regiji.
Zdi se, da na postavljeno vprašanje ni bilo težko odgovoriti: informacija o doseženi aktivnosti podružnice od začetka njenega poslovanja (1. julija 1975) do konca letošnjega julija, ki jo je za posvetovanje pripravil direktor krške podružnice LB Ivan Glogovšek, je predstavila enoletno delo najmlajše slovenske podružnice LB v razveseljivi in obetajoči obliki. Še več:	prepričljivo je
potrdila, kaj zmore pri usmerjanju razvoja določenega področja združeni kapital, evidentiran na enem mestu in s katerim upravljajo tisti, ki so odgovorni za razvoj združenega dela, ki je ta kapital tudi ustvarilo in ga hoče plansko usmerjati.
Najprej je treba poudariti, da je podružnica LB v Krškem v sila kratkem razdobju uspela .zbrati znatna nova sredstva in jih vključiti v razvoj gospodarstva. Izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic je urejeno na vseh delovnih mestih v regiji. Vodstva vseh delovnih organizacij, ustanov in drugih teles v treh občinah so se dobro zavedala, kaj pomeni tak dodaten priliv varčevanja. Aktivirali so pritok določenih sredstev iz združenega denaija LB za prednostne investicije, nekaj denaija
pa je prišlo v regijo tudi na račun manj razvitih območij. Prištejmo še nekaj dotoka iz naslova republiških rezerv in iz reeskonta NB, pa na račun v podružnici odobrenih kreditov za izvoz in za selektivne namene — pa že dobimo predstavo o obsegu in virih sredstev, s katerimi lahko podružnica uspešno posega s krediti v reševanje načrtov gospodarstva v regiji. Uspeh za tako dobro izvršeno delo je treba pripisati podpori vseh lokalnih činiteljev in zlasti tudi vsem predstavnikom upravljanja v vseh občinah.
Do kod se je podružnica v preteklem obdobju razvila tako glede sredstev kot usmerjanja celotnega razpoložljivega denarja za razne naložbe (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne), nam razumljivo in nazorno pove pregled, ki ga na tej strani posebej objavljamo.
V LETU DNI:
SKOK OD 159 NA 262 MILIJONOV
Gibanje sredstev prebivalstva predstavlja v LB čedalje pomembnejše mesto, saj narašča iz leta v leto in vedno znova
potrjuje zaupanje prebivalstva v našo največjo bančno organizacijo. Vsaka poslovna enota LB ima na tako zbrana sredstva pri kreditiranju prebivalcev tudi določen vpliv. Zanimiv je zato pregled, kako so v krški podružnici LB naraščala zbrana sredstva prebivalstva:
31. julija lani je imela podružnica LB Krško
159.065.000 din sredstev prebivalcev, od tega: 99,848.000 din hranilnih vlog, 47,203.000 din na deviznih računih in
12.014.000 din ostalih sredstev;
31. 12. 1975 se je stanje spremenilo: v podružnici je bilo
204.509.000 din vseh sredstev, od tega 131,723.000 din hranilnih vlog, 58,005.000 din na deviznih računih in 14,781.000 din drugih sredstev;
31. avgusta letos pa so znašala zbrana sredstva prebivalstva že 262,836.000 dinarjev, od tega: 170,295.000 din hranilnih vlog, 72,915.000 din na deviznih računih in
19.626.000 din drugih sredstev.
Podružnica je doslej v celoti pokrila vse potrebe glede kreditov po zakonitih predpisih in po sprejeti poslovni politiki LB za 1976, kakor tudi vse potrebe po potrošniških kreditih. Do najvišje možne mere je pomagala svojim ustanoviteljem pri reševanju trajnih obratnih sredstev, trenutno pa pripravlja predloge za nove kredite za sanacijo in delno rekonstrukcijo
proizvodnih kapacitet za Stilles in Jugotanin v Sevnici ter Kovinarsko v Krškem, kakor tudi za izgradnjo novega poslov-no-gostinskega objekta v Krškem, ki ga kraj glede na izgradnjo NE vedno bolj potrebuje. V obratih Stilles, Jugotanin in Kovinarska dosedanji način poslovanja in obstoječa tehnologija ne zagotavljata več rentabilnosti poslovanja.
ŽE ZDAJ; NAČRTNE RAZPRAVE O BODOČI TEMELJNI BANKI
Kmalu bomo sredi razprav o novi organiziranosti bančništva po novem zakonu o bančnem in kreditnem poslovanju. Še bolj kot doslej bodo morale biti banke orodje združenega dela. Kaj pravijo v Posavju na to vprašanje?
Še pred razpravami o temeljni banki se v Posavju zavedajo, da morajo še bolj okrepiti delo sedanje podružnice LB. Razprava o bodoči temeljni banki v regiji bo enotna in odprta: izhodišča bo imela v dosedanji enotni banki Posavja in v njem združenega kapitala, ki odpira delovnim ljudem in njihovim delovnim organizacijam pot v bodočnost. Kaj je bilo doseženega v dobrem letu življenja podružnice LB v regiji, je na dlani: velik in vsestranski gospodarski napredek. Potrdila je, da regija potrebuje enotno in samostojno bančno institucijo in da obseg tekočega kapitala
NOV DELOVNI CAS ljubljanska banka
podružnica KRŠKO
objavlja novi delovni čas za stranke od 1. 9. 1976 dalje glede hranilnih vlog, deviznih računov, žiro računov in tekočih računov na svojih blagajnah, in sicer:
JO
M
- V PODRUŽNICI KRŠKO: od ponedeljka do petka vsak dan od 6,30 do 17. ure
ob sobotah od 7. do 11. ure
- V EKSPOZITURI BREŽICE: od ponedeljka do petka vsak dan od 7. do 17. ure
ob sobotah od 7. do 11. ure
- V EKSPOZITURI SEVNICA: v ponedeljek in sredo od 7. ure do 15,30 ob sobotah od 7. do 11. ure vse ostale dni v tednu od 7. ure do 11,30
-V AGENCIJI SENOVO: v ponedeljek od 6,30 do 17. ure ostale dni v tednu od 6,30 do 12. ure ob sobotah od 6,30 do 11. ure
Cenjene stranke vabimo, da se poslužujejo naših uslug po novem delovnem času, ki je uveden z namenom, da smo vam na razpolago tudi v vašem prostem času.
Zato pričakujemo v bodoče vaš obisk tudi v popoldanskem času, za dosedanje zaupanje pa se vsem cenjenim
strankam prav lepo zahvaljujemo!
H ^	11	LJUBLJANSKA	BANKA
PODRUŽNICA KRŠKO
opravičuje delovanje samostojne podružnice v treh občinah. Rešena je vrsta prej odprtih vprašanj; podružnica LB se vede regijsko in odprto, prelivanje kapitala pa odpira nove možnosti in pota nadaljnjega razvoja. Vse to odpira tudi perspektive za formiranje temeljne ban-
■ ke, ki bo imela v regiji še večjo vlogo in samostojnost.
V Posavju menijo, da se bodo razprav o novi organiziranosti bank lotili zelo odprto in iskreno, saj jih k temu naravnost spodbujajo dosedanji uspehi podružnice LB v Krškem.
13 MESECEV KRŠKE PODRUŽNICE LB
I) GIBANJE SREDSTEV, S KATERIMI POSLUJE PODRUŽNICA OD 1. 7. 1975 do 31. 7. 1976
STANJE: V 000 din INDEKS 31.7.1975 31.7.1976
a) kratkoročna sredstva:
1. devizna kratkoročna sredstva od občanov):
2. razna kratkoročna sredstva na vpogled gospodarstva in negospodarstva ter druga, ostala kratkoročna sredstva: SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA:
b) dolgoročna sredstva:
1. devizna dolgoročna sredstva (od občanov):
2. ostala dolgoročna sredstva (vezane hranilne vloge, razna oročena sredstva in pod.):
3. sredstva za stanovanj, izgradnjo:
4. druga dolgoročna sredstva:
5. odnosi s centralo LB: SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA: SKUPAJ VSA SREDSTVA (a + b):
36.373	50.766	140
401.251	682.631	170
437.624	753.397	168
11.044	19.900	180
56.615	76.181	135
119.338	150.114	126
31.169	52.112	167
-	146.040	-
218.166	444.347	204
655.790	1,177.744	180
II) GIBANJE PLASMANOV KREDITOV, KI SO NALOŽENI PO RAZNIH NAMENIH OD STANJA, PREVZETEGA 1. 7. 1975 DO STANJA 31. 7. 1976:
a) kratkoročni plasmani:
1. devizni kratkoročni plasmani:
2. kratkoročni krediti
a) obč. obratni krediti DO:
b) ostali kratkoroč. krediti:
c) potrošniški krediti
3. kratk. krediti pri drugih bankah:
4. razna izločena sredstva banke za tekoče poslovanje in obvezna rezerva pri NB:
5. ostale kratkoročne terjatve in odnosi s centralo LB:
SKUPAJ KRATKOROČNI PLASMANI:
b) dolgoročni plasmani:
a) za osnovna sredstva DO:
b) za trajna obratna sredstva DO:
c) za prodajo serijske opreme na kredit DO:
č) ostali dolgoročni krediti:
d) krediti za stanov, izgradnjo:
e) odnosi s centralo LB:
SKUPAJ DOLGOROČNI PLASMANI:
SKUPAJ VSI PLASMA NI (a + b)
3.875	5.247	135
103.990	216.312	208
105				
49.358	111.037	225
1.400	945	68
44.501	151.352	340
181.674	61.150	34
384.903	546.043	142
66.193	212.260	321
46.78*7	146.026	312
17.995	33.736	187
6.909	3.716	54
121.717	154.821	127
-	66.304	-
259.601	616.863	238
644.504	1,162.906	180
iz monografije dvanajste brigade
brigada brani belo krajino
piše: lado ambrožič-novljaffi ^
STANKO POJE iz Grčaric 1 pri Dolenji vasi, avtor fotografije, ki je v rubirki TISTI HIP zmagala ta teden, je za naslov svojega prispevka napisal kar krajšo črtico. Fotografiji prašička, ki bo prej ali slej končal na krožnikih, je namreč dal ime: „Mi smo se takole dolgočasili ob moiju, vi pa ste nas celo poletje iskali po mesnicah/*
Fotografiji ni s tehnične in fotografske plati kaj očitati, Stanko pa se je (hote ali nehote) lotil še ene izmed možnosti fotografije - aktualnosti. Vsi vemo, da svinjine v mesnicah ni; Stanko Poje je pereče prehrambno stanje povezal s sliko za naše kruleče želodce nič krivega pujsa. Eno z drugim je tisto, kar imenujemo aktualnost
Dolenjski Usi /JTfitf 20 leti )
t. 	*	....
Zelo kršili znana načela
ŠTEVILKE IN NEZAVIDLJIVO finančno stanje Okrajnega ljudskega odbora ter občin povedo, da smo v okraju v prvem poletju grobo odstopali od postavljenih planskih nalog. Se več. Zelo smo kršili znana načela, sprejeta na lanskem septembrskem posvetovanju pri tovarišu Titu, ko je bilo razločno poudarjeno, na kakšnih temeljih naj se nadalje razvija naše gospodarstvo, da bomo dosegli postopno izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Podjetja zdaj sama priznavajo, da je bila njihova prva skrb za plače, ob čemer je upadala proizvodnja, storilnost pa je bila — razen izjem — celo nižja kot lani v tem času.
NE VEMO NE URE NE DNEVA - Tako napoveduje star pregovor smrt. Prav tako bi lahko napovedali kakršno koli že nalezljivo bolezen, ki jo bi prijaznim Vršničanom posredovala nesnaga okrog vaškega vodnjaka. Živino napajajo ljudje kar iz škafov, komaj dva metra od vodnjakove črpalke, zato je tudi „napajališče“ pred vodnjakom temu primemo: kupi hlevskega gnoja, roji mušic in obadov, soparen zrak. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da sta si vodnjakovo okolico želela ogledati sama gospa Otroška paraliza in gospod Trebušni tifus.
LIČKANJE, ALI KAKOR mu pravijo v Beli krajini tudi „perušina“, je danes važna surovina, ki jo je treba upoštevati in zato tudi pripraviti za uporabo. Iz ličkanja delajo pletarke veliko raznih cekarjev za izvoz, zlasti v Pomurju. Tudi drugod znajo delati razne izdelke iz ličkanja, vendar še vse premalo. Prav bi bilo, da bi zadruge in šole seznanile ljudi in šolske otroke s to važno zadevo.
MALI OGLASI - Mlajšega moškega, vajenega konj, sprejmemo v službo. Kmetijska, zadruga Žužemberk odkupuje vsako količino čebule, česna, zelja, jajc, krompirja in ostalih poljskih pridelkov, nadalje les, oglje, hrastove ježice, klavno živino in prašiče.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. oktobra 1956)
SVETU OKOLI
REKORD NA BLAZINI -
Če smemo verjeti pisanju nekega kalifornijskega lista, se je na blazini, napolnjeni z vodo, zgnetlo nič več in nič manj kot 47 študentov neke tamkajšnje univerze. Dosedanji rekord naj bi bil 16 bolj ali manj vitkih teles. Tudi stari rekord so postavili — bodoči strokovnjaki
KRUH SKORAJ BREZ SOLI - V okviru ..splošnega napada" na visok krvni pritisk in njegove posledice so v Belgiji zmanjšali količino soli v kruhu. Zdaj vsebuje belgijski kruh največ tri odstotke soli, količino bodo postopoma zmanjševali, tako da bo soli 1. julija 1978 kvečjemu še dva odstotka. Trdijo, da to ne bo vplivalo na okusnost kruha. Odlok o postopnem zmanjševanju odstotka soli pravi, da je natrijev klorid eden glavnih povzročiteljev zvišanega pritiska.
ROBERT KOCH JE IMEL PRAV - Kriki in kretnje so v številnih tovarniških obratih in na večini gradbišč edino sredstvo sporazumevanja. Kompresorji brnijo, mešalniki betona ropotajo, hrup grize v ušesa po osem ur na dan.
Strokovnjaki za medicino dela ugotavljajo, da ljudje obolevajo zaradi hrupa. Po poročilu, objavljenem v Frankfurtu, je naglušnost zaradi hrupa na prvem mestu med poklicnimi boleznimi. V vseh industrijskih deželah se je hrup v zadnjih desetletjih znatno povečal, v Zvezni republiki Nemčiji na primer je hrup na delovnih mestih zdravstveno ogrožal dva milijona ljudi.
Zdravniki pravijo, da se sicer ušesa in možgani trušču privadijo, posledic pa ni mogoče preprečiti. Naglušnost je vse bolj pogost pojav, organizem pa reagira z živčnostjo, z zmanjšano koncentracijo, želodčnimi težavami, nespečnostjo in glavobolom. Bakteriolog Robert Koch je današnje težave napovedal že leta 1910, ko je zapisal: „Nekoč se bo treba boriti proti hrupu tako kot zdaj proti kozam in koleri."
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Za vinorejce važno zborovanje
(Te ,d n i) .zbrali se bodo v središču vinorodne Dolenjske, v prijaznem našem mestecu, domači vinorejci in strokovnjaki, da se na podlagi izkušenj posvetujejo, kako je našim gospodarjem zanaprej ravnati pri napravi novih vinogradov, da pridejo čim prej in kolikor mogoče gotovo do zaželjenega vspeha. Povodom tega za nas Dolenjce sploh silno važnega zborovanja priredila bode kmetijska podružnica novomeška času primemo razstavo, ki nam ima pokazati vse pripomočke, ki sc> potrebni za obnovitev in vspešno obdelovanje vinogradov. Ti pripomočki, ki obstoje v različnem orodji in drugih pripravah, so večini naših gospodarjev še malo ali pa tudi popolnoma neznani in zato je treba, da se o njih podučimo, predno se lotimo takega dela.
(Iz Šentjerneja) Volilni shod, katerega je sklical naš vrli gosp. poslanec Viljem Pfeifer se je zvršil sijajno. Vsi so odločno zahtevali poludnevni poduk v ljudski šoli v vseh
Vse več ljudi brez dela
Nezaposlenost je za razvito Evropo še vedno eden največjih problemov. Po podatkih Evropske ekonomske skupnosti je še vedno viden razkorak med stopnjo nezaposlenosti po posameznih državah.
Zadnja tabela nam kaže, da je le v Zahodni Nemčiji in Danski prišlo do upada nezaposlenosti (v prvi za 8 in v Danski za 6 odstotkov). V ostalih državah so številke iz dneva v dan večje. Tako je v enem letu nezaposlenost v Belgiji narasla za 33, odstotkov, v Franciji za 15, v Italiji za 8 in v Veliki Britaniji kar za 54 odstotkov. Če te podatke primerjamo s tistimi iz ZDA, vidimo, da je tukaj ta stopnja padla na 7,3 odstotka, že junija pa se je povečala na 7,8. Ob vsem tem pa moramo zapisati, da so dobri rezultati iz Zahodne Nemčije le posledica začasne zaposlitve, kajti prav sezonsko delo je faktor, ki nam daje tako sliko.
Za vzroke teh podatkov ni potrebna podrobnejša analiza. Izboljšanje tehnoloških pogojev dela, visoka organizacija, vsee to je vzrok relativno visokega odstotka zmanjšanja „živega“ dela.
Strokovnjaki so mnenja, da je pomembno vlogo pri povečanju števila nezaposlenih odigrala kapitalistična kriza v letih 1974 in 1975, katere posledice so vidne še sedaj. Prvi korak k rešitvi tega problema bi naj predstavljal 5-letni načrt, s katerim bi stopnja nezaposlenosti do leta 1980 padla na vsega 3 odstotke, vse to pa le pod pogojem, da dežele povečajo naložbe.
Številni delavci gledajo na te načrte dokaj skeptično, saj je marsikomu jasno, da se za njimi skriva povsem drugačno ozadje — politična nastrojenost. Za to pa še doslej v kapitalizmu niso našli primernega zdravila.
■K
Jezdec in konj: oba osebne izkaznice
Konjem osebne izkaznice
Je šla francoska natančnost predaleč?
Dandanes je birokracija že tako v modi, da se nam vsem zdi le vsakdanja nujnost. Toda Francozi so pri tem šli še dalje. Dežela, ki ima pisarniško in papirno ,,znanost" že tako nadpoprečno razvito, je za svoje državljane pripravila še eno novost, le da bo tokrat vsa pozornost veljala — konjem.
Zadeva je čisto preprosta. Po nekajletnih prošnjah in moledovanjih lastnikov in kupcev konj so se v Franciji odločili, da bodo tudi za konje pripravili osebne izkaznice. Le-te bi naj vsebovale natančne podatke o konju: raso, starost živali, ime, spol, barvo dlake in ostale „osebne“ podatke. Seveda bodo pri tem zabeleženi tudi „starši“ konja, saj bo to prepre~ čilo morebitne špekulacije na račun rodovnika. Nekateri zlobneži pripominjajo, da bo ob vsem tem nujno potrebna še registrska številka konja, kajti v deželi, kjer ima birokracija take razsežnosti, so kaj možne tudi pomote.
Ta dokument naj bi veljal za dirkalne in vprežne konje, ponije, za osle in mezge. Na ta način se bo, vsaj v Franciji so tega mnenja, olajšala kontrola nad vzgajanjem in prodajo teh živali. Odveč pa je ob tem pripomniti, da bo novost zahtevala tudi povečanje birokratskega aparata.
Ali materino mleko ubija?
Medicinske raziskave dajejo iz dneva v dan osupljivejše rezultate. Še pred kratkim so prav iz ZDA prihajale vesti, da je materino mleko nenadomestljiva prehrana novorojenemu dojenčku. Toda tokrat so nas vse presenetili s povsem nasprotno ugotovitvijo.
Po dolgotrajnem in napornem raziskovanju v desetih državah ZDA so v materinem mleku našli zaskrbljujoče količine strupenih industrijskih snovi. Po podatkih številnih strokovnjakov gre za zastrupitev s poliklor bifenilom, sestavino brez barve in okusa, ki pa jo najdemo v številnih industrijskih prehrambnih proizvodih Da podkrepimo navedene ugotovitve, naj navedemo, da so 'kar pri 48 materah od 50, kolikor so jih preiskali, našli .navedeno snov. Seveda so vsi ti ipodatki zaenkrat še neuradni, Ikajti rezultati raziskav še niso
^ Rešitev prejšnje križanke ^
S				1	S?	Ur,u	u—.	£		sr	v	
			Hi	K_	A_	_i_				h		
				_0_	_P-_	_A_	L		£		T	A_
			ZZ	JL			—	7-	A_	T_	J_	C
				0_	£_	il	E	_1_	JL	e_	N_	A
				B_		€_	T	N_	1	c_	A_	©
El	A	3		A	ME	<*£•_	R	'■*		H.	iii	V
p pr	_D_	oj		V			O	%	Q_	k._	0	L
r* r	A	u	Tj				i	1	N/_	r.		A
pU				£	_0	_s_	_1_	P	...	N		e
		s	A_	L_	N	i	C_	A_	“	r_	č_	R.
FTlS		“	_P	L_	A_	£	A	jr		A	N	T
A
lll
1 »>,
.'•/'j«-rrrJ:*^N tNr^r'
ISztr
DL
DEBELA
Zenska
ograja
RDEČILO
OBLAČILO
KATRAN
IZRAEL.
LUKA
BUTEC
VRATI HA
iML
DL
|NASOUEN$!AZLlCEK K£M. PRVINE
i®
UTMERA
ZATOČIŠČE
LUZBA
rajpr
ŽflflL
EURREtKh
PHHgftMU
RIM.
Cesar
blago
SHARIF
HRV
PEVKA
ALUMINIJ
RTroF
DL
IGRALNA
KARTA
mm
mr
KL
MUSLIM-
tok
SMER
Ž.GtAS
mm
URH
STEČAJ
M0ST0VŽ
ŽELEZOV
OKSID
GLINA •
TERMIN
ZADETEK
TOMBOLI
PRITOK
MOZELE
PRVAK
GNILOST
IRIDIJ
Z.IME
SKAND.
IDROBIŽ
KIRURŠKI K02
DL
Prihodnji mesec bo izšla monografija Dvanajste brigade, ki ima domicil v novo-. meški in sevniški občini. Knjigo je napisal znani partizanski komandant, ki je med drugim poveljeval tudi IX. korpusu, in pisec zgodovine
narodnoosvobodilnega boja general Lado Ambrožič — Novljan. Ponatiskujemo odlomek, v katerem opisuje boje brigade na Gorjancih oziroma v okolici Novega mesta ter notranje razmere v brigadi.
m
i
razredih. G. poslanec se je prijazno pogovarjal z vsemi; zapisoval si je želje in prošnje poškodovanih po toči in po povodnji. Rekel je: „Obetal vam ne bom ničesar, kar je v mojih močeh bom storil". Volilci so mu izrekli svoje zaupanje z burnim trikratnim „živio“, in na svidenje prihodnje leto pri volitvi v državni zbor.
(P r e š i č j a kuga) je nehala in kupčija s prešiči je zopet odprta, ne samo v novomeškem, ampak tudi v krškem okrajnem glavarstvu. Zadnji sejem je bil precej živahen; tudi trgovce z prešiči vidimo že v mestu.
(Krvoločni Turki) grozno počno z Armenci, in tem siromakom nihče na pomoč ne prihiti. Tuje velevlasti pač skrbe za varnost svojih podanikov, a le gledajo mesarjenje. Mnogo časopisov trdi, da so zopetni nemiri začetek konca turškega kraljestva. Da bi to pač res bilo. Mi Slovenci smemo to želeti, ker dobro vemo, koliko so naši pradedi pred Turki trpeli.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1896)
Ose in srsem
Kadar je v jeseni veliko os in sršenov, stari ljudje prerokujejo hudo zimo, akoravno se zadnja leta njihova prerokovanja niso uresničila. Take malenkosti zanemarimo, saj imamo v gospodarstvu, zlasti pa v kmetijstvu dosti bolj resna prerokovanja, ki so s pečati potrjena, pa se vendar vsa ne uresničijo.
Tudi to jesen je veliko os in sršenov. Kamorkoli stopiš, povsod brenči in pika ta nadloga. Ako se kdo drži zgolj tople izbe, naj stopi ven pa kupi pri branjevcu nekaj sadja. Pri enem kilogramu grozdja bo našel najmanj deset jagod polnih os in čebel, ki se nočejo umakniti ne zlepa ne zgrda. Šele z vodo jih je mogoče ukrotiti, ako te prej ne opikajo.
Tudi na cestah je veliko „sršenov'\ to so tisti, ki se varno v pločevini zaganjajo v druge. Skačejo z ene steze in poti na drugo, ne gledajo na znake, da o prijaznem in vljudnem obnašanju ne govorimo. Oni dan so se tako prerivali, da sem moral s
pločnika skočiti, ako sem si hotel rešiti svoje stare kosti. Potem se pa čudimo, od kod v našem gospodarstvu toliko glavobola in hudih skrbi Kolikor je zavoljo takih nepremišljenih ali izzivajočih „sršenov“ razbitih avtomobilov, bi s temi novci, ki jih damo za škodo, plačali polovico novih cest.
Ali pa v uradih in pisarnah! Anti ste že slišali, kako se tam prerekajo in jezijo, da se človeku kar lasje ježijo in je vedno v strahu, da se med seboj pobijejo. Na koncu je pa največkrat tako, da pametni, to je tisti, ki ni tako hud, popusti in velja volja močnejšega.
Vsepovsod imamo take izzivače. $e v šoli med našimi najmlajšimi jih je obilo in se udarijo med sabo kot pijanci v krčmi ali na veselici, da imajo krvave nosove in potlej s starši prijokajo k učiteljem. Za take, ki nikdar ne mirujejo, pravijo, da imajo sršene v riti, zato menim, da bi morali ta rek še malo popraviti
MARTIN KRPAN
Je njuna sreča le navidezna?
znanstveno potrjeni. Prav zato strokovnjaki nosečnicam priporočajo, da ne spreminjajo jedilnika, dokler zadeva ne bo dokončno obelodanjena.
Raziskave, ki so jih predtem opravili na opicah, so pokazale, da že trimilijonti del te strupene snovi v mlečni maščobi povzroči resne okvare. Predvsem gre za možganske in motnje v živčnem sistemu, zaostajanje v razvoju, v skrajnih primerih pa tudi za smrt novorojenčkov. Poznejše ugotovitve so pokazale, da je tudi pri materah, ki so jih preiskali, ta odstotek dokaj velik. Poprečna količina strupene snovi v mleku je bila 2,6 milijoninke dela, v Severni Karolini pa celo 2,6.
Primeri, ki jih navajamo, so v zdravstvenih krogih ZDA vzdignili precej prahu. Prav zato z velijcim zanimanjem in tudi strahom čakamo na dokončne rezultate raziskav. In ne zaman.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTYL CENTER
EC
CERTUS
TURISTIČNO, GOSTINSKO IN PROMETNO PODJETJE MARIBOR, n. sol. o Partizanska 3/1
ORGANIZIRAMO IZLETE (tudi v tujino), bivanje v Mariboru, smučanje na Pohorju.
INFORMACIJE: Turist agent Maribor, Partizanska 46, tel. 25-361.
r
PROSTO DELOVNO MESTO!
MIZARSKO PODJETJE /JRELES",
TREBNJE
OBJAVLJA prosto delovno mesto
TAJNICE - ADMINISTRATORKE
POGOJI:
— 4-letna administrativna šola
— pravilen odnos do samoupravljanja
Prijave z dokazilom o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite na gornji naslov v roku 10 dni.
Delo je za nedoločen čas, poskusno delo tri mesece. Pripravniška doba bo 6 mesecev.
CENJENE STRANKE!
OBLEKE PO MERI PRI PODJETJU KROJAČ NOVO MESTO
PODJETJE „KROJAC" NOVO MESTO (pri mostu) VAM NUDI SVOJE IZDELKE PO MERI, KONKURENČNIH CENAH IN UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH:
ZENSKE KOSTIME OD 1.188,00 DIN DALJE
Zenske plašče od 1.150,00 din dalje
MOŠKE OBLEKE OD 1.380,00 DIN DALJE
Izdelujemo tudi vse vrste uniform in delovnih oblek; vsa v krojaško in šiviljsko stroko spadajoča dela vam izdelamo tudi iz prinesenega blaga.
Vabimo vas, da si ogledate bogato izbiro tkanin za plašče, kostime in moške obleke.
Za naročila se vam priporoča kolektiv podjetja Krojač.
Janez Trnove	ZA	OČETOM
i#:?**::?
m i
1 Wm
r
*
V \s^L
—r
79
Šele čez nekaj minut se je Bojan toliko opogumil, da je stopil k planti, jo malo odmaknil in s samokresom v roki pogledal ven. Skozi drevje je svetila na prostor mesečina in v njej je Bojan zagledal velikega jaguarja. Zver se je sklanjala nad umorjeno lamo in hlastno trgala kose mesa z njenega trupla. Bojan je že pomeril, da bi ustrelil, pa si tega le ni upal storiti.
80
Ostali del noči sta dečka preždela brez spanja, vsak trenutek pripravljena na spopad z zverjo. V svojem strahu se niti še zavedala nista posledic izgube dragocene živali. Jaguar se je bil medtem nažrl do sitega, si z jezikom obliznil tace in gobec, se nekajkrat ozrl naokoli ter se nato počasi napotil proti temni goščavi, v kateri je kmalu popolnoma izginil.
81
Ko se je pričelo zunaj svetlikati, sta Bojan in Zoran previdno pokukala iz jame in zagledala na tleh ostanke umorjene lame. Stopila sta k njim in solze so jima zalile oči. Zavedala sta se, kako težavno bo odslej njuno popotovanje brez tovorne živali, ki jima je poleg tega dajala tudi mleko. Sama bosta morala prenašati šotor, živila, orodje in orožje skozi pragozdove.
Glede na to lahko presodimo, da je novomeška postojanka dala za aktivne operacije proti partizanskim ozemljem le kak bataljon vojaštva ali okoli 500-800 mož, ki sta jih podpirala vod tankov (2—4) in topništvo. Vse drugo vojaštvo je moralo ostati v postojanki K temu lahko prištejemo le še kako četo slovenskih domobrancev, ki jih je poveljnik novomeške postojanke lahko dobil kot okrepitev iz Šentjerneja ali -Kostanjevice. To je bila torej moč, na katero je morala računati Dvanajsta brigada, ko je snovala svoj načrt z blokado Novega mesta. Iz teh podatkov lahko spoznamo, da novomeška posadka sama ni bila sposobna izvesti take širokopotezne operacije, ki bi ogrozila Belo krajino ali pa izrinila partizane s položajev pod Goijanci.
Oglejmo si možnosti 12. brigade za izpolnitev poveijene naloge.
Operativni odsek brigade je segal od Kostanjevice in Št. Jerneja mimo Novega mesta do ceste, ki pelje iz Novega mesta v Uršna sela.
Ta odsek je bil dolg okoli 25 km, če računamo zračno linijo. Če pa upoštevamo vse realne daljave, ki so jih morale partizanske čete obvladati, potem je bilo to kakih 40 km. Razume se, 'da obrambnega odseka brigade ni mogla obvladati po načelih frontalne razporeditve. Poglavitni smeri, na katerih je mogla pričakovati močnejše sovražne akcije, sta bili ob cesti Novo mesto in ,čez Gorjance proti Metliki ter Novo mesto-Uršna sela-Semič. Tudi smer iz Kostanjevice in Št. Jerneja je bila nevarna, saj je sovražnik iz teh dveh postojank kaj lahko vpadal 12. brigadi v hrbet. Torej se je morala brigada tako razporediti, daje zavarovala glavni smeri iz Novega mesta, a da je imela stalno na očeh tudi kostanjeviško smer. Levo od 12. brigade je običajno varovala smer iz Novega mesta proti Dolenjskim Toplicam 1. brigada VDV, podoficirska šola VE. korpusa in po potrebi še katere druge partizanske enote, ki jih je določil glavni štab Slovenije. V tem primeru so se pojavile na bojišču tudi enote oficirske šole glavnega štaba Slovenije, kateri od bataljonov 20. brigade (zaščitna brigada glavnega štaba Slovenije) ah pa celo katera od brigad.
Na kratko si prikličimo v spomin, kako so doslej druge brigade, ki so imele enako nalogo kot Dvanajsta, to nalogo opravljale. Takoj po napadu na Novo mesto proti koncu 1. 1943 so navadno izvajale ozko blokado mesta. Postavile so se pred vrata postojanke in niso dovolile sovražniku, da bi se premaknil iz mesta. Te neznosne razmere so morali Nemci spremeniti, sicer bi jih zapor v mestu demoraliziral in oslabil njihovo obrambno moč. S pomočjo drugih enot so leta 1944 postopoma razbijali ožjo blokado mesta. Partizani so se pomaknili pod Gorjance in so se morali zadovoljiti s širšo blokado na položajih okoli Lakovnic, Podgrada, Cerovca in Gabrja. Tudi Dvanajsta je bila prisiljena zavzeti to obrambno linijo, ker bi jo sicer preveč ogrožali sovražnikova artilerija, minometi, tanki in sovražnikovi skrivni napadi. Ta širša obrambna oziroma blokadna linija pa je tudi sicer bila za brigado najbolj prikladna. Obvarovala je najpomembnejše višinske točke, kjer so bili odlični in pregledni položaji, ki se jih je dalo braniti. Od tod je imela brigada pregled nad zemljiščem, ki se je spočetka strmo, potem pa vse blažje spuščalo proti Novemu mestu. Preglednost zemljišča je bila velika prednost partizanske obrambe. Toda zemljišče je bilo zelo raztrgano in polno dolin, ki so se vzpenjale proti Gorjancem. Ker je bilo poleg tega zelo gozdnato, so omenjene doline in grape omogočale sovražniku, da se je mogel skrivoma pritihotapiti do brigade in jo napadati. To je bila slabost partizanske obrambe, ki jo je sovražnik spretno izkoriščal. Njegova taktika na tem področju je namreč bila enaka kot'na drugih bojiščih. Nenadni napadi so mu prinesli že mnogo mnogo pomembnih zmag.
Oglejmo si še bojno moč brigade. Dne 2. septembra je imela okoli 600 partizanov, kar pomeni, da se je številčno zelo okrepila. Glede njene oborožitve naj omenimo, da je imela okoli 30 puškomitraljezov, dva težka in nekaj lahkih minometov. Važna je bila njena protitankovska oborožitev. Za 2. september ni ustreznih podatkov o njeni oborožiti, razkriva pa nam jo podatek za 26. september. Tedaj je namreč že imela 4 protitankovske minomete angleške izdelave (Piat) in 4 protitankovske puške. Za protitankovsko borbo je imela dovolj orožja. K temu orožju moramo prišteti še njeno sposobnost za miniranje posameznih odsekov ali cest. Tudi moralna moč je bila zadovoljiva.
Naštejmo še nekatere slabosti, ki so ovirale bojno moč brigade na obrambnih položajih. Prva in najhujša je bila v tem, da brigada ni dobro poznala razmer, ki so bile odločilne za boj. Nadalje ni imela sredstev za boj proti sovražni artileriji. O pomembnosti pasivne protitopniške obrambe (zaklonišča) se je prepričala šele pozneje. Ker ni dobro poznala vsega prebivalstva, s tem tudi ni poznala številnih možnosti sovražnika za organiziranje obveščevalne službe. V brigadi si še niso dovolj dobro privzgojili občutka odgovornosti za ustrezne varnostne ukrepe. Tudi manevrska sposobnost ni bila zadostna glede na to, da je bil podoficirski kader še slabo izurjen in nesamostojen. Kljub temu so bili dani vsi pogoji, da bi brigada zadovoljivo opravila svojo nalogo.
Glede na sovražnika in na slabosti, ki jih je imela, je morala brigada ubrati pravilno taktiko, da pod Goijanci ne bi bila poražena. Kakšno taktiko naj bi torej Dvanajsta ubrala? Temeljno vprašanje je bilo, ali naj razdeli svoje enote na vse važne smeri, da bi bile njene čete povsod navzoče, ali pa naj jih zbere na najvažnejšem odseku in nato ukrepa skladno z razvojem situacije na bojišču. To je bilo torej najvažnejše vprašanje. Brigada se je odločila, da bo zbrala vse bataljone na taktično najustreznejšem mestu okoli Podgrada. Drugo vprašanje je bilo, kako naj ukrepa, da bi se postavila po robu vsem sovražnikovim poskusom, da bi jo iznenadili. Zato je zavarovala najvažnejše smeri f patruljami, na najvažnejših točkah je postavljala zasede in si prizadevala, da bi razvila budnost enot do najvišje mere. Razvila je dobro povezavo med enotami. Bataljoni so bili med seboj in s štabom brigade povezam telefonsko. Z divizijo je imela telefonsko in radijsko
zvezo.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
PRILOGA
„Večnost" iz Ljubljane, Kranjčan Andrej Šifrer (njegova besedila ne bodo nikoli v nobeni pesniški antologiji), ansambel „Horizont", Andrej Trobentar, novomeški ansambel „Rudolfovo" in seveda „večna zvezda" Tomaž ■ Domicelj.
Tomaž nas gotovo ne bo tožil zaradi obrekovanja po tisku, njegova življenjska filozofija je namreč: „Glavno je, da se o tebi piše. Čeprav slabo!" Je tale dosleden, da napiše včasih kakšno malenkost celo o samem sebi.
Zanimiva je tudi izjava enega od domačinov, predstavnika ansarrbla ,,Rudolfovo", ki je dejal, da načeloma igrajo za glasbene sladokusce, in ne za publiko. Ker publika za te besede ni vedela, so le poželi ploskanje. Če zaradi drugega ne, zato, ker Dolenjec Dolenjca pred Ljubljančani nikoli ne pusti na cedilu.
Ko je proti koncu že megla lezla iz Krke in ko je skozi raztrgane oblake pokukalo celo nekaj zvezd, so stopili na oder še ansambla ,,Izvir" in „Jutro" ter Zagrebčan Drago Mlinarec, ki ga je na električnem klavirju spremljal Neven Frangeš. To je nekako vse, na glasbo se ne razumemo, vendar je bila, po obrazih sodeč, poslušalcem všeč. To pa je tudi najbolj važno.
In še nečesa ne smertio pozabiti: to je bil najbolj miren festival, kar jih je videlo reporterjevo oko. Vse silovite predpriprave mož postave, ki so slikovito dopolnjevali rapsodijo modrih kavbojk in jopičev, so bile odveč. Marica, ki se je skrivala nekje v gozdu, bikovke in ostalo orodje za posebne priložnosti tistega dne niso zaslužili niti za amortizacijo. Prav nobenega izgreda! Nekateri poslušalci so bili celo tako disciplinirani, da so metali odpadke v za to namenjene posode.
Če pa je kdo kateri ukradel poljub, to ni ne vem kolikšen greh. Drage mamjce, enkrat mora hiti prvič. Tako kot slovereki fe&ival/rocka n^, Otočcu, ki bo prihodnje leto m‘orda dKigič. • ’
Nekaj lahko zapišemo: to je bila najmočnejša baterija zvočnikov, ki je sploh kdaj odmevala pod dolenjskim nebom. Ni bilo namreč treba imeti posebno tankih ušes, da si glasbo slovenskega rock festivala, ki je bil 11. septembra na livadi pri gradu Otočec, slišal vse do Ločne. Če je to kakšen pomemben podatek, naj presodijo tisti, ki se ukvarjajo z zgodovinopisjem, ali pa posebneži, ki pišejo (če jih? )• knjige (ne)smiselnih dolenjskih rekordov, vsekakor pa je dejstvo, da je v začetku kazalo, kot da bo na prireditvi, ki jo je ,,požegnala" tudi Zveza socialistične mladine, več organizatorjev kot poslušalcev.
Na klopcah pred odrom, ki ga je zaradi strahu pred dežjem pokrival rožnat nepremočljiv baldahin, se je ob drugi uri popoldne, ko se naj bi vse skupaj začelo, stiskalo okoli 150 najstnikov in najstnic. Rapsodija v modrem bi lahko rekli, ni ga namreč bilo med njimi, ki ne bi bil oblečen v modro-oguljeni džins. Modrino so izpopolnjevali nadvse budni možje postave. Za vsak primer, saj se spomnite, kaj se je pred leti dogajalo na slovenskem pop boom festivalu v Ljubljani.
Prve note so veličastni zvočniki izbruhnili pod mračno dolenjsko nebo okoli tretje ure, ko je bilo poslušalcev, ali bolje rečeno, gledalcev že okoli 300. Nekateri so po močvirnih tleh ročno razprostrli spalne vreče in polegli nanje. Posebno pozornost je vzbujala jata družinsko-razpoloženih Zagrebčanov. „Nemojte me slikati za novine, videt če me mama," je protestirala nadobudnica med zvijanjem cigarete. Potolažila jo je šele pripomba, da pri njih doma najbrž nimajo naročenih večjih količin časnikov.
Ali dolenjski kavboj, ki se je motovilil naokoli v vijoličasto pobarvani noši. Njegova posebnost je bila, da je skušal poljubiti skoraj vsako dekle. Ko smo cja vprašali za „sistem", se je zvito nasmehnil: „Ce stokrat vprašaš, enkrat gotovo dobiš!" No, če je bil enako vnet tja do desete ure, ko je bilo prireditve konec, je lahko vprašal največ dvestokrat. Vnet pa ni bil preveč.
vmodrem
vstopnice. Ribiči imajo namreč pravico, da se po trimetrskem pasu ob obeh straneh Krke gibljejo brezplačno. Ker med gledalci in poslušalci ni bilo krivolovcev, je zagrizeni možak, ki si niti ob praznikih ne da miru, bržkone preučeval vpliv glasbe na ščuke, some ih preostale nepojoče živali.
Sicer pa so s pomočjo veličastnih zvočnikov nastopali:	ansambel	„Brodolom" z Jesenic,
njegova trdna volja se je sčasoma preusmerila na pivske steklenice.
Veliko pozornost gledalcev je požel tudi dečko z nekakšno afriško pričesko, dve dekletci, ki sta prireditev bojkotirali tako, da sta z največjo možno zavzetostjo nepremično zrli v ne preveč zelene valove Krke, ter novomeški ribiški čuvaj, ki je bil eden redkih poslušalcev, ki jim ni biio treba kupiti
BAUER
DOLENJSKI LIST
■tfitoitir
... v njem je pa mlinarjev sin. Danes 45-letni Anton Štine postaja zanimiv in posebnost modernega časa. Na Težkem potoku, kjer je pred 30 leti ropotalo 17 mlinov, sta zdaj samo dva, tradicijo petihmlinov pod Šmihelom pa ohranja le še mlinar Štine.
Bojane, Znane, Kovačič, Trpine in Štine so nekdaj na kilometer vodnega toka mleli drug za drugim, toda povojni čas je vse, razen Štineta, izvabil v druge poklice.
Ni privlačen za mladega človeka tak poklic, v katerem se ti vsak dan obelijo lasje in se ti moka in otrobi zažro pod obleko, da ne govorimo o pičlem zaslužku, kljub temu da delavnik nima omejenih ur.
Štinetov mlin je prišel v družino pred več desetletji, ko je stari oče zdajšnjega mlinarja kupil posest. Mlin je bil tu že poprej, že v Valvazorjevih časih. Takrat je bila še trdno ukoreninjena navada, da so se mlinarski sinovi in hčere možili med seboj. Ta običaj je prenehal šele v najnovejši dobi, odkar za mline ni več zanimanja.
Zdajšnji gospodar je možak in pol v najlepših letih, živi sredi moderne mestne soseske, vendar je ostal zvest poklicu, ki si ga je izbral še kot kratkohlačnik.
„Odkar pomnim zase, sem se rad potikal po mlinu, čeprav so me kot majhnega otroka podili stran. Potem sem hodil v šolo in rad sem se učil, posebno me je zanimala zgodovina. Po vojni, ko smo vsi hodili v gimnazijo, sem tudi jaz prišel do drugega razreda, potem pa mi je ,cvek' iz ruščine spremenil usodo". Namesto da bi fant študiral, je šolo takoj obesil na klin in postal mlinar pri stricu, ki je imel.-obrt.
Mlinar Štine živi sicer sodobno, v lepi hiši zraven starega mlina, žena je uslužbenka, hčerka študira, pa vendar najmanj deset ur na dan preživi med ropotanjem in belim prahom, kot da bi bil v drugem svetu. K njemu vse manj prinašajo mlet z vozovi, kot je bil običaj. Danes tudi iz oddaljenih vasi natovorijo žito na avtomobil. Največkrat pripeljejo spotoma, ko gredo v službo. Zanimivost mlinarskega poklica je tudi v tem, da tu za plačilno sredstvo še velja merica oziroma deset odstotkov od prinesenega žita. On si rok ne maže z denarjem, ker posluje tako rekoč brezgotovinsko. Ostanek moke proda, ampak to niti ni tako lahko. Otrobe kmetje hitro pokupijo, medtem ko večjih količin moke ne vzame skoro nihče več, ker tudi nikjer ne pečejo več kruha doma.
Štine je razen Kaburja pod Poganci ostal edini mestni mlinar. Tja od Karteljevega do podgorjanskih vasi prihajajo k njemu stranke, pod njegovim kozolcem, za katerim se kažejo obrisi najsodobnejših blokov in vrstnih hiš, pa večkrat zmanjka parkirnega prostora. Kadar bo št Štinetov mlin utihnil, bo idilika ob Težkem potoku povsem izginila.
Ko mi je že marsikaj razložil o svojem težkem poklicu, je nazadnje še mimogrede pridal: „Na pravem dopustu še nisem bil nikoli. Letos sem pošteno garal med tem, ko je bil mlin zaprt: obnavljal sem in velike stroške sem imel."
Če ne bi imel rad svojega poklica in ne bi bil močno navezan na tradicijo, bi tudi Štine gotovo lahko na lažji način prišel do plače.
RIA BAČER
za Flavijevim amfiteatrom v Rimu, znanim bolj pod imenom Kolosej, ki ima štiri nadstropja, s svojimi tremi nadstopji še z veronskim in tistim v Pozzuoliju na drugem mestu po številu nadstropij.
Strokovnjaki se ne morejo zediniti, kdaj so postavili puljskega velikana, strinjajo se le v tem, da je bil zgrajen med prvim in petim stoletjem našega štetja. Novejše raziskave pa kažejo, da je cesar August (30 pred našim štetjem — 14 našega štetja) dal obnoviti nekatera mesta zahodne istrske obale, ki so bila porušena v državljanskih vojnah: Trst, Poreč, Pulj. Ker so številni antični spomeniki v Pulju nastali med njegovo vladavino, je utemeljena sodba, da je velel postaviti tudi amfiteater.
V OZADJU JE KRATEK MEC
Puljski spomenik preteklosti, na katerega so meščani hudo ponosni, se pne v 72 monumentalnih arkadnih lokih. Srednji del, arena, v kateraga je vodilo 15 vhodov, ima 67,90 m v premeru po daljši in 41,60 m po krajši osi; odveč je kajpak zapisati, da je tudi puljski amfiteater, tako kot vsi drugi, grajen v obliki elipse.
Gladiatorske igre so cvetele v prvih stoletjih našega štetja. Beseda je nastala iz besede gladius, to je bil kratek meč, s katerim so bili v najstarejših časih oboroženi gladiatorji. Uspešne vojne akcije so dobavljale v Italijo in predvsem v Rim množice vojnih ujetnikov, ki so postajali, če so bili zdravi in močni, gladiatorji, prav tako tudi najmočnejši sužnji. Več ko so vojskovodje prignali sužnjev v Rim, bolj se je širilo gladiatorstvo: v areni so se pred sitimi in vsega naveličanimi meščani pa pred obubožanimi plebejci, ki so živeli od danes do jutri in se tolažili s tem, da bo dobro, dokler bo kruha in iger, borili peš, na bojnih vozovih in na konjih.
Gladiatorske igre so bile, kot je bilo primerno namenu, pripravljene z vsem bliščem in velikim pompom. Znano je, da je Cezar priredil igre, v katerih so imeli gladiatorji posrebreno opremo. Neron, ki je bil med vsemi rimskimi imperatorji najbolj znan po svojih norih zamislih, je tudi v tem naredil korak dlje: opremo gladiatorjev je dal obložiti z jantarjem!
LEVI IZ AFRIKE
V arenah se > kajpak niso borili samo gladiatorji. Gledalci so uživali v borbah zveri, še bolj pa takrat, ko so se neoboroženi obsojenci borili s pobesnelimi in lačnimi zvermi. V puljski amfiteater so vozili celo leve iz Afrike . . .
Edikt iz leta 404 je prepovedal gladiatorske igre, saj *je krščanstvo, ki je te borbe
prepovedovalo, postalo uradna vera. Ko so smrtne obsodbe ,,ad bestias" — z metanjem obsojencev med pobesnele zveri - zamenjali z „ad metalla" leta 681, tudi v Pulju ni bilo več gladiatorskih iger. Glede na to, da so arheologi našli v areni grobove, — sklepajo, da sodijo barbarskim narodom iz časa preseljevanja narodov — gladiatorskih iger bržkone v Pulju ni bilo več že v 4. in 5. stoletju, ker so imeli barbari v areni svoj tabor.
Potem ko je amfiteater izgubil svoj prvotni namen, je bil izpostavljen različnim rušilcem. Arena je bila nekaj časa celo pašnik, najhujša usoda pa je grozila temu veličastnemu spomeni- | ku preteklosti leta 1583, ko je veliki senat beneške republike hotel puljski amfiteater razstaviti in da kamen na kamen spet postavijo v Benetkah — kot dokaz velike moči te republike. Na srečo načrta niso uresničili.
Na vrh amfiteatra se je danes mogoče povzpeti z morske strani: toda na 32,45 m visoko pot po ozkih in deloma tudi malo majavih stopnicah se morate povzpeti na lastno odgovornost. Vendar je nevarnost na vrhu bogato poplačana: ne le pogled po amfiteatru, ki je po oseh dolg 132 oziroma 105 metrov, pač pa tudi pogled po dobrem delu mesta odtehta vrtoglavo plezanje.
Z vrha amfiteatra se izletnik spusti v njegov trebuh pod zemljo: tja, kjer so včasih čakale zveri na uboge obsojence, preden so jih spustili v areno, tja, kjer so čakali gladiatorji, da jih bodo spustili v krvoločno medsebojno bitko — kjer so le najhrabrejši lahko upali na življenje in morebiti celo na osvoboditev.
KAMEN Sl MISLI SVOJE
Danes je v podzemlju amfiteatra muzej	i
vinogradništva in oljarstva Istre v antiki. Tam je mogoče videti, kako so včasih stiskali grozdje, v celoti je pokazano, kako so predelovali olive. Hkrati pa so v tem muzeju pod zemljo prikazane tudi dopolnilne obrti in posode, zlasti množica amfor najrazličnejših oblik.
In ko turistovo oko zamiži, ko pride iz teme amfiteatrovega podzemlja v močno sončno luč poletnega Pulja — kajti prav poleti si ogleda amfiteater daleč največ obiskovalcev — spet 'zagleda, kako se preteklost in sedanjost mešata: tam, kjer so včasih veliki kamniti bloki čakali na gledalce, so danes postavili bolj udobne stole. Na njih bodo žvižgali in ploskali domačemu filmu, tu bodo ljudje videli koncerte in opere, dramske monologe in ..električarje", ki bodo ozvočenje odvili do konca.
Kamen pa si misli svoje ...
JOŽE SPLICHAL
SREČANJE Z VESOLJCEM
Sredi septembra se je vrnil iz Zagreba poln vtisov predsednik sevniškega astronavtično-reketarskega kluba Marjan Zidarič, ki se je v tamkajšnjem tehničnem muzeju imel možnost sestajati z vrsto svetovno znanih ljudi, ki so tako ali drugače povezani z vesoljstvom. Za prizadevnega amaterja iz Sevnice je bilo seveda največje doživetje srečanje s Paulom VVeitzem, inženirjem astronavtike in pilotom z več kot 5.000 urami letanja. VVeitz je član izbrane ameriške devetnajsterice za polete v vesolje, izbrane leta 1966. Tako je bil član rezervne astronavtske posadke Apollo 12, leta 1973 pa je bil pilot Skylaba, ki je krožil celih 28 dni. Družbo sta mu takrat delala še Charles Conard in Joseph Kervvin.
V klubu, kot je sevniški, se ne ukvarjajo le z izdelovanjem maket raznih malih raket, za kar žrtvujejo ure in ure prostega časa, temveč tudi s proučevanjem vsega, kar je povezano z nebom in poleti v vesolje. O tem skrbno zbirajo vse, kar jim je dosegljivo. Vso to bogato bero so že večkrat razstavili v Sevnici. V začetku septembra je sevniški klub slavil šesto obletnico obstoja. Čeprav je gotovo, da nobeden od mladih navdušencev za astronavtiko pri nas ne bo poletel v vesolje, imajo v republiki astronavtsko komisijo. Njen član je tudi Marjan Zidarič in kot takemu seje ponudila edinstvena prilika srečati se z vesoljcem VVeitzem. Zidarič seveda ni bil nič manj vesel srečanj z inženirjem Milivojem Jugino, ki je spisal že nič koliko knjig o astronavtiki in je hkrati tudi sekretar jugoslovanskega astronavtskega raketarskega društva.
In kaj so imeli „naši vesoljci" povedati ameriškemu astronavtu? Sevničan Zidarič je zadovoljen, ker je VVeitzu nasploh lahko celo v krajšem razgovoru orisal dejavnost sevniškega kluba in slovenske komisije. Astronavt VVeitz je z zanimanjem vzel vse izvode ciklostiranega glasila sevniškega kluba Komet z besedami, da ga bo pokazal tovarišem v ZDA.
A. ŽELEZNIK
Po zgledu starega Rima današnji prebivalci Pulja vsako leto odločajo o usodi jugoslovanske filmske proizvodnje: pred dvajsetimi stoletji so bogati meščani z navzdol obrnjenimi palci dajali duška premalo krvoločnim borcem v areni puljskega amfiteatra in zahtevali smrt; danes v Pulju žvižgi ali ploskanje odločajo o uspehu ali
KRUHA IH IGER
neuspehu filma, vrednega težke milijone. Zgodovina se torej ponavlja ...
Kot je znano, so bili na današnjem jugoslovanskem ozemlju amfiteatri v Pulju, Zadru, Cavtatu in še ponekod, največ pa jih je bilo seveda v Italiji in Južni Franciji ter Severni Afriki. Puljski amfiteater se ponaša s tem, da je
j| orrff})0nbnt2 - ^(urtr
Dopisnica.
r*\y\
niHlE m odSel
PRRZI1IH ROK
Lepo nedeljsko jutro je bilo, ko se je iz ribniških daljnih in bližnjih naselij usula nenavadno velika in pisana množica krajanov. Bil je to dan, ki ga je celotna Ribniška dolina še posebej slavila. Za prireditev leta so si Ribničani in okoliški prebivalci vzeli ta dogodek, prvi Sejem suhe robe, lončarstva in ostalih domačih izdelkov. In pritrditi moramo Ribničanu. Živ, razgiban in poln prireditev je bil ta nedeljski dan.
Začelo se je ob pol desetih, po županovem govoru. Kmetje so se zbrali pri „Farovških štalah", kajti živinskega sejma v Ribnici ni pogosto videti. Marsikdo je globoko vzdihnil ob pogledu na postavnega jn rejenega štirinožca, nemalo pa je bilo takih, ki so z veseljem posegli v žepe za nemajhnim kupčkom denarja. Toda kaj bi to! Ponosni, kot da bi sedeli v najboljšem avtomobilu, so na vrv privezano kravo, konja ali še kaj vodili na povodcu v svoj hlev, ki bo nedvomno pridobil na kvaliteti in seveda na „cvenku". Bivši lastnik pa je nemalokrat s solznimi očmi še zadnjič pozdravil žival, s katero je marsikdaj delil dobre in slabe trenutke. No, denarja pa bo le več pri hiši in lažje se bo živelo.
ZENSKE IN MODA SO ENO
Pa se preselimo na drugi konec Ribnice. Krošnjarji, ostali suhorobarji in lončarji so res bogato založili svoje stojnice, ob katerih se je kar trlo ljudi. Največ zanimanja pa sta požela le dva: ženska, ki je na statvam podobni napravi prikazovala nastanek pletenega dna, in možakar, ki je razkazal umetnost izdelovanja suhe robe od surovega lesa do izgotovljenega predmeta. Kupec si je tako potešil radovednost, obenem pa ga je zamikalo, da si tudi sam nabavi kak predmet za spomin. In mirno lahko zapišemo, da to nedeljo ni nobeden odšel iz Ribnice praznih rok, tudi pisec tega sestavka ne.
Da so ženske in moda nerazdružljive, je pokazala modna revija tovarne Krim na dvorišču ribniškega gradu. Seveda pa tudi občudovalcev oblin lepih manekenk ni manjkalo. Res škoda, da tovarna Krim ne izdeluje tudi spodnjega perila, tako je bila večina predstavnikov močnejšega spola razočarana. Nekdo je, morda za nadomestilo, v trgovini (te so bile to nedeljo odprte) kupil
kar 15 kombinež. Ali je potem doma od žene zahteval reprizo modne revije, žal, ne vemo.
RAZSTAVA ALI „ŠANK"?
Občudovanja vredna je bila razstava užitnih in strupenih gob. Razstavni prostor je bil ves čas poln obiskovalcev in kar verjeti nisem mogel, da je med Ribničani in gosti toliko zanimanja za to razstavo. Dvom je bil upravičen: podaljšek razstavnega prostora je namreč predstavljal bogato obložen pivski „šank", ki je tudi tokrat potrdil, da na takšnih prireditvah igra zelo pomembno vlogo. Gobarji so že vedeli, kje je najprimernejši prostpr za razstavo.
Tudi pogled v trgovine, ki so bile, kot smo že zapisali, odprte, je nudil zanimivo podobo. Znižane cene so kar vabile kupce, čeprav nisem prepričan, da je kdo kupil tudi barvni televizor ali hladilnik, ki sta se bohotila na stojnici. Ne moremo pa zanikati, da so znižane cene še vedno največja privlačnost za številne ljudi. Žal, je malokdo ob tem gledal na kvaliteto, tako da so si trgovci zadovoljno meli roke: stare zaloge so se izpraznile in trgovci, ki imajo že tako dober nos, so tudi tokrat zadeli v črno.
O čem naj še pišemo? Da je marsikdo zaradi prenatrpanosti programa zamudil otvoritev likovne razstave v Petkovem salonu, da je organizator v popoldanskih urah pripravil tekmovanje gozdarjev, ki je privabilo veliko radovednežev, in da so nastopali tudi člani folklorne skupine „Tine Rožanc? " Morda ne smemo pozabiti skromnega prostora, na katerem sta ribniški Riko in Inles prikazala svoje izdelke, bolje rečeno izdelka, saj razen Inlesovega panoja z okni in vrati in Rikovega kuhalnika za litje asfalta nismo videli ničesar drugega.
DRUGO LETO NADALJEVANJE
Organizator sejma Turistično društvo Ribnica pa z narejenim delom ne namerava obstati. Prireditvi želi vtisniti pečat tradicionalnosti, kar bi razvoju turizma v Ribniški dolini odprlo velike možnosti za prihodnost. Morda ne bi bilo napak razširiti propagandno mrežo in privabiti v mesto več tujcev, kajti domača govorica je bila tokrat skorajda edina. Ob koncu še spodrsljaj, ki si ga organizator ne bi smel privoščiti. Iz dobronamernega opozorila obiskovalcem je izzvenel povsem drugačen zaključek. ..Opravičujemo se, ker je ZIS zaradi letalske nesreče nad Vrbovcem, v kateri je izgubilo življenje 176 ljudi, proglasil današnji dan za dan žalovanja. Tako bomo vrteli umirjeno glasbo in ne pesmi, ki bi se k tej podale." Tako nekako se je glasilo ki pa je dobilo precej popačen
prireditvi
sporočilo,
prizvok.
BOJAN BUDJA
SKRlUnOSI ŽIGOV IM PISRTELJEVEm DARILU
Ljudem,	ki jim	je zibel	stekla na	klancu
siromakov,	ni bilo	dano, da	bi se povzpeli na
socialni lestvici. Pomanjkanje jih je imelo v pesteh vse življenje, kamorkoli jih je že zanesla pot. Tej tragični usodi je že zgodaj gledal v oči tudi Ivan Cankar, sin vrhniškega krojača, otrok številne družine, ki mu je mogla dati za popotnico	v svet	komaj kaj	več kot	prgišče
krhljev in	materin	blagoslov.	Ko je po	maturi
odšel študirat, je sicer dobil nekaj dobrotnikov, toda denarja je bilo komaj toliko, da se je lahko do sitega najedel. Zato se je zavedal, da si mora pomagati predvsem sam. Pisal je v mnoge takratne revije in časopise, in še preden so mu f stvari izšle, je bil prisiljen urednike spomniti tudi na honorar. V njegovi zapuščini se je ohranilo sto in sto pisem in dopisnic z enako vsebino, saj so mu honorarji slej ko prej pomenili edino premoženje.
Eno takih dopisnic je Cankar poslal na dan Prešernove smrti 1898 z Vrhnike uredništvu Mladosti na Dunaju. Takole piše:
..Velecenjeni gospod urednik!
Odgovor Mladosti oziroma pošiljatve pričakujem še vedno na Vrhniki, kar mi je jako mučno.
Ako bi ne potreboval novcev, da odidem v Beč, ne bi Vas prosil honorarja že vnaprej, predno so črtice natisnene. Prosim, izvolite mi, če je možno, odgovoriti oz. poslati nemudoma.
Velespoštovanjem — Ivan Cankar."
Sama vsebina te dopisnice ni nič posebnega, vrednost ji daje le pisava s Cankajevo roko, na kar smo letos, ko obhajamo stoletnico njegovega rojstva, še posebej pozorni. Zanimiva pa je kot ..poštni" dokument in po svojem romanju do rok njenega sedanjega lastnika Slavka Smerdela, ravnatelja osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem.
Zakaj kot „poštni" dokument? Na naslovni strani dopisnice namreč vzbudijo pozornost trije žigi: žig vrhniške pošte z datumom 8. 2. 1898, kar pomeni, da je Cankar oddal dopisnico na pošti še isti dan, ko jo je napisal, ter žiga dveh dunajskih pošt, od tega eden v modri barvi. Najprej je iz modrega žiga razvidno, da je prišla dopisnica na Dunaj že naslednji dan. Kaže pa, da se je uredništvo Mladosti medtem preselilo v neko drugo ulico, česar pa Cankar ni vedel, zato je napisal stari naslov uredništva. Pošta je takoj ugotovila pomoto in dopisnico poslala ustrezni naslovni pošti, ki je nato še istega dne, torej 9. 2.
1898, poskrbela, da so Cankarjev ..zahtevek" za honorar dostavili uredništvu Mladosti. To potrjuje črni žig na omenjeni dopisnici. To vsekakor dokazuje, da je bila pošta pred osmimi desetletji bolj ekspeditivna in pozorna do pošiljateljev in naslovnikov kot danes, ko celo ekspresno poslani telegrami z vnaprej plačano dostavo pridejo v prave roke celo z nekajdnevno zamudo. Čeprav bo ta primerjava marsikoga zbodla, vendarle ne moremo zanikati resnice. Prav nič ni verjetno, da bi takratni poštni uslužbenci napravili posebno uslugo Cankarju .. .
Prav tako zanimivo je potovanje te dopisnice. Slavko Smerdel pravi: ..Dopisnico mi je podaril za rojstni dan pokojni pisatelj Jaroslav Stoviček, dobil pa jo je v Zagrebu od soproge nekdanjega urednika Mladosti, ki je zadnja leta življenja preživel v hrvaški prestolnici. To je bilo pred leti, ko je Jaroslav Štoviček pogosto prihajal k nam v Krško na razstave in druge kulturne prireditve ali pa je obiskal svojega brata Vladimira, akademskega kiparja in medaljerja in njegovo hčer Vladko, tudi akademsko kiparko, v Leskovcu na bratovem domu. Dopisnica mi torej ne pomeni mnogo
samo zavoljo tega, ker jo je napisal in podpisal Ivan Cankar, ampak mi bo trajen spomin tudi na Jaroslava, vsekakor prezgodaj umrlega pisatelja in prijatelja."
Dopisnica je registrirana pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, uporabil pa jo je tudi urednik Cankarjevih pisem Jože Munda za prvo knjigo. Jože Munda je Slavku Smerdelu v pismu z dne 21. marca 1968 med drugim tudi omenil, da ima Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani še tri druge Cankarjeve dopise Mladosti, dobila pa jih je prav tako od urednika Mladosti v Zagrebu.
P.S.: Ni znano, ali je ostal v Zagrebu še kakšen Cankarjev dopis, prav tako ne, koliko pisem in dopisnic Mladosti je prinesel z Dunaja njen urednik. Prav in pošteno je, da morebitni lastniki še neznanih dopisov velikega pisatelja tako lastnino prijavijo, kot je to storil Slavko Smerdel, saj je le tako moč dobiti celovito podobo življenja in dela velikega mojstra slovenske besede.
I. ZORAN
<Stolet požarne brambe
Takšen bi bil najbrž naslov v Dolenjskih novicah, če bi izhajale v času 100-letnice Gasilskega društva Novo mesto. Dandanes malokateri Novomeščan ve, da šteje domače gasilsko društvo med najstarejša v Sloveniji. Pred Novim mestom so imeli gasilce samo v Metliki, Krškem in Ljubljani.
100-letnica bi bila gotovo, ko bi jo bili praznovali pred desetletji, bolj praznik vsega mesta, kot bo tokrat Mošnjički mnogih premožnih meščanov bi se ob takšni priložnosti krepko odvezali in v gasilsko blagajno bi kapnilo veliko cvenka, več kot letos, ko so praznovanje 100-letnice gasilskega društva, ki jo bomo slavili od 2. do 10. oktobra, podprli le občinska skupščina in desetina delovnih organizacij.
Ker pogrevanje bridkih stvari ne gre skupaj s praznovanjem, bomo pustili to ob strani. Polistajmo raje po zgodovini. Opisi na starih, orumenelih listih povedo, da je bilo Novo mesto prvih nekaj sto let v celoti leseno. Zategadelj je v tistih časih izbruhnilo v njem brez števila večjih požarov, kar pet pa je bilo takšnih, da so upepelili skoraj celo mesto. Zvrstili so se v času od 1540 do 1664.
Uničujoči ogenj je meščane kaj kmalu spodbudil k razmišljanju, kako se mu zoperstaviti. Prva oblika organiziranega varstva pred ognjem so bili nočni čuvaji. Posebnega haska od njih ni bilo, ker so mnogi kmetje, ki so imeli hiše v mestu, spravljali seno na podstrešja, hiše pa so bile vrhu tega lesene. Ko je izbruhnil ogenj, ga je bilo skoraj nemogoče ukrotiti. Priprav za gašenje v tistih časih niso poznali kaj prida. Šele v zadnjih 20 letih 18. stoletja je mesto nabavilo nekaj kljuk in sodov za vodo, namenjeno gašenju.
Prvo brizgalno, seveda takšno na ročni pogon, je dobila novomeška vojašnica 1796. leta. Nekaj meščanov se je moralo naučiti ravnanja z njo. Tri leta pozneje je mesto razpolagalo že s tremi brizgalnami. Ustanovljen je bil fond za nabavo gasilske opreme in kupljenih precej kadi za vodo, lestev, kljuk in smolnatih veder ter voz s sodom. Meščani pa so, čeprav jim je ogenj povzročil nemalo škode, gasilsko opremo slabo čuvali. Zelo so tudi negodovali nad trošarino, ki je bila uvedena za nakup gasilske opreme. Malo več reda je bilo šele po letu 1829, ko je Novo mesto dobilo svoj prvi požarni red, s katerim so bile določene dolinosti meščanov ob požarih ter globe za kršilce.
Ne požarni red, globe, gasilska oprema in ne trošarina niso mogli brez sodelovanja meščanov zagotoviti požarne varnosti. Posamezni razsodni meščani, ki jim napredek mesta in varnost lastnega doma nista bila vnemar, so o tem veliko razmišljali. 1864. leta je bilo v Varaždinu ustanovljeno prvo gasilsko društvo v Jugoslaviji. Kmalu zatem je bilo ustanovljeno v Metliki. Misel se je širila, zgledi so vlekli.
V Novem mestu je o gasilskem društvu začel prvi moževati s svojimi prijatelji Janez Pollack. Med njimi se je najbolj navdušil za to mladi trgovec Adolf Guštin, ki se je priselil iz Metlike. V rodnem mestu se je že imel priložnost seznaniti z delovanjem gasilcev. K pospešitvi priprav je pripomogla še zla sreča: v novomeški okolici so prav tisti čas besneli številni požari.
Prvi resni pogovori o gasilskem društvu so se začeli poleti 1875. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki ga je vodil Adolf Guštin. 10. novembra 1875 so predložili mestnemu županstvu v odobritev osnutek pravil. Občinski odbor je 24. novembra privolil k ustanovitvi gasilskega društva, deželna vlada pa je predložena pravila zavrnila, češ da niso usklajena z zakonom o društvih. Ko sojih popravili, jih je 25. februarja 1876 deželna vlada odobrila. 19. marca 1876 je bil sklican ustanovni občni zbor. Izvoljen je bil 10-članski odbor društva, ki ga je vodil Adolf Guštin, tajnik je bil Janez Bevc, blagajnik pa Albert pl. Mechora. Izvoljeno je bilo tudi 6-člansko razsodišče. K društvu je takoj pristopilo okoli 60 članov.
Članstvo so razvrstili v skupine in začeli z vajami. Prvič so gasilci posredovali 19. julija 1976, ko so se vnele saje v dimniku na Hochmayerjevi hiši na Florjanovem (danes Prešernovem) trgu. Na pravi ognjeni krst pa so (najbrž nestrpno!) morali čakati dlje. 5. septembra istega leta je izbruhnil velik požar na Jablanu pri Mirni peči. Novomeškr gasilci so se takrat tako izkazali, da jim je deželna vlada izrekla zahvalo in priznanje, zavarovalnica pa je
> i mi
Adolf Guštin, trgovec, po rodu iz Metlike, prvi predsednik novomeških gasilcev
nagradila društveno blagajno s 25 goldinarji. V razdobju od ustanovitve do 1914. leta je društvo posredovalo v 41 večjih požarih.
Leto 1890 je za gasilce narodnostno zelo pomembno. Poveljevanje je bilo dotlej nemško, članstvo pa skoraj v celoti slovensko. Narodno zavedni predsednik Adolf Guštin je 20. aprila tega leta na seji odbora predlagal poveljevanje v slovenščini. Predlog je bil sprejet z 20 proti 13 glasovom. Mnogi nemškutarski člani so zavoljo tega društvo zapustili in mu odtegovali svojo pomoč.
Društvo se je odtlej razvijalo, bilo včasih številnejše, včasih šibkejše. Vodilne dolžnosti so v njem opravljali mnogi prizadevni in ugledni meščani. Vseskozi so gasilci zelo skrbeli za svojo opremo. Prvo motorno brizgalno, bila je znamke Renault, so kupili 1927, isto leto pa tudi prvo sireno za alarmiranje, ki je nadomestila poprejšnjo plat zvona. 1929i leta so kupili prvi avtomobil — bil je ford — za prevoz opreme in moštva.
Vojno obdobje 1941 — 1945 gasilcem ni prizaneslo. 11. aprila 1941 so gasili osnovno šolo, ki so jo razdejale in zažgale nemške letalske bombe. Ko so prišli Italijani, so pripeljali v gasilsko orodjarno svojo poklicno gasilsko četo. Naši gasilci so za njihove vlade skrbno čuvali svojo opremo. Svoj gasilski avtomobil so nameravali odpeljati k partizanom, pa so Italijani to preprečili, ker so spomladi 1942, ko so požigali okoliške vasi, prepovedali gašenje in odhod gasilcev iz mesta.
Ob kratkotrajni svobodi v septembru in oktobru 1943 je gasilstvo spet oživelo in v tem
času prispevalo svoje prve žrtve. 14. septembra 1943 so Nemci bombardirali Novo mesto. Gasilci so med bombardiranjem odpeljali gasilski avtomobil, poln opreme, iz orodjarne na sedanjem Društvenem trgu in ga nameravali skriti pod kostanji. Pri tem je bomba, ki jo je odvrglo letalo, eksplodirala tik ob avtomobilu in ga popolnoma raznesla. Gasilci Franc Kleindinst, Stanko Kmet in France Šulc so obležali mrtvi, več gasilcev pa je bilo ranjenih. Isti dan je ob bombardiranju v Šentjerneju doletela smrt dr. Vladimira Sajeta. 3. oktobra je ob drugem bombardiranju Novega mesta izgubil življenje Jože Ilovar.
Naslednja žrtev je bil Jože Kumar, ki so ga Nemci ob prihodu v Novo mesto 21. oktobra ustrelili ob zasilni orodjarni na Ločenski cesti. Polovili so še druge gasilce in bi jih bili postrelili, če jim ne bi gasilski veteran Bruno Bernard komaj dopovedat, da niso vojaki, ampak gasilci. Alojz Valantič je padel kot zadnja žrtev iz gasilskih vrst v noči od 22. na 23. december, ko so domobranci pobili vso njegovo družino.
Po osvoboditvi je novomeško gasilsko društvo doživelo velik razmah. Najsodobnejša oprema in velika strokovna usposobljenost nista niti zdaleč primerljivi s tistim, kar so imeli in znali gasilci nekoč, ob prvih začetkih. 1963. leta je dobilo Novo mesto nov, sodobno urejen gasilski dom ob Cesti herojev in enoto poklicnih gasilcev. Društvo šteje ob 100-letnici 152 članov, v svojih vrstah ima veliko mladine, svoja vrata je odprlo tudi članicam, za bodoče gasilce pa pripravlja številne pionirje. Ni odveč omeniti, da se imamo v Novem mestu zahvaliti gasilcem, da imamo godbo na pihala, saj igra gasilska godba na številnih javnih prireditvah.
Danes v Novem mestu ni več duha po sveže namolzenem mleku, po hlevskem gnoju in dimu, ki se je včasih sukljal iz odprtih ognjišč. Kadar zaslišimo zavijanje sirene na gasilskem avtomobilu, ki se z utripajočo lučjo prebija skozi reko vozil po mestnih ulicah na pomoč, samo za trenutek poradovedimo: „Kje pa gori? " Strahu pred ognjem ni več, saj vemo, da so desetine vedno pripravljenih mož in deklet usposobljene učinkovito posredovati.
Prav je, da se ob 100-letnici zahvalimo in čestitamo vsem gasilcem, zlasti mnogim veteranom, za njihovo nesebično in plemenito delo! Zaželimo jim, da bi pod vodstvom predsednika Vinka Žabkarja in poveljnika Franca Salmiča vztrajali tudi v prihodnje v človekoljubju in pripravljenosti pomagati v sili. 10. oktobra, ko bodo ob 10. uri korakali v paradnem sprevodu skozi mesto, pa se zgrnimo na ulice in jih pozdravimo!
MILOŠ JAKOPEC
inž. franjo sevnik: spomini izdoline krke
Leta 1926 sva prišla z ženo v te kraje, v Sotesko ob Krki, ko sem postal upravitelj dela gozdov potomcev bivših turjaških fevdalcev Auerspergov, potem nemških državnih knezov in kočevskih vojvod, avstrijskih državljanov. V stari Jugoslaviji je zakon o agrarni reformi določal, da smejo gozdna veleposestva nad določeno površino upravljati le po zakonu o gozdovih pooblaščeni gozdarski inženirji. V primeru, da so lastniki tuji državljani, morajo biti upravitelji naši državljani. Tako je naneslo, da sem zasedel izpraznjeno delovno mesto, zelo odgovorno spričo vse hujših razmer v nemirnih časih v razdobju med svetovnima vojnama.
Ob likvidaciji agrarne reforme v naših deželah (1932) je ostalo lastnikom od gozdov pod upravo v Soteski le ok. 1000 ha površine, domala gozdov, in žaga v Loški vasi na desnem bregu Krke. Vsi drugi veleposestniški gozdovi v tedanjem okraju Novo mesto so bili razlaščeni za določeno odškodnino. Grad in nerazlaščena poljedelska zemljišča ter gozd revirja Soteska in veliko žago je podedoval po svojem, leta 1927 umrlem očetu Karlu Auerspergu njegov drugi sin Karl Auersperg — Breunner, ki je bil tudi varuh mladoletnega nečaka Karla Adolfa Auersperga, fidejkomisnega uživalca. Omenjena gozdna površina pa ni terjala, da bi jo moral upravljati pooblaščeni gozdarski inženir.
Auerspergi so se v tem času priključili političnemu zločincu Hitlerju, kar je povzročilo med nami trenja. Zato sem leta 1936 sprejel službo pri vodstvu Začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani.
Žužemberški grad je sodil pod gozdno upravo" v Soteski in tako je zadela leta 1927 tudi mene naloga, da poskrbim za njegovo vzdrževanje. Poslopje je polagoma razpadalo in s podsipa-vanjem ogrožalo pod vznožjem gradu obratujočo tovarnico kož. Stroški vzdrževanja gradu so vse bolj naraščali, kajti najemnine, ki sojih plačevali za skladišča v grajskem poslopju in na dvorišču nekateri žužemberški prebivalci, med njimi zlasti trgovec Ivan Hotko, so bili le majhen prispevek k vzdrževanju vsega gradu. V tej stiski sem iskal ustrezen dokončni izhod.
Obrnil sem se tudi na znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, univerzitetnega profesorja v Ljubljani, s prošnjo, naj si ogleda grad in pove svoje strokovno mnenje, kaj bi bilo treba ukreniti. Kmalu se je pripeljal na ogled gradu. Spremljal ga je univerzitetni profesor dr. France
Stele, umetnostni zgodovinar. Sestali smo se na trgu pred gradom.
Profesorjema sem očrtal glavne zgodovinske podatke o gradu in navedel vzroke, zaradi katerih ga Auerspergi niso obnovili. V zvezi z agrarno reformo tudi ni bilo možnosti, da bi to veliko delo v tedanji gospodarski stiski lahko storili; treba bi bilo najti ustrezen izhod za dokončno rešitev. Temeljito sta si ogledala ves grad, od znotraj in od zunaj. Ko smo z mosta zrli na visoko zidovje, je Plečnik vzklikal ves navdušen:
„Čudovito! Nisem vedel, da tako mogočna, lepa in zanimiva stavba obstaja v naši domovini. Ta dolina Krke me spominja na neke prekrasne kraje ob Renu v Nemčiji, ki sem jih v mladosti občudoval. Če bi Nemci ali Čehi imeli žužemberški grad, to našo arhitektonsko lepoto, bi bila že davno prirejena za turizem. Pri nas pa, žal, propada brez haska."
Po ogledu Žužemberka smo se v sončnem dopoldnevu odpeljali v Sotesko. Ganilo meje, ko sem gledal Plečnika, kako si navdušen ogleduje lepo pokrajino, zlasti pa strmo gozdnato pobočje Roga, ki se kmalu pod Dvorom razprostira vse do desnega, brega reke, dalje doli pa ruševine nekdanjega gradu, ki je iz turških časov znan kot „zeleni grad" in je takrat zapiral ozko dolino proti Ljubljani.
Pri kosilu, ki ga je pripravila v gradu moja žena, sem vprašal Plečnika, ali bosta izdelala s Steletom izvedensko mnenje glede žužemberške-ga gradu. Zamahnil je z roko in žalostno dejal:
„Ne, ne bova ga napravila. Ni nobene možnosti, da bi mogli kaj prida ukreniti z gradom. Popolna obnova bi stala okoli pet milijonov dinarjev. Kdo bi jih dal v tej gospodarski krizi, ki se zdaj začenja? Auersperg denarja ne da, občina ga nima; tudi banovina ga ne bi dala, kolikor vem. Propadel bo. Zakrpajte ga, kakor veste in znate. Pa sem žalosten in kar hud na vas, ker ste me pripravili do tega, da sem prišel gledat ta častitljivi grad."
Kmalu bo poteklo 50 let po tistem pogovoru s Plečnikom in Steletom v žužemberškem gradu. Takrat meje lastnik pooblastil, da poskušam grad ugodno prodati. Oglas v časopisu ni uspel, pač pa bi ga bil trgovec Hotko iz Žužemberka — in tudi neki povratnik iz Ame'rike iz tega kraja — kupil za okoli 60.000 dinarjev. Ponudbe Auersperg ni sprejel in grad je ostal v njegovi lasti vse do naše osvobodilne vojne.
.Dos SckLfs vrd !ber MircKkt
StlŠENBEaO
Izgnan s Kranjskega je Primož Trubar vso dolgo in prašno cesto do varnega zavetišča na Nemškem bojda prehodil. Za tiste čase to ni bil kdove kakšen podvig, saj kronisti trdijo, da so se mnogi, ki so prišli v protireformacijsko nemilost, na begu posluževali predvsem svojih nog. Zdrave noge in zdrava pamet so nosile po svetu še mnoge slavne Slovence.
Dvajseto stoletje, čas nadzvočnih letal, satelitov in drugih čudes tehnike, je takim popotovanjem kajpak manj naklonjeno, saj se celo v srednje razviti Dolenjski dogaja, da ljudje rinejo z avtomobili celo v posteljo. Zato je to, kar je bila včasih navada- in potreba, dandanes prvovrstna senzacija za na prve strani časopisov. In tudi
PES IZ PRESTOLNICE V METROPOLO
skupina Novomeščanov, ki je pred tedni premerila pot od Ljubljane do Novega mesta, ne bi najbrž nikoli zajadrala med časopisne stolpce, če se ne bi nekateri njeni člani širokogrudno pohvalili s fvojo vzdržljivostjo in pogumom.
ZAČETEK NA PETEK - PA ŠE TRINAJSTEGA ...
Zdaj pa k stvari! Skupina, v kateri so bili Jože Žunič, kadrovik iz Ele, Ive Golob, receptor z Otočca, Matjan Žibert, trgovec iz „Dolenjke", agronom Ivan Resman in geometer Janez Saše!;, je že lani hotela peš iz Ljubljane do Novega
mesta, premalo poguma in dež pa sta jo od te namere odvrnila. Tako je prišla zamisel ponovno na vrsto letos, dokler je	niso člani nekega
avgustovskega dne začeli	tudi uresničevati.
Trinajstega se je pisalo, pa še petek je bil, kar bi moralo po vseh pravilih vraževernosti pomeniti slab začetek, ko so iz Ljubljane pospešili korake do Iga, kjer so sklenili: „Od tu pa, kakor nas bodo noge ubogale!"
Ura je bila že pol enajstih, ko so jo, nič hudega sluteč, veseli, da so se	znebili nadležnega
prometa, mahnili proti Iškemu Vintgarju. Pot jim ni delala preglavice, saj jim je prijazen mož svetoval, naj se le držijo „osvalta", pa ne bodo -zašli. In tako je tudi bilo. Še spočiti so prikorakali do koče ob vhodu v Iški Vintgar, noter pa niso mogli, ker je bila „zaradi dopusta zaprta". V Vintgarju se	odcepi pot proti
bolnišnici Krvavica, vendar je skupina vztrajala, da nadaljuje potovanje proti Krvavi peči. Na kraju, od koder je čudovit pogled na kanjon Iščice, so sedli k malici. Veliko zabave je priredil agronom Ivan, použivaje „školjke v lastnem soku".
TOPLAR KOT TERENSKI „HOTEL"
V Krvavi peči so jim zaželeli dobrodošlico psi, nevajeni tujcev. Povprašali so za gostilno in bili z odgovorom nezadovoljni. Vitaminska in druga okrepčila so morala iz lastne potovalne zaloge. Eden je prvič skesano priznal, da so mu postali čevlji premajhni. Njemu najbližji je segel v svoj nahrbtnik in mu ponudil nizke čevlje, vajene mestnega tlaka in asfalta. V naslednji vasi, imenovani Rob, je sledilo novo razočaranje: bife je bil zaprt. Toda mili pogledi prišlecev so kmalu zlomili srce krčmarici, da je odprla in natočila piva. Za zahvalo jo je član skupine, odgovoren „za stike z javnostjo", povprašal, ali bi hotela biti še enkrat stara osemnajst let. Ker se je bližala noč, so pospešili korake proti Rašici in po asfaltni cesti proti Velikim Laščam. Vsa žejna usta so hkrati izgovorila odrešilno besedo za konec prvega dne potovanja: „Gostilna!" Niso še vsi zmočili grl, ko se je nekdo nagnil nad mizo in z roko kazal skoz okno: ,,Kozolec!" To je pomenilo, da že vedo, kje bodo prenočili.
Naslednje jutro so za zajtrk najprej odmerili deset kilometrov hoje. Po izdatnejši obremenitvi prebavnih organov so jo mahnili kar po železnici proti dobrepoljski postaji. Za njimi je priropotala kompozicija tovornih vagonov, da so se pognali na levo in na desno.
HUDI KMET PRI IZVIRU KRKE
Proti izviru Krke so šli zdaj po cesti, zdaj počez, da so lahko videli tudi kar največ
vikendov, ki so tako lepo skazili naravo. Nanje pa se je spravil kmet, češ da mu bodo pomendrali travo. Očitno je bil pripravljen naščuvati tudi psa, ki ga je spremljal. Krotki kot ovčice so mu obljubili, da res ne bodo več hodili po njegovem. Pri prvem izviru se niso zadrževali, napotili so se k drugemu, kjer je poleg tudi jama, o kateri so brali že v osnovni šoli. Sezuli so si čevlje in si v pravkar rojeni Krki ohladili pekoče“podplate.
„MOJ DED JE PRIPEŠAClL IZ CELOVCA"
Po krajšem postanku pri Rebolju na Krki se je skupina napotila nizdol ob reki in se ustavila šele na jasi, kjer je bilo treba po dogovoru zakuriti ogenj in pripraviti klobase za peko na žaru. Precej zasoljena jed jim je napol ostala v ustih, zato so jo sklenili v Zagradcu poplakniti z mokroto. Bolj vinjen kot trezen domačin je takoj hitel razlagati, kako da je tudi on — seveda v mladih letih — meril z nogami pot od Vinice v Beli krajini pa do Zagradca. „Kaj pa vi? " Iz Ljubljane gremo," so mu odvrnili. ,,Eh, to ni nič," se spet ni dal, „moj stari oče je prišel peš iz Celovca, ko je tam vojake služil." Dan se je bližal koncu. V Zafari so se ilegalno „vkrcali" na skedenj, vendar je le malo manjkalo, pa bi bili morali bežati, saj so z ropotom v temi tako prestrašili cucka, privezanega spodaj ob hlevu, da bi jim skoraj priklical vso vas nad glavo.
„MAMA, ALI SO TO NORCI? "
Naslednja vas je bila Vrh, gostilna v njej pa še zaprta. Lačni popotniki so se morali zateči k neki ženici. Prepričali so jo, da res zaslužijo nekaj toplega. Psa, ki se je trgal na vogalu, so utišali z ostanki klobas s sobotnega ..piknika". Vaščani, nevajeni takih obiskov, so pred njimi zapirali vrata, češ: „Že spet tisti, ki vsiljujejo bosanske preproge! „Vse pa je posekala deklica, Ki je dejala, ko je slišala, od kod so prišli in kam jih še vodi pot: „Mama, ali so to norci? "
Na Frato so prišli pospešenih korakov, bolj iz strahu pred medvedi, o katerih so slišali najrazličnejše zgodbice. Medvedov niso srečali, saj je bila oskrbnica doma prvo živo bitje, ki so ga po dolgotrajni utrjujajoči hoji spet zagledali.
Pohodnike je s Frate prepodil avtobus belokranjskih izletnikov. Ni jim bilo žal, da so se kar na hitro poslovili. Kmalu jim je pot presekala ljubka srna z dvema mladičema. Prek Brezove rebri so se težkih nog in s še težjimi čevlji na njih prebili do letališča v Prečni. Marsikoga je že tu imelo, da bi za preostanek poti počakal na kakšen prevoz. Pa so se spet ohrabrili in naposled odložili nahrbtnike doma — v Novem mestu.
I.	ZORAN
?
I
JESENSKA
RESA
Ravno zdaj je čas, da naberemo po gozdnih goličavah pa tudi po močvirnatem svetu jesensko reso. To je 30 do 80 cm * visok vedno zelen grm, majhni, bledo rdeči cveti z zvonastim vencem pa stoje v dokaj dolgih grozdih. Plod je štiripredaiasta glavica.
Rastlino nabiramo v cvetju, in sicer tako, da stebelca s cveti
zmanemo s prsti, da se cvetje osuje, ga posušimo v senci in shranimo v vrečicah.
Resa zlasti pospešuje izločanje vode, potu in seča, topi pa tudi sluzi, zato jo priporočajo kot zdravilo pri bolečinah v trebuhu, pri obolenju ledvic in mehurja (tudi kamnov), pri revmi in prehladu, pri katarju dihal, hripavosti in kašlju.
Zdravilo pripravimo v obliki čaja: 5 do 10 gr posušene rastline na skodelico vode. Bolnik naj pije čaj dvakrat na dan. Reso pa lahko v domačem zdravilstvu uporabimo tudi zunanje, za umivanje vnetih oči, izpuščajev na obrazu, pa tudi za obkladke pri sklepnem revmatizmu. V ta namen uporabljamo vodo, v kateri se je kuhala resa.
Da so črtasta blaga v zatonu in da na površje prihaja karo v vseh različicah, je bilo očitno tudi na nedavni Labodovi modni reviji na Otočcu. Športne srajce bodo fantje in dekleta prihodnjo sezono nosili predvsem k bermuda hlačam, ki jih nekaj let nismo videvali, zdaj so se znova pojavile. Navadili se bomo spet na kratke nogavičke na ženskih nogah, za katere je doslej veljalo, da so znak slabega okusa.
Dežni plašči in balonarji bodo ponovno bolj enostavnega kroja, brez ogromnih žepov s šivi, brez gub, pač pa bodo imeli kapuce. Zraven priporočajo ruto na glavi, zavezano po vzoru ruskih kmetic.
Elegantni kostimi so bili na modni reviji z naslovom „Modne tendence 77", bodisi temni z
belo obrobo, kar velja spet za moderno noto, ali pa bolj preprosti, vendar v živih modnih barvah: rdeči, lila, beige.
Tudi brezštevilni modeli in vzorci novih Labodovih srajc in vrhnjih oblačil lepo upoštevajo nove modne zapovedi, po katerih velja za zelo uspešno barvno kombinacijo črno-bela in čmo-rdeča, sicer pa je veliko lila in rdečkastih odtenkov, oker barve in vedno moderne beige.
Pri moških oblekah bomo spomladi 1977 videvali spet staro novost: suknjič bo imel na hrbtu eno ali dve gubi ter dragonar.
RIA BAČEFt
% INDIJANČKI
j
KS\Jp
Kadar gremo z otroki v slaščičarno in jim dovolimo, da sami izberejo slaščico, najčešče sežejo po indijančkih, ki so vabljivi zlasti na pogled. Zakaj ne bi te poslastice pripravili tudi doma,	posebno kadar
otrok praznuje rojstni dan in ima povabljene goste?
To veselje lahko pripravite po receptu, ki ga je povedala Fani Novak, kvalificirana slaščičarka iz slaščičarne rra Glavnem trgu v Novem mestu:
..Precejšnje število gostov, najmanj pa 10 oseb lahko
posladkamo z indijančki iz sledečih sestavin:	podstavke
pripravimo iz 5 jajc, 20 dkg sladkorja, malo vanilje, 20 dkg moke in malo pecilnega praška.
Iz rumenjakov, sladkorja, vanilje in pecilnega praška vmešamo maso. Četrtino sladkorja damo v beljake, preostalega pa med rumenjake. Ko je masa gladka, dodamo beljake, še malo premešamo in dodajamo moko. Potem maso nadevamo v vrečko, skozi katero uhaja masa na papir. To položimo v pekač in imamo v pečici 15 minut.
Medtem pripravimo nadev iz 1 kg sladkorja in 20 beljakov. Najprej 50 dkg sladkorja skuhamo z malo vode, da se zgosti, ostali sladkor primešamo beljakom in naredimo trd sneg. Se topel kuhan sladkor dodamo snegu, malo premešamo, nato zopet s pomočjo vrečke polnimo ohlajene podstavke, ki smo jih spekli v pečici. Polovico podstavkov uporabimo za kapice; z njimi pokrijemo visoko naložen sneg. Vrhnje kapice pomakamo v raztopljeno čokolado.
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO
vpisuje
v šolskem letu 1976/77 v:
1. GOSTINSKO ŠOLO - enota za odrasle za poklic kuhar in natakar.
Pogoji za vpis so:
— starost 18 let,
— končana osnovna šola,
— zaposlenost v gostinstvu 2 leti v kuhanju oz. strežbi.
V enoto za odrasle se lahko vpišejo tudi osebe, ki so zaposlene v gostinstvu manj kot dve leti, ali pa sploh še niso delale v gostinstvu, če so zdravstveno sposobne za delo v gostinstvu in če vzporedno ali po teoretičnem pouku pridobijo ustrezno strokovno izobrazbo.
Pričetek pouka bo v oktobru 1976.
2. TEČAJE ZA POKLIC pomožnega kuharja in pomožnega natakarja, točaja, servirke.
Pogoji za vpis so:
— končanih vsaj 6 razredov osnovne šole,
— veselje do gostinskega poklica.
Pričetek pouka bo v oktobru 1976.
3. TEČAJE ZA ZAHTEVNEJŠA DELOVNA MESTA v gostinstvu: vodje oddelkov
— šef kuhinje (kuharski mojster),
— šef strežbe (natakarski mojster).
Pričetek pouka bo v januarju 1977, ali ko bo dovolj prijavljencev.
4. TEČAJE ZA GOSPODINJSTVO IN KUHANJE:
— začetni,
— nadaljevalni.
Pričetek pouka bo v decembru 1976.
Prijave pod 1. — 4. pošljite do 5. oktobra 1976 na Šolski center za gostinstvo Novo mesto. Društveni trg 1. Če ne bo dovolj prijavljenih, se bo pričetek pouka ustrezno odložil.
5. HOTELSKO ŠOLO V LJUBLJANI
— enota za organizirano pripravoza polaganje razrednih izpitov v Novem mestu.
Pričetek bo v prvi polovici oktobra 1976.
Pogoji za vpis so:
— končana gostinska ali njej sorodna šola
— zaposlitev v gostinstvu.
Prijave pod 5. pošljite do 30 . 9. 1976 na Šolski center za gostinstvo Novo mesto, Društveni trg 1.
LESTVE ELAN LESTVE vse vrste lestev
- za gospodinjstva
- ža kmetijstva
- za sadjarje
- za graditelje
raztegljive „ stopničaste univerzalne za specialne namene
Izdeluje
ELAN
tovarna športnega orodja
64275 BEGUNJE/Gor.
tel. 064/75-010
PREDSTAVNIŠTVA: ZAGREB, Petrova 2, tel. 415-868 BEOGRAD, Lazarevičeva 9 tel. 335-550 SKOPJE, Ive Lole Ribara K13/3 tel. 58-250
SLOVENIJA-NAŠE OKOLJE
več OVCOgeV
KNJIGE
sodobnikov. Na omenjeni plošči „igra" Bachovo „Trio sonato", ,,Koral" in „Fugeto", Frančkov „Finale", Ukmarjev „Preambulum" in Šivičevo „Prelude Fantasie".
Ljubiteljem teh zvrsti glasbene umetnosti sta plošči na voljo - po 61,8 dinarjev vsaka - tudi pri novomeški Mladinski knjigi.
60LDEN GATE OUAOTET
Ljubitelji črnskih duhovnih pesmi se bodo gotovo razveselili dvojnega albuma, s katerim je gramofonska tvrdka Suzy predstavila znameniti Golden gate quartet, enega izmed najbolj znanih in kvalitetnih poustvarjalcev pesmi, s katerimi so črni ameriški sužnji ubežali iz krivic vsakdanjega življenja v svet pravice in ljubezni, kjer imajo tudi črnci človeka dostojno mesto. Golden gate quartet je za nas še toliko bolj zanimiv, saj so ga lahko tudi naši bralci poslušali „v živo", ker je v zadnjih letih že dvakrat gostoval na Dolenjskem. Cena dvojnega albuma je 146 dinarjev.
Z vprašanjem okolja se na Slovenskem ukvarja čedalje več ljudi, laikov in strokovnjakov. Mnogo napisanega smo lahko tudi že prebrali. Izšlo je nekaj knjig, ki obravnavajo varstvo narave in človekovo okolje iz raznih zornih kotov, pa tudi v časopisju zasledimo malone vsak dan sestavke, ki načenjajo ta vprašanja.
Ena zadnjih samostojnih publikacij na to temo je tudi knjižica »Slovenija — naše okolje", ki je izšla te dni pri Mladinski knjigi kot neke vrste družboslovni učbenik za mladino. V njej deset avtorjev, ki so priznani strokovnjaki za razna področja človekove dejavnosti in narave (mnogi so doktorji znanosti), opozarja na poglavitne slovenske „grehe" v odnosu do narave, okolja itd., obenem pa predlagajo, kako bi tej nadležni pregrehi civiliziranega in industrijsko razvitega sveta učinkovito stopili na rep.
Najpomerhbnejše temeljno sporočilo pričujočega knjižnega dela je nedvomno misel, zapisana v uvodu, da „nagli razvoj gospodarskih dejavnosti ne sme zmanjšati človeku za življenje prepotrebnega prostora, ker ne smemo postati brodolomci."
KADITI
Gotovo se bo knjige, ki jo predstavljamo danes, razveselil marsikateri kadilec, ki se je pri
PLOŠČE
Ravno te dni poteka v Gradišču v Slovenskih goricah kolonija pesnikov in pisateljev začetnikov. Dvajset slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jim pisanje ni ne poklic ne glavna preokupacija v življenju, bo tri dni preživelo v tem prijetnem kraju po vnaprej določenem programu. Med njimi je tudi Marjeta, Dajč-man, vodja Ljudske knjižnice v Novem mestu, tudi Marjeta Dajčman, vodja Ljudske knjižnice v Novem mestu, doslej sodelovala na treh.
■ Enkrat sem za svojo črtico dobila prvo nagrado — zlato Anteno," pove Dajčmanova in pravi, da je takih srečanj premalo, da so za vse udeležence zelo koristna, saj se tam srečujejo pesniki in pisatelji začetniki iz vse Slovenije, vedno pa jih obiščejo tudi priznani slovenski pisatelji. „Tam se pogovorimo o vsem, kar nas zanima, izmenjamo mnenja, mišljenja o pisanju, o stilu, izbiri snovi."
Za Dajčmanovo je težko reči, da je pisateljica začetni-
ca, saj se s pisanjem ukvarja že od otroških let. „Že v osnovni šoli so učiteljice dejale, da so moji spisi vsak zase lepo delo in ne zgolj domača ali šolska naloga. Po vojni sem doma v Srednji vasi pisala prispevke za stenčas, resneje pa sem se začela ukvarjati z literaturo, ko sem hodila v Novem mestu najprej v nižjo gimnazijo in potem na učiteljišče. V šoli me je slovenščino učil prof. Bačer in prav njemu veliko dolgujem; on mi je svetoval, naj spis ,Naša vas med NOB', ki smo ga imeli za domačo nalogo, pošljem Dolenjskemu listu. To je bilo moje prvo objavljeno delo."
Dajčmanova si snov za svoje črtice in novele vedno izbere iz dogodkov, ki so se ji pripetili, in iz svojih življenjskih izkušenj. Nežna ženska duša je še bolj občutljiva, zato je vse njeno pisanje lirsko obarvano. V dvajsetih letih učiteljevanja jo je pot vodila od Suhorja, kjer je bilo njeno prvo delovno mesto, v Rado-vico, od tam v Žirovnico — na
Gorenjskem je živela celih dest let — potem jo je spet pritegnila Dolenjska in svoje učiteljevanje je sklenila v Vavti vasi. Med službo je izredno študirala knjižničarstvo in slovenščino na pedagoški akademiji v Ljubljani in se pred tremi leti posvetila novemu poklicu.
„Najbolj me priteguje narava. Tam najdem tudi navdih za svoje pisanje, v naravi se telesno in duševno spočijem. Vsak prosti čas izkoristim za krajše in daljše sprehode, na katerih ponavadi zasnujem bodočo novelo ali črtico. Današnji čas je tak, da ima človek zase bolj malo časa, zato ga mora toliko bolj pametno izkoristiti. Poleg službe me doma vedno čaka vse gospodinjsko delo, ki ga pri treh otrokih res nikoli ne zmanjka. Vendar se zaradi tega ne pritožujem. Vedno sem si želela, da bi imela veliko otrok; hudo mi je le, ker tako hitro rastejo, in bojim se tistega časa, ko bodo
odšli od doma," razmišlja Dajčmanova.
Da je človek del narave pa tudi narava del človeka, tega se Dajčmanova vseskozi zaveda, tako je vzgojila tudi svoje otroke in učence. In morda ravno sedaj, ko berete ta zapis o ženski, ki ji je pisanje nuja in potreba, ona v literarni koloniji v Gradišču bere svoje delo „Tudi jaz sem del narave".
Svoja dela Dajčmanova objavlja v Dolenjskem listu, Anteni, Prosvetnem delavcu. Kurirčku, Nedeljskem, Kmečkem glasu, skratka povsod, kjer ima možnost. Svoje najboljše stvari bi rada izdala v knjigi, da bi tako pripravila zaokrožen pregled svojega dela, mišljenja in čustvovanja, kajti v vsakem njenem pisanju je del nje, del njene duše, sreče in nesreče, veselja in žalosti, radosti in ljubezni, razočaranja in dobrote.
A. BARTELJ
sebi ničkolikokrat zaman zarekel, da bo nehal kaditi. Avtor VValter S. Ross že v naslovu obljublja, da lahko še tako strasten kadilec preneha kaditi v štirinajstih dneh.
Da je knjiga tehtna, dokazuje že pisateljevo petnajstletno sodelovanje z ameriškim združenjem za boj proti raku. Podatki v njej so vzeti iz poročil o raziskavah, ki jih je organiziralo ameriško ministrstvo za zdravje, prosveto in socialno varstvo. Pisatelj in novinar Ross se je poleg teh poročil oprl tudi na podatke posebne izdaje Ameriškega združenja za boj proti raku (Tobacco and jour helath), v knjigi povzel izkušnje številnih strokovnjakov, uporabil pa je tudi izvlečke iz svojih člankov.
Avtor se zaveda, da ni lahko opustiti dolgoletne ustaljene navade, in s številnimi nasveti in primeri navaja, kako prenehati kaditi. Vsekakor lahko knjigo vzamejo v roke tudi tisti, ki so šele posegli po cigaretah, kajti s pomočjo avtorja bodo kaj kmalu ugotovili, da je tudi brez cigaretnega dima moč „normal-no" živeti.
Knjiga ..Kaditi lahko nehate v 14 dneh" je izšla pri ljubljanski Mladinski knjigi, za prevod je poskrbel Bogdan Gradišnik, grafično pa jo je oblikoval Tadej Tozon.
Del, ki sta jih navdihnila druga svetovna vojna in narodnoosvobodilni boj, smo na Slovenskem že veliko izdali, bodisi da so bili to romani, drame, povesti, pesniške zbirke ali kronike. Med temi smo dobili tudi nekaj uspešnic. Tako Svetinova ,,Ukana", zajetno delo, ki se je izognilo tradicionalnemu črno-belemu prikazovanju dogodkov in usod, ni osvojila le slovenskega bralca, ampak dosega uspehe tudi v prevodih. Vsa ta dela pa se omejujejo predvsem na dogaja-
gU dJ
l
&]
nja na slovenskih ali jugoslovanskih tleh, zato bi mogli reči, da smo prvi vojni roman iz druge svetovne vojne, ki zajema mednarodno področje, dobifi šele s trilogijo „Sonce je obstalo" plodovite slovenske pisateljice Mimi Malenškove.
Pisateljičin namen je sicer bil ..približati se nekemu zgodovinskemu času in dogajanju", kot je zapisala, samo poizkus tega, ne pa ustvariti zgodovinski zapis ali nanizati galerijo portretov s svojskimi usodami. Če je tudi kaj takega v romanu, je zgolj naključno, neizogibno. Pisateljica tudi ne zajema le usodnih dogodkov v vojni vihri in krvavo rojevanje novega, boljšega sveta. S spoznanjem in občutjem je razgrnila tudi drugo veliko tragiko tistih slovenskih ljudi, ki so jih okupatorji gonili umirat pod tujimi zastavami od Afrike do skrajnega Severa. Nemara je bistvo romana v tem, da odkrije človeka v mejni situaciji, v kakršni smo bili takrat Slovenci ne le kot posamezniki, ampak tudi kot narod, eden najmanjših, a tudi najbolj izpostavljenih v Evropi.
beseda
Mladinska knjiga v Ljubljani je pred kratkim poslala na knjižni trg tretji „paket" iz zbirke „Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev". „Paket" obsega šest knjig sedmih tvorcev prozne in pesniške besede srbohrvaškega in slovenskega jezikovnega področja. Hkrati gre za dela, po katerih sodimo izrazno moč sodobnih književnikov, in hkrati za imena, ki so med najbolj uglednimi na našem literarnem nebu.
Tokrat so od slovenskih avtorjev predstavljeni: Jože Javoršek z reprezentativnim izborom besednoumetnostnega ustvarjanja v prozi pod skupnim naslovom ..Satovje", Florjan Lipuš — prav gotovo eno vodilnih imen današnje slovenske književnosti v avstrijski Koroški — s ..Škornjem", ki je prav tako izbor iz značilnih pisateljevih del, dalje Kajetan Kovič, Dane Zajc in Gregor Strniša, katerih skupni pesniški izbor je zajet v knjigi ..Pesmi".
Srbohrvaško prozno umetnost zastopata hrvaški pisatelj Mirko Božič z romanom „Kur-lani" (prevod Toneta Potokarja) in srbski pisatelj Miloš Crnjanski z delom (v dveh knjigah) „ Roman o Londonu'" (prevajalec Severin Šali).
Monografija o legendarnem poveljniku slovenske osvobodilne vojske Dušanu Kvedru-Tomažu je sad dolgoletnega zbiranja in obdelave gradiva, kar je zelo vestno in temeljito opravila avtorica Vida Rojic. Kljub vestnosti pa taka knjiga ne more zajeti vseh zunanjih akcij in hkrati nenavadno bogatega miselnega sveta takšnega človeka, kot je bil Dušan Kveder-Tomaž. Tega se zaveda tudi avtorica, saj pravi, da v knjigi niso opisana vsa Kvedrova velika hotenja in zmage niti navedene njegove duševne stiske in njihovo premagovanje. Glavni poudarek knjige je na Kvedrovih mladih letih, natančno je opisano njegovo življenje in Jijegova dejanja med NOB. Njegovo povojno delovanje v JLA in v diplomaciji pa je zgoščeno in prikazano v kronološkem zaporedju. Izid monografije sovpada z desetletnico smrti Dušana Kvedra in je lep spomenik človeku, revolucionarju, komandantu in velikanu socialistične revolucije.
Slovenska koncertna zakladnica na ploščah je bogatejša za posnetke znanih klavirskih in orgelskih skladb v izvedbi domačih mojstrov. Veliki plošči z
vrhunskimi interpretacijami Dubravke Tomšič-Srebotnja-kove in Huberta Berganta sta izšla nedavno pri Helidonu v zbirki „Slovenski solisti".
Dubravka Tomšič-Srebotnja-kova je za svojo ploščo „pri-pravila" po dve sonati Franza Liszta in Sergeja Prokofjeva ter ..Makedonske plese" svojega soproga, slovenskega skladatelja Alojza Srebotnjaka. Komentar je ob tako vrhunski pianistki odveč, vendarle naj pristavimo, da se je tudi tu potrdila kqt vrhunska virtuozinja s popolno muzikalno zrelostjo.
^Hubert Bergant Hubert Bergant, ki na svojem glasbilu dosega kvaliteto največjih orgelskih interpretatorjev 20. stoletja, je tokrat znova dokazal, kako širok je njegov repertoar, saj sega od starih mojstrov do romantikov in
Reprezentativne izdaje omenjenih del in avtorjev imajo tudi obširnejše eseje o pisateljih, tako da dobijo bralci vpogled tudi v „portret" dobe in kraja, v katerem je delo nastalo, ob tem pa neizogibno informacijo o nagibih, ki vodijo posamezno pisateljsko pero pri ustvarjanju.
Slednjič je treba reči tudi to, da opravlja Mladinska knjiga kot izdajateljica nove zbirke malone pionirsko delo pri zbliževanju sodobne literature srbohrvaškega jezikovnega področja s slovenskim bralcem. Pričujoči zapis bi lahko strnili v ugotovitev, da bomo najbrž prav po zaslugi Mladinske knjige dobili naposled v slovenskem jeziku dostopna vsa tista dela in avtorje, o katerih smo bili zavoljo nesistematičnega prevajanja do zdaj premalo poučeni.
A. BARTELJ
■W'
Viostilv* 1
„Čuješ," je rekel Mali princ, „zdramila> sva vodnjak in zdaj poje..." Počasi sem dvigal vedro do kamnitega vodnjakovega roba. Trdo sem ga privezal. V ušesih mi je zvenela pesem škripca, v valujoči vodi se je pozibavalo sonce.
Dvignil sem vedro k njegovim ustnicam. Pil je z zaprtimi očmi. Bilo je lepo kot praznik! Ta voda je bila vse kaj drugega kot krepčilo. Bila je sad najine hoje pod zvezdami, pesmi škripca, truda mojih rok. Bila je za srce kot darilo. Voda lahko dobro de tudi srcu ..
Antoine de Saint Exupery
Globok molčeči vodnjak, kakor modrec in kakor pesnik. Obdan s kamni, molčečimi ribami in s kamni, posutimi po nebu med zvezdami in meteorji, med planeti, v tesnobi in temi neznanih galaksij. Stal je tam v svoji človeški, kamniti podobi stoično miren kakor začetek in konec. Tako je bilo... In dotikal se je življenja z blagimi toni in srcem učitelja.
Vodnjak živi svoje posebno življenje. Vodnjak na našem vrtu je globoko v zemlji in se dotika zemeljskega nemira. Kadar se premikajo zemeljske plasti, se ruši vodnjaku obraz in voda se razgubi kakor misli. Voda odteka in kamni se sproti sušijo. Včasih pa se sredi kamnite teme naseli življenje. Počasi se zažre v kamen in sili k svetlobi. Tudi drevesa dotipajo s svojimi nežnimi tipalkami do kamnitih oblog ali cementnih preklad. Toda do pravih vodnjakov se pride samo z zvijačo, z drznostjo in potrpljenjem. In izviri v globokih vodnjakih in tolmunih so radodarni, prijateljski. Za žejo in za lakoto so pripravljeni umreti. Toda pravi vodnjaki nikoli ne umrejo.
Vodnjak pri njih doma pa je bil droben izvir. Iskril se je kot ptičji glas in se znova in znova pogubljal v peščenem bregu. Tudi tja so prihajali otroci in mravlje, močeradi z elegantnimi zadki kakor orjaški dinozavri. Začetek pa je bil med otroki, med tisoč izviri. In globok, temen vodnjak je napajal vse te otroke, žejne svetlobe in žejne znanja. Bil pa ni tisti nedosegljivi z
PRAVLJICA 0 VODNJAKU, KI JE ČLOVEK
zaklenjenim pokrovom. Dan za dnem so iz njega curele sveže misli. Curljale so in zdaj so vsepovsod, zavite in premočrtne, vesele kakor mladost, in postajajo novi vodnjaki.
Deklice in dečki so se spoprijateljili z modrostjo ih tihoto svojega vodnjaka in generacije za generacijo se vračajo tja, od koder so pognali korenine. V začetek globokega in radodarnega tolmuna, kjer se začenja človeška sreča.
Tako sem premišljeval o učiteljevem poslanstvu, ki je podobno vodnjaku, in o tisočih šolarjih, ki so žejni znanja in so samo majhni tolmunčki, komaj zaznavna bleščavica življenja. S Francetom Režunom, starim učiteljskim veteranom iz Trebnjega, sva molčala. Otroci so drli po travniku pod novo trebanjsko šolo in France se je nenadoma ustrašil te silovite povodnji. Nenadoma pa so mu zažareli tisti zdravi aziatski zobje in bil je poln tihega smeha. Krotil jih je in jih priganjal k norčijam in globoko v sebi snoval srečne sanje.
,,Pa to, dragi moj," je naša bodočnost. To je tisto. To so izviri . . . Otroci so čudeni svetovi in pravi učitelj mora biti globok vodnjak."
Zgodba o vodnjaku, ki se nikoli ne usmradi, ni pravljica. Na tisoče je takih vodnjakov, iz katerih črpamo za življenje, ki se razdajajo in ostanejo anonimni simboli tega sveta.
Mladost pa teče naprej. Ponikne pa se spet prikaže. Postane veletok in se spremeni v morje. In spet krožimo, tudi zaradi tega kroženja so potrebni vodnjaki - saj so naseljeni vsepovsod, tudi tam, do koder morje ne seže.
,,Čuješ," je rekel Mali princ, „žejen sem te vode. Daj mi piti. Ljudje pri vas negujejo pet tisoč vrtnic v enem samem vrtu ... in ne najdejo v njem kar iščejo ..." In vendar bi tisto, kar iščejo lahko našli v eni sami vrtnici v enem samem požirku vode... In Mali princ je pripomnil: „Toda oči so slepe. Iskati moramo s srcem."
na
cNojčkCMem
trgu
V letih kmalu po končani vojni se je družinam, ki so stanovale na trgu v Šentjerneju, rodilo toliko dvojčkov kot prej desetletja skupaj ne; kar petkrat so se jih veselili očetje in matere. In prebivalci Šentjerneja, znani po svoji šegavosti, so trg krstili kar za „Dvojčkov trg". Ena od teh družin, kjer se je število članov in s tem tudi lačnih ust povečalo naenkrat za dva, je tudi Lampetova.
,,Šentjernejčanom je ime Dvojčkov trg prišlo tako v navado, da skoraj nihče ni rekel drugače. Spominjam se, da smo celo časopis dobivali na naslov: Lampe, Dvojčkov trg, Šentjernej^" je veselo in živo pripovedovala Anica Lampe, šentjernejska gostilničarka (oziroma bi moral zapisati: bivša gostilničarka, saj je pred štirimi leti gostilno prepustila sinu Tomažu), za katero domačini pravijo, da mora imeti veliko srečo tisti, ki jo hoče videti slabe volje.
,,Res nisem še videl ženske, ki bi tako mirno in potrpežljivo prenašala vse nadloge gostilniškega poklica kot Lampetova," mi je dejal znanec, ki je bil sam nič kolikokrat v Lampetovi gostilni priča prizorom, ko mu je zavrela kri ob pogledu na kakšno ,,tečno muho", ki se ji ne da ne zlepa ne zgrda nič dopovedati.
Ravno ko smo se pogovarjali, se je pri sosednji mizi na ves glas drl neki okoličan. „Tega je pa najbolje pustiti, saj bo kmalu nehal. Vsakih štirinajst dni ga prime in si mora dati malo duška. Drugače pa ni slab človek,"
1 je povedala Lampetova.
Mladi, katerih je bilo v tistem času, ko ni več dan niti še večer, v gostilni največ, so se začeli dregati in se šaliti, kako bi bil videti v takem stanju vpijoči možak na konju na znanih šentjernejskih dirkah, na katerih vsako leto baje zelo uspešno sodeluje. Meni pa se je vrinila predstava, da to dirko prenaša televizija, komentira pa jo Anica Lampe, saj ji jezik teče bolj kot marsikateremu znanemu komentatorju, duhovita je pa tudi za nekaj naših humoristov skupaj. In vse skupaj v čudovitem, neponovljivem in izredno bogatem šentjernejskem dialektu, ki ga govorijo lahko res samo tisti, ki so se tam rodili, tam živijo in po šentjernejsko tudi mislijo.
Pred vojno je bilo v Šentjerneju deset gostiln. Ena od njih je bila Lampetova. Pravzaprav to ni bila gostilna, ampak bife. „Moj mož Rudi je bil po poklicu pek," je začela pripoved o zgodovini današnje gostilne Anica Lampe. ,,V najemu je imel majhno pekarijo. Takrat ljudje niso tako kupovali kruh kot danes, marveč so ga zlasti na podeželju pekle gospodinje same. Samo od pekarije družina ni mogla živeti, zato se je mož odločil, da začneva še z bifejem. V najem sva vzela pol današnje gostilne in 1937 odprla bife, prav tako pa je mož še naprej imel pekarijo." Mladi gostje, ki se radi zbirajo pri Lampetu, kjer imajo igralni avtomat in juke box, so hitro pripomnili, da takrat vsaj ni bilo take zadrege za kruh kot dandanes, ko ga v Šentjernej pripeljejo iz Novega mesta šele ob
desetih dopoldne, pa še kmalu poide, tako da morajo ljudje čakati nanj v vrstah.
Med vojno je bil Lampetov bife zaprt, v pekariji pa so nekaj časa Nemci pekli kruh zase. Po vojni je pekarijo prevzela kmetijska zadruga, kmalu pa je vse skupaj propadlo in peči so se sesule.
Po vojni se je Lampetova družina povečala, vsega skupaj je bilo kar sedem otrok. „Nikoli ne bom pozabila dogodka, ki se mi je pripetil, ko sem rodila dvojčke. Hrane ni bilo, obleke prav tako ne. Prosila sem nekega domačina, ki bi mi lahko priskrbel vsaj najnujnejše za dojenčka, pa mi je zabrusil, naj ju položim na slamo," se z grenkobo spominja Lampetova. „Hiša, v kateri smo imeli v najemu stanovanje in bife, je bila med vojno bombardirana. Po vojni sva z možem takoj začela popravljati, da smo vsaj stanovali lahko. Ščasoma smo obnovili tudi lokal in pridobili še eno sobo. 1951 sva spet odprla gostilno; takrat niso več dajali dovoljenj za bifeje. S prostorom smo bili vedno na tesnem, zato nismo nikoli imeli kuhinje. Sedaj pa so od sina zahtevali, da mora imeti tudi kuhinjo, in jo ureja."
Do 1966 sta Lampetova skupaj vodila gostilno, potem pa je mož Rudi hudo zbolel in naslednje leto umrl. Vsa skrb je padla na Anico, ki je šest let vztrajala, potem pa obrt odstopila sedanjemu lastniku, sinu Tomažu. „Tomaž je že prej tri leta delal pri meni, v Ljubljani je tudi uspešno končal gostinski tečaj in sploh je bil nekako že vnaprej odločen, da bo on prevzel gostilno, čeprav je izučen za ročnega oblikovalca."
Po moževi smrti je Anica lokal odkupila in tako so sedaj Lampeti ne samo birti, ampak tudi lastniki. Gostje pri njih so v glavnem domačini in okoličani, ki naročajo največ cviček. „Od nekdaj ga kupujemo pri kmetih, belo vino pa imamo samo v steklenicah," pravi sedanji gostilničar Tomaž. Gostje zelo poh\«lijo njihovo točena pivo. Tomaž pravi, da toči Union pivo, tako kot drugje, okus pa je odvisen od točilnega avtomata oziroma od njegovega vzdrževanja. „Če avtomat ni temeljito očiščen vsak teden, se okus piva spridi," pravi Tomaž, ki za to skrbi sam, kot sam tudi popravlja igralni avtomat ali juke box; in se loti vsakega dela v hiši. „Če je treba betonirati, betoniram, če popraviti avto, sem pa mehanik," pribije. Tomaž gostom rad pokaže fresko z domačim motivom, ki jo je naslikal slikar Lojze Koporec, ki je nekega dne pred leti iz Ljubljane prišel v Šentjernej pa so se mu ti kraji, ljudje, pa tudi dobra kapljica tako priljubili, da je tu ostal.
Mladi gospodar Tomaž obljublja, da bo kuhinja že letos nared, pri Lampetu pa bodo v glavnem postregli s specialitetami na žaru. Rad bi uredil tudi gostinski vrt. „Časa je še dovolj, mlad sem, veselje imam, žena prav tako in ni hudir, da ne bo šlo. Pa tudi mama nam rada pomaga. Ona ima v kuhinji tudi nekaj izkušenj. Včasih je ob nedeljah pripravila vampe, ki so jih Šentjernejčani zelo hvalili.
11 in jaz v zrcalu Kulture
Priprave na teden Komunista, ki bo v brežiški občini od 4. do 10. oktobra
varstvo spomenikov NOV, varstvo etnografskih in kulturnozgodovinskih spomenikov.
Predviden je posvet o vlogi in delu kulturnih ustanov v občini, ki naj bi ga organizirala kulturna skupnost dne 6. oktobra. Na posvetu naj bi sodelovali Zavod za kulturo, Posavski muzej, Glasbena, šola in Dom JLA.
Občinska konferenca SZDL bo pripravila razstavo o varstvu okolja in urbanističnih posegih v prostor ob strokovni pomoči Regiona, inšpekcijskih služb, upravnih organov občinske ‘skupščine ter nekaterih) delovnih kolektivov oz. krajevnih skupnosti.
Komite občinske konference ZK bo ustanovil aktiv komunistov kulturnih delavcev, ob zaključku tedna pa bo ocenil uresničevanje kulturne
Četrtkovo srečanje s Cankarjem na razstavi v Posavskem muzeju sodi med prve prireditve letošnjega tedna Komunista v Brežicah. Komite občindce konference ZK napoveduje bogat program najrazličnejših dejavnosti, ki naj bi Dokazale svetle in temne strani kulturne politike v občini.
Tako je vsaka osnovna organizacija ZK dolžna skupaj s predstavniki sindikata, Zveze socialistične mladine oz. Socialistične zveze oceniti sodelovanje delovnih ljudi, predvsem pa komunistov, v kulturnem življenju. Po tej poti naj bi iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti prihajali odgovori, ki bodo pripomogli k celoviti oceni kulturne politike v občini
Osnovne organizacije ZK bodo v tednu Komunista prirejale srečanja z umetniki in drugimi kulturnimi delavci, organizirale manjše razstave v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, slabele za obisk prireditev v tem tednu, pa tudi za sodelovanje v raznih razpravah s področja kulture. Tu je mišljeno
NOVO V BREŽICAH
„VRHOVI ZELENGORE" - V prosvetnem domu v Brežicah bodo 8. oktobra predvajali film „Vrhovi Zelengore", nakar bo sledil razgovor z avtorji in nosilci glavnih vlog.
KNJIGE DVEH ZALOŽB -Zagrebška založba „Alfa“ in ljubljanska ,.Partizanska knjiga" pripravljata skupno razstavo knjig o narodnoosvobodilnem boju. Predstavniki društva književnikov iz obeh republik bodo nato sodelovali v razgovoru o pogledih na izdajanje partizanske literature pri nas.
NEDISCIPLINIRANOST - Zaradi izostajanja in zamujanja sodnikov porotnikov imajo na sodišču v Brežicah večkrat težave. Dogaja se, da morajo na hitro iskati drugega porotnika, če hočejo, da se obravnava sploh začne. Take zamude ovirajo normalno delo. Še dobro, da je med porotniki vendarle precej takih, ki vzortio opravljajo svojb dolžnost in zato zaslužijo tudi pohvalo.
politike v luči programa in kongresnih sklepov ZK.
JOŽICA TEPPEY
kam je Sel OBČANOV DINAR
Za novi zdravstveni dom, ki ga bodo v Brežicah odprli prihodnji mesec, so predvideli 5,5 milijona dinarjev samoprispevka, ki ga zbirajo občani od aprila 1973 za potrebe zdravstva in šolstva. Zdravstveni dom financirajo še regionalni zdravstveni dom v Celju, Lekarna v Brežicah in regionalna zdravstvena skupnost Celje. Letos bo dokončana prva faza, ki naj bi ji čimprej sledila druga in dokončno rešila probleme osnovne zdravstvene službe v občini.
BREŽIŠKE VESTI
Produktivnost navzdol
Izgube v prvem polletju — Takoj ukrepati
Gospodarjenje v prvem polletju vzbuja zaskrbljenost v brežiški občini Predvidevanja iz resolucije se niso uresničila in rezultati so slabši od povprečja v Sloveniji
Produktivnost se je zmanjšala za 6 odstotkov, saj je za 5 odst. več zaposlenih ustvarilo za 1 odst. manj dohodka kot lani Delno gre to na račun zmanjšanih naročil ob vpeljevanju zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Spričo tega so bili ponekod prisiljeni skrajševati delovni teden (na primer v Tovarn j pohištva), na drugi strani pa
nekatere delovne organizacije (tovarna prikolic IMV) kljub zadostnim naročilom planov niso izpolnile. Med panogami, ki izkazujejo ob polletju več izgub kot ostanka dohodka, so razen industrije še gozdarstvo, trgovina, gostinstvo in komunalno gospodarstvo.
Od vseh organizacij, ki so imele v prvem polletju izgubo, zahtevajo sanacijske programe z analizo vzrokov za izgube in s prikazom ukrepov, ki jih bodo pripeljali na zeleno vejo. Na zadnji seji v četrtek je tako zahtevo podprl tudi komite občinske konference ZK.
J. T.
n
ZAČELO SE JE — Težko pričakovanje modernizacije ceste proti Laknicam je v teku, na delovišču ne manjka težkih strojev. Za začetek bo posodobljenih 2 km cestišča. (Foto: Železnik)
V polletju malokdo ušel izgubi
Sedanje gospodarjenje že prinaša boljše uspehe — Vsakdo naj redno pretresa
gospodarjenje v svojem kolektivu
Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je bila obravnava polletnih gospodarskih dosežkov spet ena tistih točk, kjer delegati niso kaj posebnega posegali v razpravo, čeprav gre pravzaprav za življenjsko vprašanje slehernega. Namesto zbora združenega dela so gradivo obravnavali vsi zbori. Eden od poglavitnih sklepov je, da se morajo s položajem seznaniti vsi delavci, saj lahko le s složnimi napori vseh dosežejo boljše uspehe ob koncu leta.
Slednje je namreč nujno, sicer bi lahko bdi prenekateri načrti kolektivov, samoupravnih skupnosti in krajevnih skupnosti ogroženi'Lani sta ob polletju izkazovali izgubo le dve delovni organizaciji, letos pa med 24 kolektivi, kolikor jih obravnava analiza službe družbenega knjigovodstva,- jih izkazuje izgubo kar 15! Nekateri se sicer tolažijo s tem, da se o izgubi sploh ne bi splačalo govoriti, če bi še bil v veljavi stari obračunski sistem. To sicer drži, še bolj pa je res, da smo v družbi s starim sistemom pometli in poti nazaj ni Vse seveda tudi ni tako črno; med kolektivi, ki izkazujejo izgubo, jih je pet, ki so obračunavali amortizacijo nad predpisano stopnjo.
V tem polletnem gospodarjenju so se spet močno pokazale posledice hitre izgradnje industrije na račun posojil, kar je pač popkovina nerazvitih, še lansko prvo polletje
so znašala odplačila posojil 12,4( odst. razdeljenega dohodka, letos pa že 16,8 odst.; v absolutnem znesku so se odplačila povečala kar za 55 odst Vsemu navkljub je zaključilo polletno gospodarjenje uspešno devet delovnih organizacij; Novoles -tozd tovarna akrilnih plošč, GG Novo mesto - tozd Trebnje, Gradbeno opekarsko podjetje Mirna, Mercator - tozd Gradišče, Mizarsko
SPET KRVODAJALSKA AKCIJA
Občinski odbor Rdečega križa Trebnje vabi krvodajalce m ostale zdrave občane na jesensko krvodajalsko akcijo. 2. novembra bodo odvzemali kri v mirenskem zdravstvenem domu, naslednji dan pa še v Trebnjem. Glede krvodajalstva so v trebanjski občini še vedno pri vrhu v republiki.
podjetje Hrast Sentlovrenc in Krojaško podjetje Trebnje. Skupni ostanek dohodka v teh kolektivih je le 2,05 milijona dinarjev.
A. ŽELEZNIK
DROBNE Z MIRNE
PRIDOBITEV MODELARJEV -V ponedeljek so dobili mirenski modelarji dvoje naprav za radijsko vodenje svojih letalskih modelov. Gre za izredno privlačne modele, ki jih občinstvo rado gleda. Mirenski modelarji - ena od najbolj delavnih sekcij tamkajšnje organizacije za tehnično kulturo - imajo letos za seboj uspešno tekmovalno sezono.
SPET NEKAJ ASFALTA - Na priključku k mirenski Kolinski, tozd tovarna za predelavo krompirja, pripravljajo cestni delavci vse potrebno za asfalt. Žal bo še naprej ostala jamasta preostala dovozna pot mimo lesnega obrata IMV.
TREBANJSKE NOVICE
Z zemljo kot svinja z mehom
V petih letih nad 500 stanovanj
Vsako leto zazidamo ogromne površine najboljših kmetijskih zemljišč — Občina Krško ni izjema
Stanovanjska skupnost ima v razpravi srednjeročni načrt stanovanjske in komunalne izgradnje — Bo mogoče izpolniti predvidevanja?
Nad podatkom, da so samo v krški občini lani namenili za pozidavo kar 70 hektarov kmetijskih zemljišč, se velja zamisliti, zlasti če se zavedamo, da tudi drugod ni bilo veliko bolje, morda celo slabše. Kmetijska zemljiška skupnost, ustanovljena zato, da bdi nad pretiranim uničevanjem kmetijskih zemljišč, predvideva, da bodo v občini poslej spremenili namembnost kmetijskih zemljišč največ na površini 30 hektarov letno.
Med razlogi za nesmotrne posege v prostor so največkrat cenejši stroški pozidave, vendar je prihranek le navidezen, saj povzroča z
odvzemom najkvalitetnejših ljišč neprecenljivo škodo.
zem-
Krške
novice
Po
pn
od
PRAVA SOUDARNOST -podatkih, ki smo jih dobili občinskem štabu za pomoč potresa prizadetemu Posočju, so do minulega četrtka v krški občini zbrali že 139,7 milijona starih dinarjev. Ker se akcija seveda še nadaljuje, bodo sprejeto obvezo, zagotoviti 125 starih milijonov, znatno presegli
NOVO VODSTVO - Na volilni in programski konferenci občinske organizacije ZSMS je le-ta dobila novo vodstvo. Poslej bo poklicni sekretar Draško Kupirovič, predsednik konference pa Dušan Dornik.
POTREBNA PODPORA - Na minuli seji so člani OK ZKS ocenjevali polletne gospodarske uspehe. Pri tem so podprli prizadevanja tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj" za uskladitev prodajne cene roto papirja s proizvodno, kakor tudi najetje sanacijskega kredita za krško »Kovinarsko“.
POTRJEN PROGRAM - Po poletnih počitnicah so se prvič usedli za mizo predsedniki komisij, ki naj bi uresničile vse načrte za čim dostojnejšo počastitev 5004etnice krških mestnih pravic. Domenili so se, da po vsej sili uresničijo zastavljeni program, četudi jih čas že preganja in čeprav bodo za vse potrebna dokajšna finančna sredstva.
KRŠKI
TEDNIK
Do novih kmetijskih površin namerava zemljiška skupnost v krški občini priti na različne načine: s ponovno usposobitvijo opuščenih gramoznic, z agrotehničnimi ukrepi na slabo rodovitnih zemljiščih, z izsuševanjem močvirnatih površin in s preprečevanjem poplav ob rekah in potokih.
Skupnost si bo nadalje prizadevala preprečiti nadaljnje drobljenje posestev in bo podpirala združevanje zemljišč z medsebojno menjavo. Tako se bodo zemljišča zaokroževala in povečevala, kmetijam pa bo s tem olajšano moderno obdelovanje s stroji ter vključevanje v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Razvoj zasebnega kmetijstva in njegov večji delež v pridelovanju za trg naj bi v naslednjih letih pospešile skupne akcije pri gradnji hlevov, pomnože-vaniu staleža živine, akcije pri
obnovi vinogradov in sadovnjakov, pri urejanju novih nasadov jagodičevja ipd.
Kot nosilka racionalnejše kmetijske zemljiške politike bo KZS s prej omenjenimi ukrepi skrbela za boljši ekonomski in socialni položaj kmetov, za poglabljanje samoupravnih odnosov in nadaljnjo preobrazbo vasi
J. TEPPEY
CESTA DO VODENIC
Prebivalci Vodenic in Rži-šča so v nedeljo, 19. septembra, slavili dvojno delovno zmago. Odprli so vodovod in cesto, dve pridobitvi, ki jima bosta olajšali naporni vsakdanjik. Cesta jih je zbližala s kraji v dolini, kjer si mnogi iščejo zaposlitev. Cesto so razširili in današnji obiskovalec obeh hribovskih vasi nad Kostanjevico sploh ne ve za neprevozne kolovoze, po katerih so se domačini mučili vsa zadnja leta. Do zdaj je veljala cesta 590.000 din, sto pa jih bodo morali investirati še naknadno za navoz gramoza do Bana, ker kamioni zaradi slabega vremena niso mogli na traso.
VRTEC ZA 200 OTROK
Na Vidmu bodo v bližini osnovne šole do Z oktobra dokončali prvo fazo novega otroškega vrtca, ki bo sprejel 65 otrok v dveh oddelkih jasli in dveh oddelkih za malčke. Prva faza bo veljala 4,3 milijona dinarjev, celotni vrtec, ki ga bodo dogradili že prihodnje leto, pa 13 milijonov. Trenutno imajo Krčani organizirano varstvo za 163 otrok. Matere težko čakajo na varstvo v jaslih, kjer bodo sprejemali otroke od osmega meseca starosti naprej. V novem vrtcu se bodo otroci postopoma selili iz jasli v vrtec, nato pa v šolo, ki stoji na istem kompleksu. Prihodnje leto nameravajo na prostoru med obema zgraditi centralno kuhinjo z zmogljivostjo 1700 obrokov.
V minulih petih letih je bilo zgrajenih 613 stanovanjskih enot na območju občine. Razmerje je za nekaj desetink pod republiškim povprečjem. V petletki, ki se ie začela, naj bi bilo zgrajenih še 544
Izgradnja stanovanj v sevniški občini je bila v preteklosti na dobrem glasu. S sorazmerno skromnim denaijem se je precej zgradilo. Posebno lepo so v preteklosti izkoriščali denar za solidarnostno gradnjo. Tehtanje različnih vidikov, s katerimi se bodo srečevali v začetem petletnem obdobju, kažejo vso skrb, da bi tudi v bodoče izkoristili sleherni dinar.
stanovanjskih enot, kar pomeni lep denar - 232 milijonov dinarjev, če bi seveda uspeli graditi z načrtovano ceno 5.215 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine.
Marsikoga bo v tem obdobju zaradi komunale bolela glava. V preteklosti je bila po mnenju stanovanjske skupnosti neljub pastorek, zato v komunali marsikaj ni do kraja izvedeno, kar se utegne še hudo otepati Po nekaterih resnih opozorilih iz Komunalno stanovanjskega podjetja je mesto Sevnica lahko že prihodnje leto ob vodo.
Največ naj bi se seveda gradilo v centrih: Sevnici Krmelju in Bošta-nju (70 odst.), Blanci Loki, Tržišču in Šentjanžu (15 odst) in drugih naseljih (15 odst). V Sevnici je stavbišč za 444 stanovanjskih enot družbene gradnje. Za blokovsko gradnjo bo treba 4,53 ha površin,
medtem ko bi za 222 zasebnih hiš porabili 16,76 ha površin. To pa je za marsikoga podatek, ki svari pred to gradnjo, zakaj začarani krog komunale se prav tu spet hudo poglablja. O gradivu stanovanjske skupnosti je v torek spregovorilo občinske konference
predsedstvo SZDL
ALFRED ŽELEZNIK
LABOD IN AMD ZA POSOČJE
Na predlog sindikalne organizacije so se v 390-članskem kolektivu tovarne Labod Novo mesto - tozd Libna Krško takoj v četrtek soglasno odločili prispevati nov delež za solidarnostno akcijo za prizadete v Posočju. Tako so se odpovedali 20 tisoč dinarjem, namenjenim za vsakoletni tradicionalni izlet po Sloveniji Kolektiv se bo še ta teden dogovoril za solidarnostno soboto.
Izvršni odbor Avto-moto društva v Krškem pa se je odločil, da za člane in njihove družine letos ne bo organiziral izleta „Pot v neznano". Ta predlog je sprejel v prepričanju, da sc bodo zanj izrekli vsi člani in podprli odločitev za 20.000 din pomoči Posočju, da bi pripomogli k ublažitvi posledic zadnjih potresov v tem delu Slovenije.
ZGLEDEN LOVEC - Ob 30-letnici lovske dtužine Boštanj so imenovali za častnega člana Franca Novšaka
Družini je predan ves čas njenega obstoja, zanimivo je, da je vsa ta leta nepogrešljiv na brakadah. Vesten je tudi pri raznih opravilih v krajevni skupnosti.
GASILSKI RALLY
V počastitev tedna požarne varnosti pripravlja občinska gasilska zveza v Sevnici že tradicionalni rally svojih enot. Letošnja pot bo vodila gasilske avtomobile in desetine po štajerski strani občine. V nedeljo bodo začeli pot v Loki, nato se bodo ustavili pri gasilcih na Bregu, obiskali desetino v Zabukovju in zaključili na Blanci. Med potjo bodo opravljali seveda številne preizkuse sposobnosti, kjer bodo preverili znanje in delovanje opreme.
ZBIRALNA
MESTA
Denarno pomoč za prizadete po potresu v Posočju zbirajo v krajevnih skupnostih po pisarnah krajevnih uradov na Blanci Milan Mešiček, v Boštanju Franc Vintar, na Bučki Anica Železnik in Franc Ilaš ml, v Loki Slavko Hočevar, na Studencu Jože Žibert, v Tržišču Alojz Udovč v Šentjanžu Pepca Brate, v Zabukovju pa Marija Špan. Na Primožu zbira pomoč tajnik KS Karel Zorko, v Krmelju Ivan Perhaj, za območje KS Sevnica pa Antonija Perko v pisarni občinskega odbora Rdečega križa vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure na Glavnem trgu, sicer pa tudi na domu v Sevnici, Cesta na grad 35. Izvršni odbor občinske konference SZDL poziva vse obrtnike, delavce pri obrtnikih in kmetovalce, naj se vključijo v solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za Posočje in prispevajo po svojih možnostih.
SEVNIŠKI
PABERKI
ZA VODOVOD NI OVIR -Delegati občinske skupščine so na seji v petek izglasovali odločbo o splošnem pomenu, kar omogoča vodovodnemu odboru Vrhek-Glo-boko, da spelje cevovod po zemljišču Pavle Janežič iz Vrha. Odbor se je trudil rešiti vprašanje v dogovoru z lastnico, vendar zal ni uspel, čeprav gre za prekop zemljišča ob robu gozda, Iger ne bo bistvene škode. Primer potrjuje, da takšno nasprotovanje ne more onemogočiti družbene akcije, čeprav zavira delo.
DO REŠITVE ŠE LETA? - Po odgovoru na delegatsko vprašanje sodeč, »olimpijski1 ogenj na sevniški gmajni še ne bo Kmalu izginil. Tako krajevna skupnost v Sevnici kot Komunalno stanovanjsko podjetje sicer pripravljata rešitev, ki pa še ne bo otipljiva nekaj let Če bo le mogoče Še toliko časa zdržati ob naraščajočem smradu pravzaprav sredi mesta!
	Ns EL.«	l .
	m	
SK	■gmh	
		
18
DOLENJSKI UST
Sl. 40 (1419) -k 30. septembra 1976
PRODA j A: za
Iz močvirja kmalu orna zemlja
Na 10 ha Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas začeli melioracijska dela — Zemljiška
skupnost podpira izsuševanje pri kmetih
Na površinah okrog Doba, kjer v glavnem rasteta ločje in kisla trava, že nekaj časa brnijo stroji dolenjske vodne skupnosti. Konec tedna so pričakovali iz Šentjerneja še poseben stroj mariborske vodne skupnosti za kopanje in polaganje drenaže. S tem se je pričel uresničevati tudi Srednjeročni načrt trebanjske kmetijske zemljiške skupnosti za agromelioracije.
stroji, sc bo prav gotovo marsikdo premislil kot ob vsakem drugem napredku.
ALFRED ŽELEZNIK
Geometri ugotavljajo, daje tod za ta poseg zrelih 360 hektarov zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost je dela razdelila na faze, kjer naj bi se najprej začelo delati na površinah Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas. Februarja letos je bil na Dobu sestanek s kmeti, da bi dela razširili tudi na njihova zemljišča. Prišlo je 37 gospodarjev. Akcijo je podpirala tudi SZDL in trebanjska Kmetijska » zadruga. Med kmeti je bil izvoljen iniciativni odbor, ki ga vodi Polde Višček z Volčjih njiv.
NENAVADEN OSIP
Pripravljenost za pristop k bodoči melioracijski skupnosti so izredno lepo pokazali na Volčjih njivah. Zal so popolnoma odstopili od akcije na
SOLIDARNI S POSOČJEM
Ne držijo časopisni podatki o prvem krogu plačila enodnevnih zaslužkov delovnih ljudi iz trebanjske občine, namenjenih od potresa prizadetemu Posočju. Ko ie bilo pisano o 46,8-odst. izpolnjeni obveznosti, je bilo dejansko nakazano že 88 odst. denarja. Več kot 150.000 dinarjev je bilo namreč evidentiranih drugod. Večinoma so to storili tozdi, ki imajo sedeže matičnega podjetja zunaj občine. Tako je tozd brežiške^ Gozdnega gospodarstva Puščava odvedel enodnevni zaslužek v Brežice, tozd Temenica iz Trebnjega v matični Labod, mokronošica tozd Elektroliti v Iskro, mirenska Dana pa je nakazala denar občinskemu odboru Rdečega križa v Novem mestu. Konec minulega tedna so presegli že 100 odst. „obvezno-sti“.
UREJEN KOLEKTIV
Povprečni osebni dohodki v mo-kronoski šivalnici Indupiatija sc gibljejo razveseljivo. Zadnje povprečje znaša 2.970 dinarjev; če ne bi imeli še porodniških iz časov Roga, bi znašalo že okrog 3.500 dinarjev. Za nemoteno delo imajo dovolj delavcev, ki ne zapuščajo več kolektiva.
Podpora
Tajnik kmetijske zemljiške skupnosti inž. Resman izredno ceni podporo akcij za melioracije med zasebnimi kmeti v Mirenski dolini, ki jo daje kmet Leopold Višček z Volčjih njiv. Med
vaščani je izredno hitro zbral vse podatke. Ob našem obisku ni bil kaj posebno zadovoljen s krompirjevo letino. Gomolji namreč tudi že gnijejo. ,.Marsikdo ni pristopil, ker je že v letih," je menil o nasprotovanju nekaterih do melioracije. Vesel je, da je v Volčjih njivah drugače. „ Voda zaliva zemljo, razen ločja ne uspeva nič na teh površinah. Če bo zima ugodna za zemeljska dela, se bodo na zasebnih površinah lahko prej začela dela. “
Glinku (razen kmeta Brajerja), tako da jih ni bilo mogoče zajeti niti v izdelavo načrtov. To je seveda velika škoda, saj daje kmetijska zemljiška skupnost polovico udeležbe. Praktično dvajsetletna posojila s 3-odstot-no obrestno mero so izredno ugodna.
ŠIRŠI JARKI
Čeprav sc zaenkrat dela le na družbenih površinah, se bodo na odtočne jarke lahko priključili tudi kmetje, ker so izkopi jarkov že preračunani na to. Tako naj bi bilo v zasebnem sektorju melioriranih okrog 110 hektarov zemljišč. Kot nam je povedal tajnik zemljiške skupnosti inž. Janez Resman, je že pripravljen odlok, ki bo šel v kratkem pred občinski izvršni svet in nato še pred občinsko skupščino. Na ta način bodo opravili z nasprotovanjem nekaterih posameznikov, katerih zemljišča se zajedajo med ostale. Predsednik zemljiške skupnosti inž. Ciril Lenardič je prepričan, da je nekaj nasprotovanja akciji tudi zaradi nepoznavanja. Vrsta strokovnjakov si je ogledala melioracije na Štajerskem. Uspehi so nadvse lepi. Sedaj, ko že brnijo
UČENCI
PROTESTIRAMO
Učenci pedagoškega oddelka v Trebnjem se pridružujemo številnim protestom proti sedanjemu ravnanju avstrijske vlade in zahtevamo, da se končno izpolni 7. člen državne pogodbe, ki zagotavlja manjšinam pravice do enakopravnega življenja v Avstriji, ne glede na kakršnekoli prisilne popise, saj bi s tem naše zamejce oropali še zadnjih pravic in jih s tem obsodili na propad. Ker živimo v svobodni deželi, zavračamo oživljanje fašizma, saj tudi mi dosledno omogočamo kulturni in politični razvoj tujim manjšinam pri nas. Zato smo mnenja, da med narodi ne bi bilo sporov, temveč miroljubno sodelovanje in prijateljstvo.
22 podpisov
vse o Dolenjski v Dolenjskem listu
ŠIRŠI JARKI - Melioracije na zemljiščih Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas so začeli s čiščenjem starih strug. Vsi jarki so širše zasnovani, tako da bo mogoče priključiti tudi drenaže z zasebnih površin.
Sleherni dan na cesti
Račje selo in Blato dobita asfalt
Letošnje muhasto vreme še posebno priganja kmete, da posvetijo vsak ugodni trenutek polju. Kmet Franc Novak iz Blata, ki je hkrati predsednik krajevne skupnosti Račje selo, je že skoraj mesec dni od zore do mraka na cesti.
Z izgradnjo tovarne Gradbene keramike Ljubljanskih opekarn je prišel napredek tudi v to malo krajevno skupnost, ki
šteje le štiri večje kraje. Ko je tovarna potegnila asfalt od Trebnjega do svojega praga, so tudi domačini sklenili, da ne bodo držali rok križem ob tej edinstveni priliki. „Predračun za modernizacijo naše ceste je znašal 900.000 dinarjev. S prispevki vaščanov (od 3.000 do 4.500 dinarjev) smo zbrali okrog 250.000 dinarjev. Iz naše gramoznice smo prepeljali že 2.000 kubikov gramoza. Tre-grad ga je razvozil še 400 kubikov, treba ga bo še enkrat toliko. Ljudje so složni, to je največ vredno," pristavi, ko govori o akciji.
Ko so imeli v glavnem že vse pripravljeno, se je v deževju cestišče pred vasjo Blato začelo majati. Ni jim preostalo drugega, kot da so odrinili zemljo. Na novo je bilo treba položiti kanalizacijo v dolžini 50 metrov. V ponedeljek ali kakšen dan kasneje so pričakovali aslal-terje i/. Ljubljane. Ob gladki cesti bo trud hitro pozabljen.
A. 1.
»Kazen ni odveč”
Zakon o združenem delu tudi zaposleni v Iskri Šentjernej „prc-mlevajo" ne le na uradnih sestankih, temveč tudi v pogovorih med seboj. Kaže, da je osnutek tega zakona res zdramil zaposlene, saj doslej še noben dokument v Šentjerneju ni doživel toliko resničnega zanimanja delovnih ljudL
O tem, kaj pravijo o osnutku zakona v Iskri, je tekel pogovor s Stanislavom Božičem, sekretarjem osnovne organizacije ZK. Povedal je:
„Naša organizacija in njenih 56 članov je trenutno najbolj zavzetih ravno z razpravo osnutka zakona o združenem delu. To je povsod v središču pozornosti V splošnem so delovni ljudje v našem podjetju za stališča in določbe novega zakona, vendar pa imajo več pripomb in vprašanj. Največ nejasnosti je glede določb o minulem delu, precej debat pa je tudi o predvidenih denarnih kaznih."
- Ali ste pri vas za vpeljavo denarne kazni zaradi večjih kršitev ali ste proti?
„Ne morem govoriti za ves kolektiv, ker 'dokončna uradna stališča še niso oblikovana, imam pa vtis, da se večina, posebno pridnih delavcev, nagiba k odločitvi ZA. Vsi vemo, da zdaj nerednemu in malomarnemu sodelavcu tako rekoč nisi mogel do živega. Opomini so kaj malo zalegli. Mislim, da denarna kazen ni samo primerna, temveč nujna. Poznalo se bo v proizvodnji in uspehi bodo večji, če bo tudi delavčeva odgovornost zaostrena."
R. B.
TRENUTNO NaJBolJ AK1 (JALNA FKUDAJA: za ozimnico gre. V Brezovici pri Šentjerneju ima novomeška zadruga oiganizirano prodajo jabolk. Prodaja je stekla in bo trajala tja do srede oktobra. Kupci prihajajo od vsepovsod, delavke pa non-stop tehtajo. (Foto: R. Bačer)
Mladina hoče in zna delati
Mladi iz treh aktivov so imeli na Dvoru letno konferenco — Priznanja za uspešno delo
V soboto, 25. septembra zvečer, je bila dvorana dvorskega prosvetnega doma nabito polna. Zbrali so se mladi treh aktivov iz krajevne skupnosti Žužemberk, razen delegatov pa je prišlo na konferenco tudi precej gostov in mentorjev aktivov. Iz skrbno pripravljenega poročila Jožeta Perka o delu mladine v aktivih Žužemberk, Dvor in Veliko Lipje ter aktiva šolske mladine in razprave je bilo razvidno uspešno delo.
Mladina v žužemberški krajevni skupnosti je na delovnih akcijah, solidarnostih akcijah, pri kultumo-prosvetnem delu, Ljudski tehniki, v sekcijah TVD Partizan, pri SLO, v civilni in družbeni samozaščiti in v sodelovanju z drugimi organizacijami dokazala, da hoče in zna delati.
Na konferenci so izvolili novo vodstvo osnovne organizacije, ki mu
predseduje Branko Jarc iz Žužemberka. Na konferenci je Bojan Fink, predsednik občinske konference mladih, podelil članske izkaznice in priznanja za uspešno delo.
M. SENICA
ZARES CIRKUS -TUDI JEZIKOVNI
Prejšnji teden so zelo vidni lepaki po Šentjerneju vabili občinstvo na prireditev cirkusa Coloseum iz „Zapadne Nje-mačke", kjer tudi piše „100 Minuten Nervenkitzel - luft-balet...“ itd. Na enem lepaku je pisalo v treh jezikih: v srbohrvaščini, slovenščini in nemščini
Škoda bi bilo zdaj odnehati
Ce kmalu ne bo močne in združene akcije, se utegne podreti vse, kar je bilo zadnji dve
leti narejenega v prid civilizacije Romov
Lani je bilo iz množice nedelavnih in večinoma tatinskih Romov 72 zaposlenih v Novem mestu in okolici, toda v zadnjem času so začeli nekateri opuščati službo. Zakaj? „Ker ne vzdrže dvojnega življenja: na eni strani urejeno okolje med delom, na drugi brez strehe v gozdu," menijo poznavalci romskih razmer na občini.
Ko te dni za več Romov ugotavljajo, zakaj so pravzaprav nehali prihajati v službo, kjer so se več kot
služek, družina pa trdno streho nad glavo, je mogoče z gotovostjo reči. daje prevzgoja uspešna.
RIA BACER
leto dni dobro obnesli, ugotavljajo, da v več primerih ni pravega vzroka. Kot razlog zapustitve dela navajajo:
.. .„Sram me je, ker me sodelavci zmerjajo, češ da sem se nalašč s kladivom udaril po roki, samo da bi imel bolniško ...“ Drugi je bil dva meseca doma, ker je trdil, da boleha na pljučih, in je zahteval pregled na drugostopenjski komisiji. „So rekli, da me bodo poklicali na komisijo." Rom pa je čakal doma, namesto da bi šel v službo. Tretji je dva dni izostal, ker je iskal zdravnika za bolno mater. Imel je že prej nekajkrat take nujne izostanke, zdaj ga je sram priti v podjetje, ker bi ga „šikanirali“, itd.
Ljudje, ki se v občinski upravi ukvarjajo samo z romskimi zadevami in razmere dobro poznajo, menijo, da je v ozadju en sam resen problem. Romi so spoznali lepše in civilizirano življenje, imajo denar, toda splahni jim tako rekoč pred očmi. Kar kupijo in prineso domov pod šotor, izgine v dveh dneh. Nezaposleni in lačni sosedje pridejo prosit; če skrije, ukradejo in včasih tiKii groze. Tako zaslužka tako rekoč ni. Nujno bi bilo zaposlene Rome razseliti, kakor je v načrtu, toda s temi prizadevanji se posamezniki zaman zaletavajo kot z glavo v zid.
beraških družin. V Žabieku so že zdaj tri družine z veliko malimi
STO LET NOVOMEŠKEGA GASILSTVA
Te dni poteka 100 let, kar je v Novem mestu začelo delovati prostovoljno gasilsko društvo. V čast jubileja pripravljajo gasilci celo vrsto slovesnosti. Za uvod bo 1. oktobra popoldne v Bršhnu gasilska vaja; 3. oktobra dopoldne bo interna gasilska proslava v gasilskem domu; 10. oktobra pa bo slavnostna parada skozi mesto. Sprevod bo krenil v gasilski dom, tam pa bo osrednja slovesnost v počastitev stoletnice s podelitvijo visokih odlikovani.
O zgodovini novomeškega gasilskega društva pišemo v današnji Prilogi.
Čaka 60.000 dinarjev za gradnjo nekaj tipskih romskih hiš, za katere so načrti pripravljeni, k tem občinskim sredstvom pa bi prispevali še vsak posameznik in njihove delovne organizacije s posojili. Ustavilo se je, ker ni mogoče priti do zemlje, na kateri bi Romi lahko gradili. Zadruga ne odstopi svoje zemlje, v vaseh se Romov branijo. Nihče jih noče v bližino, zato ostajajo taki, kakršne so vzgojili: „Živi iz dneva v dan, ukradi, icar moreš!"
Če ne bo več razumevanja za te stvari in močne politične podpore, se tudi v bodoče ne bo premaknilo. Imeli bomo še več brezposelnih in Žabiekt: veliko
otroki, katerih očetje so v zaporu in nimajo niti dinarja dohodkov. Živijo, toda ne od dela svojih rok.
Iz več primerov romskih družin, katerih gospodarji imajo reden za-
2U2EMBERK: DENAR JE RAZDELJEN
Krajevna konferenca SZDL v Zužerriberku je pretekli četrtek obravnavala uresničitev programa krajevne skupnosti, obenem pa so razdelili družbenopolitičnim organizacijam in društvom sredstva, ki bodo na soljo za njihovo programsko dejavnost v letošnjem letu.
M. S.
VAJA V NOVOTEKSU
1. oktobra ob 16. uri bo na objektu tovarne Novoteks v Bršlinu gasilska vaja. Izvedli jo bodo v počastitev 100-letnice novomeškega gasilstva in jubileja tovarniškega gasilskega udejstvovanja. Gasilci bodo ukrepali in vadili, kot da bi šlo zares, upajo pa, da ne bodo s tem koga prestrašili.
RODILE SO:	Nada	Turk z
Mestnih njiv 6 - Kristjana; Mirjana Žižek iz Ragovske 16 - Uroša; Jožefa Gogič iz Zagrebške \ 1 -deklico; Metka Romih iz Kristanove 34 deklico; Antonija Saje iz Kettejevega drevoreda 43 - deklico in Marija Grubar iz Partizanske 21 -Tanjo.
Ndvomdika kronika
OBISK V MAUTHAUSNU -Novomeško hortikulturno društvo, ki je pred kratkim organiziralo daljši izlet in se ustavilo tudi v zloglasnem nemškem taborišču, je položilo venec k jugoslovanskemu spomeniku žrtvam. Lepa poteza!
PIONIRSKI PRAZNIK - Včeraj dopoldne je bila v dvorani kina Krka pionirska konferenca odreda Katje Rupene. Učenci istoimenske osnovne šole v mestu so s tem počastili 29. september, dan pionirjev. Podobne slovesnosti so bile tudi na drugih mestnih in okoliških šolah.
PRETEKLI TEDEN je bilo 88 prostovoljnih darovalcev krvi na novomeški transfuzijski postaji. K odvzemu krvi je prišlo 25 zaposlenih iz podjetja BOR v Dolenjskih Toplicah, 22 novoteksovcev, 7 zaposlenih iz Krke, 7 iz Beti-Mirna peč, 6 iz Laboda in 3 gospodinje ter 11 ostalih darovalcev. Hvala!
DA JE NA TRŽNICI CENEJE, so lahko v ponedeljek ugotovile gospodinje že na prvi pogled. Ne sicer veliko, vendar se pozna. Tokrat so prodajali paradiž nUc po 7 do 8 din kilogram, papriko po 10 din, kumare po 6 do 8 din, čebulo po 10,20 din, karfiolo po 17 din, limone po 13 din, zelje po 3 do 6 din, endivijo po 15 din.radič po 20 din, bučke po 8 din. Fige s Primorskega so veljale 16 din, slive 11 do 13 din, jabolka 5 do 10 din itd.
Ena gospa je rekla, da so v Novoteksu pred kratkim celi seriji bluz napačno všili rokave. „Nič čudnega", pravi, „ko pa ima nek šiviljski oddelek za mojstra celo ključavničarja."
TREBANJSKE
NOTICE
ruiiiciiiuuu jc iuui punuunu uciu
Mladi niso pozabili tudi na gradnjo delavskih stanovanj — Zahtevajo enake možnosti za šolanje — Dosledno izvajati reformo srednjega šolstva
Za novega predsednika občinske konference ZSM Kočevje so izvolili na seji konference 17. septembra Staneta Gabriča iz Kočevske Reke. Dosedanji predsednik Rudi Orel namreč odhaja na študij v Ljubljano.
Na seji so kritično ocenili pomanjkljivo delo na področji!* idejno-političnega izobraže-* vanja, napake na področju telesne kulture in pomanjkljivosti pri delu področnih konferenc, ki se niso dovolj uveljavile. Sklenili so, da mora čimprej zaživeti klub samoupravljalcev, dobiti je treba prostore za mladinski klub, o katerem je bilo doslej izrečenih že preveč besed, kluba pa kljub temu še ni. Vse te naloge so vnesli v svoj program dela do aprila 1977 in v dvoletni program dela. V programih tudi niso pozabili nalog na področju ljudske obrambe, mladinskih delovnih akcij ter sodelovanja z mladino v pobrateni slovenski občini
Dolina pri Trstu in mesta Prokuplje v Srbiji.
J. P.
DROBNE IZ KOČEVJA
TOVARNIŠKI TISK - Časopisi kočevskih podjetij naj bi bili nekaki obveščevalci za kolektiv o gospodarskem, finančnem in organizacijskem stanju v podjetju in o zanimivostih v stroki V podjetjih se zgodi tudi veliko takega, kar zanima ostale občane. Skoda je, da ne pride iz njih več tudi v dnevne časopise ali tednike. Tovarniški časopisi bi morali bolj redno izhajati Nekateri kasnijo tudi po več mesecev. Članki zastarijo. Uredništva tožijo, da nimajo dovolj sodelavcev, čeprav je v podjetjih veliko zanimivosti Ti časopisi bi morali prikazovati tudi bolj resnično, se pravi ne olepšano stanje v podjetjih in v občini ' ZA VEČJO VARNOST - Avto-moto zveza Slovenije je izdala lepe barvne plakate v velikosti 90 x 60 cm z vsemi cestnoprometnimi znaki Avto-moto društvo Kočevje jih je dalo vtisniti v melapan in jih nato brazplačno razdelilo osnovnim šolam. Tako se bodo šolarji seznanili s prometnimi znaki in predpisi
VAS-FARA:
MANJ ŠOLARJEV
Na osnovni šoli Vas-Fara in v Osilnici je to šolsko leto precej manj otrok kot preteklo. Namesto da bi se družine vračale, se odseljujejo. Človeka boli srce ob teh ugotovitvah. Skrajni čas je, da izseljevanje ustavimo. Pričakujemo pomoč občinske skupščine Kočevje, pa tudi samih občanov, ki bi morali že resno razmišljati, kako bodo prilagodili svoje domove za razvijajoči se turizem. Zanj imamo v naši dolini z asfaltirano cesto odlične možnosti Malo dobre volje in veselja bi bilo treba, pa bi šlo.	y
K0GEUSKE NOVICE
Iz Kolpske doline
DIVJAD ŽANJE - Divji prašiči delajo ogromno škodo po koruzi Prizadevni lovci bdijo skoraj vse noči Po poljih čakajo divjad celo v dežju. Odstrel teh tatov pa se jim še ne posreči
SLABO VREME - Zaradi zelo slabega vremena je močno zaostala košnja otave. Ponekod je celo pokošena zgnila.
PRIKRAJŠANI RIBICI - Na Kolpi in Čabranki se postopoma zaključuje sezona ribolova postrvi in lipanov. Zaradi dežja in naraslih in kalnih voda muharjenje ni mogoče. Letos je ribičem kmalu po začetku sezone nagajala nizka voda, zaradi česar so ribe tudi poginjale, nato pa še visoka.
Potres je kot vojna
- Ko je treslo našo stolpnico v Kidričevi ulici in ko je kazalo porušene domove na Tolminskem, sem se spomnil vojne, požgane domačije, internacije, lakote, mraza in drugih nesreč, pa sem rekel ženi: „Žakaj ne bi ponudila ljudem, ki jim je potres razdejal hišo, za čez zimo naše hiše v Novem Kotu pri Pod-preski," mi je povedal Jože Janež iz Kočevja, ki je v Itasu vodja izobraževalnega centra.
Žena se je s predlogom strinjala in Jože Janež je nato svojo ponudbo sporočil občinski konferenci SZDL.
Tovariš Janež je star 46 let Aprila 1942 so Janeževi družini v Novem Kotu Italijani požgali hišo. Potem so se Janeževi skupaj z drugimi dva meseca potikali lačni po gozdovih. Junija so jih ujeli Italijani in poslali v internacijo na Rab. Iz internacije
so se vrnili brez vsega, lačni, slabo oblečeni in bosi Nato so začeli obnavljati hišo.
,,Bilo je hudo,“ se spominja tistih časov Jože Janež, ,,in prav tako je hudo zdaj nesrečnim ljudem na Tolminskem. Pa še zima je tukaj in nimajo kam. Pri nas v Novem Kotu pa sta prazna hiša in hlev, kjer bi lahko prezimili kar dve družini in celo “ njihova živina. Le drva bi morali kupiti"
Odločitev Jožeta Janeža je spet dokaz, da človeka v nesreči najbolj razume tisti, ki je podobno nesrečo sam doživel, razen tega pa tudi, da čut za solidarnost na Kočevskem ni zamrl, saj zaposleni in drugi občani pridno zbirajo za prizadete Tolmince, delajo zanje ob prostih sobotah, pošiljajo prikolice in denarno pomoč.
J. PRIMC
r/sS- * ’	■'*«,	'
DO KONCA MESECA - <>1
maljska Zveza kultumo-prosvetm društev bo tudi za letošnje šolsi leto organizirala dopisne šole. V* razpisane dopisne šole vpisujejo j 30. septembra, vsak dan od 7. * 14. ure, ob ponedeljkih in sre dat f od 7. do 15. ure.
Odsek „partizanske magistrale" od Ručetne vasi do Semiča je že asfaltiran in delavci novomeškega cestnega podjetja opravljajo še zadnja dela. Čeprav je po pogodbi čas za predajo cesto svojemu namenu do 1. decembra, bo verjetno slovesna otvoritev že za praznik krajevne skupnosti Semič 28. oktobra.
Enake možnosti šolanja
OZIMNICA — Osnovna oigsni** cija sindikat« črnomaljske občin« uprave je za svoje člane organizi* nakup ozimnice. Na voljo so jabo® zlata parmena (4,30 din), jonataf __ zlati in rdeči delišes (5,30 ‘‘likj-jt kilogram) ter hruške (7,30 din Druga kvaliteta je tri do štiri dinsfl ceneje. Ozimnico prodajajo v 0 jih po 18 kilogramov.
°8
VSI zb,
Mvim
etos
Velika pozornost je na zadnji seji občinske konference ZSMS Črnomelj - bila je prejšnji teden — veljala razpravi o programu dela konference za naslednje mandatno obdobje, do oktobra prihodnje leto.
Defegati se zavedajo, da vzgoja in izobraževanje predstavljata eno osrednjih področij družbenega življenja in dela, zato se zavzemajo, da je potrebno va vseh učnovzgojnih ustanovah doseči čim boljše pogoje za socialistično organizirano šolo. Poudarili so, daje potrebno okrepiti samoupravljanje na šolah. „Ce bo mladim zaupana večja odgovornost, se bodo tudi bolj zavedali svojih dolžnosti," pravijo delegati Konferenca se zavzema za poživitev dela krožkov, ki naj jih vodijo dijaki in učenci sami, kajti prav pri samostojnem delu in odločanju se mladi najbolj in na najbolj ustrezen način vključujejo v samoupravljanje na vseh ravneh.
Za to pa je predvsem potrebno zagotoviti enake možnosti za šolanje vsem mladim. Tako se bo konferenca mladih v izobraževanju zavzemala za uveljavljanje štipendijske politike na osnovi samoupravnega sporazuma z združenim delom, pri tem pa se bo zlasti oprla na delavsko mladino. Nalog, ki v prihodnjenj mandatnem obdobju čakajo konferenco mladih v izobraževanju, je res veliko: prizadevanja za uvedbo celodnevne šole, za zagotovitev sredstev za regresiranje šolskih izletov in ekskurzij; organiziranje seminarjev za idejnopolitično usposabljanje mladih aktivistov; boj proti kajenju.
uživanju alkohola in narkomaniji; sodelovanje z ZRVS in ZZB; na področju obveščanja in informiranja je potrebno doseči da bodo iz osnovnih organizacij redno prihajale informacije, s katerimi bodo seznanjeni vsi mladinci Pri tem ima še naprej pomembno vlogo njihovo glasilo Tiri
A. B.
SEKRETAR ZA ENO LETO V KUMROVEC
V sredo, 15. septembra, je bila v Črnomlju 13. seja občinske konference ZKS Črnomelj, na kateri so obravnavali uresničevanje sklepov in stališč 7. kongresa ZKS na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in informacij v občini; konferenca je ocenila potek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, na vrsti pa so bila tudi kadrovska vprašanja. Sekretar komiteja Jure Perko odhaja za eno leto v politično šolo v Kumrovec, v tem času pa ga bo nadomeščal Janez Dragoš.
Konferenca je avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu poslala protestno pismo, v katerem obsoja avstrijsko politiko do slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter odločno nasprotuje nameravanemu preštevanju Slovencev in Hrvatov v njihovi državi
LOVCI GRADIJO - Lovski družini Črnomelj je poleti pogorela koča v Zagradcu, od katere so ostali le zidovi Lovci so se odločili, da bodo kočo obnovili. Vsi so poprijeli za delo in hiša je že dobila novo streho.
ZA UPOKOJENCE - ftnoirf sko Društvo upokojencev svoje člane, ki še niso P^cl članarine za 1976 in prejšnja '£: da to čim prej poravnajo. Prav ta* lahko upokojenci vsak dan vp&J posojilo za ceste, in to v pi#" krajevne skupnosti, Zadružna M v društveni pisarni
amorti
četrtin
&
'ečja.
DESET TISOČAKOV POSOJIJ - Tistim, ki še do sedaj niso vp* posojila za ceste, je lahko za z? kmet-upokojenec Vilko Žag11 Sečjega sela pri Vinici, ki K, boljše ceste posodil kar f"/' dinarjev, čeprav bo ceste, ki ^ zgrajene ali modernizirane s denarjem, uporabljal manj koti® sikdo od tistih, ki nočejo ~ posoditi.
SEMIŠKI KORZO - Semiča®1 dobili novo sprehajalno povrh vsega se asfaltirana. * j* stem času in ob lepem vreDie!’j radi sprehodijo po novem od* partizanske magistrale proti vasi. Potem, ko bo cesta tudi odprta, bo lepih sprehodov M ker jo bodo „zasedli“ avtor»obl
ODRINJENI PEŠCI
_ pip{;
pred blokom na Ulici 21. okjjJ 2a v Črnomlju je, kot j rezerviran za avtomobile. “es\j; morajo sedaj tam hoditi po sprašujejo, kdo bo tako ,>[n°y da bo avtomobile prestavil, spadajo in to - v obliki ***: kazni - dopovedal njihovim kom.
G
prire,
nika
tedni
ČET
bra
~ Ob gos ■jul noč PETI 'ob Pio Koi 'Ob mit »Za tev 'ob del kov,
S0B(
'ob
ske
Pol;
Koj
'ob Pev. bod naši ' ob cert Pie«
občan	\
vprašuje X s .
JR/ 7 J \
Vt C~>
'ML
odgovarja
- Ali meniš, da bi morali proti pomanjkanju mesa v naših trgovinah nastopiti bolj ostro?
— Nedvomno. Ribniški mesarji so že naredili prvi korak k temu. Namesto običajnega pozdrava sedaj vzklikajo parolo: „Smit prašičem, klobase narodu. „Za koga pa je meso, baje še sami ne vedo.
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
TURISTI SO RAZOČARANI ~ Ribniško turistično društvo je založilo prospekt Ribnice, ki pa daje turistu vse drugačno podobo kot mesto samo v resnici Panorama Ribnice je na fotografiji res čudovita, posebno Bistrica, brez kakršnihkoli odpadkov in smeti Obiskovalec je zato toliko bolj razočaran, ko najde ob mostu pravo smetišče vseh mogočih odpadkov. Ali so Bistrico čistili samo zaradi te fotografije, ne vemo. Druga možnost pa je, da je posnetek še iz starih, dobrih časov, ko je rečica res ponujala takšno podobo.
DELA POTEKAJO BREZ ZASTOJEV - Gradnja novega gasilskega doma, o kateri smo že pisali, poteka po načrtih. Delavci kočevskega SGP Zidar so se dela lotili z vso vnemo in tako so že postavljeni zidovi bodočega doma. Vse kaže, da bo gradnja, kot je bilo predvideno, končana že letos.
Črpalka bo - Po nekaj zapletljajih bo, kot vse kaže, le prišlo do tako pričakovane gradnje bencinske črpalke v Goriči vasi Istrabenz je že uredil vso potrebno dokumentacijo, tako da bodo že kmalu začeli z deli. Vse kaže, da zlobni jeziki, niso imeli prav, ko so govorili, da bo zaradi nerazumevanja med Petrolom in Istrabenzom predvidena gradnja odpadla.
REŠETO
Obsežen program obvezuje
Sejo izvršnega odbora SZDL posvetili nalogam, ki _________________izvirajo	iz	stališč	4.	seje	RK	SZDL
izvirajo iz stališč in sklepov 4. seje
-- gz--
Na četrti seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Metlika so člani razpravljali o nalogah, ki
UREJAJO OKOUCO — Z začetkom novega šolskega leta so se pričele tudi izvenšolske dejavnosti učencev. Dijaki ribniške osnovne šole so se odločili, da bodo z delom pomagali pri urejanju šolske okolice. Na posnetku jih vidimo pri urejanju cvetličnih gredic. (Foto: B. Budja)
Kam v prostem času?
Ob sobotah, nedeljah in praznikih Ribničani nimajo kam, ker je malo prireditev. Le vsaka druga sobota je praznik, ko igra doma njihova rokometna ekipa „Inles“, ki je članica druge zvezne lige. Ena rokometna tekma na dva tedna pa ni zadostno razvedrilo za občane.
Kes sta tu se dva kina, občasno kakšen koncert ali prireditev, kot nedavni ..Ribniški sejem“, vendar je to premalo.
Ko govorimo o kulturi in kultur-no-zabavnem življenju, govorimo o mladini, njenih težavah m iznajdljivosti Kot drugod so tudi v Ribnici mladi usmerjeni v gostilne: pred tekmo, pred kinopredstavo in po teh prireditvah tudi
Dom JLA v začetku ni bil odprt za vse, zdaj pa je. Vanj zahaja tudi nekaj mladih, ki jih verjetno ne bi smeli pustiti tja. Preveč so glasni,
POLOŽIU ASFALT - Ribnica dobiva iz dneva v dan vse več asfaltne prevleke.
kadijo in posedajo povsod, se podijo, iščejo „skrite“ kotičke itd.
Tudi mladi Ribničani bodo zrasli in kam bo vodila njihova pot? Tja, kot so navajeni od mladih nog, v gostilne. Ribniške gostilne imajo svoje posebnosti „Pti Pildarju" sc zbirajo kvartopirci, pri „Cenctu“ pijejo najraje pri točilni mizi, v hotel zahajajo najbolj trezni, v domu JLA pijejo „kratkega“, v „konjski“ oziroma konjak-bife pri samopostrežni pa vas dopoldne prijatelj povabi na kavo in še kaj. Gostiln je dovolj tudi v okolici, predvsem proti Kočevju.
M. GLAVONJIC
PRIKOLICI ZA POSOČJE
Za pomoč prizadetim po potresu v Posočju so delovne organizacije Ribnice dale vsaka po 5.000 din za nakup prikolice. Samostojno akcijo je izvedel le ribniški Inles, ki je z lastnimi sredstvi kupil avtomobilsko prikolico.
Vsekakor pa to ni nič kaj spodbuden odziv, še posebno če vemo, da je v Posočju veliko družin ostalo brez strehe nad glavo, zima pa sc bliža s hitrimi koraki
METLIKA: VSE VEC MARKSISTIČNIH KNJIŽNIC
..Komunisti bi se morali potruditi za samoizobraževanje, kajti nemalo članov celo Komunista premalokrat vzame v roke,“ so menili na minulem sestanku člani metliške komisije za idejnopolitično izobraževanje in kulturo. Med drugim so ugotovili, da imajo skoraj vse osnovne organizacije dobro zastavljene izobraževalne programe, pre-pogostokrat pa manjkajo teme iz teorije marksizma. Pohvalili so predvsem nekaj osnovnih organizacij v Beti, Kometu in gradaško organizacijo, ki že imajo marksistične knjižnice, v osnovnih organizacijah pa ugotavljajo, da pogrešajo predvsem literaturo, ki bi v poljudnem jeziku in na enostaven način pojasnjevala določena vprašanja.
Člani komisije so pozitivno ocenili prizadevanja za izobraževanje kadrov (pripravili so vrsto seminarjev) za vodilne funkcije v ZK, v občini pa so uspešno pripravili tudi dobro obiskano politično občinsko šolo.
Zdomcem poslej več pozornosti
Na zadnji seji metliškega koordinacijskega odbora za zdomce in mednarodna vprašanja pri občinski konferenci SZDL so se člani pogovarjali o nerazumljivem ravnanju avstrijskih oblasti in obsodili so nečloveški odnos do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Člani koordinacijskega odbora so se pogovarjali tudi o problematiki zdomcev in možnostih njihove vrnitve. Odbor bo pripravil vprašalnik,, na katerega naj bi odgovorili zaposleni v tujini in s pomočjo katerega naj bi dobili odgovore na nekaj pomembnih vprašanj. S pomočjo odgovorov bodo dobili člani koordinacijskega odbora jasno sliko, koliko povratnikov bi sc zaposlilo v industriji, koliko bi jih odprlo samostojno obrt in koliko bi se jih vrnilo na kmetije. Na seji so sc med drugim dogovorili, da bodo poslej zdomskim vprašanjem posvetili več pozornosti kot do sedaj, kajti marsikateri zdomec je zgolj zaradi neinformiranosti ostal v tujini dalj časa, kot je nameravaL
RK SZDL o uresničevanju ustavne vloge SIS na področju družbenih dejavnosti
Imenovali so koordinacijski odbor, ki mora spremljati in usklajevati uresničevanje sklepov in stališč 4. seje RK SZDL, poskrbeti, da bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile analize in ocene samoupravnega razvoja v vsaki SIS, in sicer na področju družbenih dejavnosti, izvršni odbori SIS pa morajo na svojih sejah ob obravnavah družbenega načrta občine za obdobje 1976-1980 ugotoviti, v kolikšni meri so posamezna področja SIS samoupravno postavljena na družbenoekonomske osnove, opredeljene z zakonom o združenem delu, in v kolikšni meri so usklajene s stališči in sklepi 4. seje RK SZDL.
Koordinacijski odbor (imenovali so ga kar delovno telo) naj bi ugotovil, kako se delegacije izpolnjujejo, kako naj se oblikujejo za posamezne SIS itd. Izvršni odbor je sprejel dokaj obsežen program, v katerem si je med drugim zastavil, naj OK SZDL in OSS proučijo obveznosti osnovnih organizacij sindikata in krajevnih konferenc SZDL pri uresničevanju in uveljavljanju delegatskega sistema in odnosov v SIS itd.
TEDEN KOMUNISTA OD 15. DO 22. OKTOBRA
Na minulem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK v metliški občini so sekretarji ocenili uresničevanje sklepov zadnjih sej konference in komiteja in sc dogovorili za nadaljnjo aktivnost osnovnih organizacij ter sprejeli vrsto nalog.
Tako naj po vseh delovnih organizacijah še enkrat natančno preštudirajo rezultate poslovanja v prvem polletju, še naprej naj se posvetijo osnutku zakona o združenem delu, posvetiti morajo več pozornosti družbeni samozaščiti in idejnopolitičnemu izobraževanju, dogovorili pa so se tudi za teden komunista, ki bo v metliški občini od 15. do 22. oktobra.
DERATIZACIJA
Od 6. do 12. oktobi**J Zavod za socialno medlC in higieno iz Novega opravil obvezno derati /nastavljanje zastruplj® vab) na območju Metljrj Gradca in Suhorja. To I navodila in opozorila boj* krajih, kjer bodo dela zavoda nastavili zast vabe, objavljena na mestih.
Koč
Soo
rM
S11-
K
513?
I easa
PO METLIKI
DRUŠTVO ZA ŠPORTNO / KREACIJO in telesno vzgoj0 J*, zan je pričelo z društveno tel.nSj( v svojem domu na Pongartu, 1 ^ je za dekleta in žene vsak to ^ 19,30 do 20,30, za fante in ^ vsak četrtek ob istem č®*11'Jjjl vodijo izkušeni vaditelji, toiji pa pričakujejo udeležiti vsem iz delavskih vrst V prišlo vadit le pet P10^1 bo Z* a
biu5c
i?m ►>* $5
0d
vadit
nežnega spola, ko pa se -bolj zvedelo, se' bo števU° dvoma povečalo.
OBČINSKA KONFER^ SZDL je sklicala prejšnji sveta za kulturo, vzgojo in aj ; ivanje. Pogovorili so sc o Ihosti in aktivnosti na • ,, orS*l
zveze kulturno-prosvctnin i
zacij v občini, o pripra nSy( konferenco ZKPO Slovenije-^ li nekatera organizacijska ter spregovorili o PnPr.,i£)^ konstituiranje ZKO na a
7*es no>
A
S?
te
cVc<J
Ta stl kaV %
Prc
PRED ČASOM se je veliko govorilo o tem, da bo dobila Bela Krajina lokalno radijsko postajo. Zadnje čase pa jc glasove o tem odnesel veter. Gotovo sc je zataknilo pri sredstvih in manj verjetno je, da pri želji Belokranjcev o boljši informiranosti. Sicer pa koledarskega leta še ni konec in lahko se zgodi se marsikaj.
ODDAJO TELEVIZIJS£ ^ TEST spremlja tudi veli* občanov, ki drugi dan l r montirajo, kako bi bilo	j
lotiti se kakšne akcije ,tu Jjc)W saj ni malo takšnih, ki ?° ?0pP zadihani že po tretji Jv l Vendar so besede Pr®l’L d0',' dejanja pa, kaže, nima ninc ^ časa. Vzdržljivost iz dne 1* pada, kar pa je, oč,tn ’to5v pomembno od tega, da so obilno obrodile.	f
&
>:
is
vSo
st*
vjne
Toi
571$,
Kf
DOLENJSKI LIST
St. 40 (1419) - 30. septembri
Gospodarski načrti niso doseženi
m
Izgub za štirikrat več, neplačane realizacije pa dvakrat več
O gospodarskih rezultatih v prvi polovici leta bodo razpravljali a. or* občinske skupščine Kočevje 2. oktobra. V primeijavi s P im polletjem lani poslovni uspehi niso preveč dobri, saj je bilo ^ik°S Ustvai3ene8a 23 19 odstotkov manj dohodka, izgub je bilo »rn • Ve-’ razde|jeni dohodek je bil za 4 odstotke manjši, četrrI2aC^ie P° podpisanih stopnjah je bilo obračunane za tri rtine več, razdeljeni družbeni proizvod je bil za 4 odstotke dohJ!^POS,enih Je za ^ odstotkov več, izplačani čisti osebni Večja S° za ^ odstotkov večji, neplačana realizacija pa 2-krat
Vsi ti rezultati pa niso povsem primerljivi z lanskimi, saj so ugotov-
,isai*
6,<
čan)i ki V P'
ieti»
ods£'
;učft
urad5
konf
bili-
PROGRAM Prireditev v počastitev pražil3 občine Kočevje in ob nu Komunista. PETEK,
BRARTEK’ 30' SEPTEM'
on >9-30 v Seškovem domu m Ir-*6 Mestno gledališče n“-!J.ansko z delom „Huda :	avtorja	Velimira Lukiča.
.OJ 'EK, l. OKTOBRA:
16. uri tradicionalni tek P onrrjev in mladine po ulicah Kočevja,
'A uri v Pokrajinskem 7?$-U v ?tvoritev razstave lU c 1	b°ji in osvobodi-
' ob ,Ven'je“; d . j9- uri otvoritev razstav
domačih likovnih umetni-
SOBota, 2. OKTOBRA:
ske * *{.Ur'- svcčana seja občin-skupščine in družbeno-j. Kicnih organizacij občine
ob i130 Pevske
nastop moškega
--ega zbora MKUD Svodih krajfh/*C $
cert^’ uri Promenadni kon-. delavske godbe na pihala
v.? sP°menikom Svobode v M>cey,u.
ljeni po novih, se pravi drugačnih predpisih. Izgubo je izkazalo kar 25 delovnih organizacij. Del izgube je nastal zaradi novega obračuna po plačani realizaciji Amortizacija je narastla tako visoko zato, ker so bila osnovna sredstva ponovno ocenjena (revalorizirana) .
Ob polletju je bil ustvarjeni dohodek razdeljen tako: 11,8 odstotka (lani 8,2 odst) ga je šlo za pogodbene obveznosti, pri katerih so najbolj narastle obresti za posojila; 10,5 odstotka (lani 11,3 odst.) ga je šlo za zakonske obveznosti, največ za vse SIS in za stanovanjski prispevek, ki ostane tozdom; kar 70,2 odstotka (lani 62 odst) je šlo za osebne dohodke, 3,2 odstotka (lani 1,2 odst.) za druge osebne
GIBANJE
PREBIVALSTVA
V avgustu je bilo na območju matičnega urada Kočevje 8 porok. Rojeni sta bili 2 deklici Umrli so: Franc Krašovec, kmet iz Rapljevega 4, star 49 let; Tadeja Hočevar iz' Kočevja, Trg zbora odposlancev 1, stara 5 tednov; Franc Hajdinjak, poljedelec iz Kočarjev 2, star 56 let; Jožef Vidmar, telefonist iz Ljubljane, Martinova pot 27, umrl na Turjaku, star 45 let; in Anton Pohar, nadzornik v rudniku Kočevje, iz Šalke vasi 8/a, star 42 let.
prejemke in samo 4,5 odstotka (lani se 1 7,3 odst.) pa je znašal ostanek dohodka (za sklade). V primerjavi z lani so se povečale pogodbene obveznosti za 35 odstotkov, osebni dohodki za 7 odstotkov in drugi osebni prejemki za 165.
Gospodarska gibanja v prvem pollelju torej niso potekala v okviru meril izhodišč o družbenogospodarski politiki in razvoju občine ter neposrednih nalogah letos, pa tudi ne v okviru meril družbenega dogovora o razporejanju dohodka letos. Dosežena ni bila načrtovana rast družbenega proizvoda, razen tega ni bilo uresničeno načelo, da morajo osebni dohodki rasti počasneje ’ kot produktivnost dela in stvarna stopnja rasti družbenega proizvoda.
Vsi pokazovalci uspešnosti gospodarjenja (ekonomičnost, produktivnost, rentabilnost itd.) so letos slabši, kot so bili lani, hkrati pa so tudi slabši od letošnjega slovenskega povprečja. Kočevsko gospodarstvo je torej premalo učinkovito. Glavni vzrok za tako stanje pa je gotovo ta, da-ni dovolj sposobnih strokovnih ljudi
J. P.
Mladina zahteva prostore
^ubu bo moralo biti poskrbljeno za organizirano ^^^^kulturno, športno in zabavno delo z mladimi
■£Ne je mesto s približno 7.000 prebivalci, med njimi je mladincev.	Boj	za	mladinski klub se bije že nad 15 let,
^ Pa ni in ga, kot	kaže,	tako	kmalu tudi ne bo.
ledina np m.Ho	Kočevski mladinci možnosti za
zabavo in preživljanje prostega časa res nimajo na pretek. Povedala sem že, da je kulturnih in telesnokultur-nih prostorov dovolj. Največ mladih se ukvarja s športom, nekateri pojejo pri moškem pevskem zboru itd. In zabava? Vsak dan gre mladina lahko v kino ali v restavracijo Name (če ni zaprta zaradi ohceti) ali v kakšen drug gostinski lokal, ki jih v Kočevju ne manjka. Zato ni čudno, da število mladih alkoholikov in prestopnikov stalno
ta1
[je;
•0-
od°'
ela'£
k
ra ^	ne- H^de razumevanja pri
ijcifl11 Jsebah v°^anih in odgovornih “'kje V\H^Prašanje mladinskega klu-da i Potisnjeno v stran. Res Prostor	lctl mladina že imela
afei ie’K-1	erem so prirejali plese,
:ivr- !C(Ho n ? 0(lvzet, ker se jih je nekaj '0$ je j!?10010 morda zato, bil prostor potreben za _	, obrat Vezenine Bled.
ca ‘
S^be, občinska konferen-iljeP* ^ljubila mladinski organizaciji 50 MŠla ; rat je nehal delati kino
(I
kj	ih ---■ J	rvu»vy
bil mi iv njegovih prostorih naj fofrtir -r sk' klub. Vendar sta se t,lca 7cu on •h občinska konfe-Ntorp dogovorila, da bodo fatnennpreuredili v obrat Trikona, Pa bo Trikon izpraznil za ja11. Od 1	^ skladišče za Kavar-
no ' \ a lec*aj je minilo že precej ,j0 P*, h,	Prostori še niso izpraznjeni
,i0v3' J1# v	"enje o mladinskem klubu
oHx^a Predsednika izvršnega 't’0rek S^ske skupščine Alojza y dejal.
' *	^ ,2avedamo, da so prostori
5*. .Potrebni Za kulturno tumo življenje je pri
raste. Tudi ni čudno, da se mladinci, ki so končali študij, ne vračajo v Kočevje, ki bi razne strokovnjake še kako potrebovalo. O vprašanju mladinskega kluba moramo pošteno premisliti, tako ml mladinci, kot ostali občani, in se potruditi, da bomo končno le dobili prostore za mladino.
EDITA JUNC
Pomoč rojakov
„Slišala sem in brala v Dolenjskem listu, da gradite v Osilnici zdravstveno postajo, a domačini zanjo prispevajo v denarju in prostovoljno delajo, ter da dela organizirate vi, dr. Stanko Nikolič," je pisala v Osilnico pismo Krista Klančar iz Šmartnega 12 pri Litiji, ki se je rodila sicer na hrvaški strani Čabranke v vasi Hrib, vojna leta pa je preživela v Osilnici pri Terezi Malnar na Selih 19.
„Tudi jaz bi se rada udeležila udarniškega dela, pa ne morem. Zato pošiljam 2.000 din (200.000 S din) kot pomoč za dograditev zdravstvene postaje v Osilnici Zelo me veseli, da bo Osilniška dolina dobila zdravstveno postajo, saj ste jc zelo potrebni.
Spoštovani doktor, sprejmite mojo skromno pomoč. Želim, da bi zdravstveno postajo čim-prej odprli.
KRISTA KLANČAR"
Pri Stanku Nikoliču smo zvedeli še, da je takih pisem in prispevkov še več. Tudi domačin Anton Rusec iz Bezgarjev, ki dela v Nemčiji, je prispeval za gradnjo in opremo zdravstvene postaje 2.000 din, Jože Janež iz Papežev, ki dela v Franciji, 1.500 din, in Ljubo Žagar iz Sel, ki tudi dela v Franciji, 500 din.
,,Ti prispevki bodo prišli zelo prav za nakup medicinske in ostale opreme zdravstvene postaje. Za opremo namreč še ni zagotovljen ves denar, zdravstvena postaja pa ne bo odprta prej, dokler ne bo sodobno opremljena," nam je povedal dr. Stanko Nikolič, ki je tudi podpredsednik KS Osilnica, in dodal, da je okvirno predviden kot datum otvoritve letošnji dan republike 29. november.
J. PRIMC
'jeta'1 Niwld°Vo‘i Prostorov, za družab-
.I;*™
2S ^o izmed sedanjih stavb,
T*‘lje mladine pa ni poskrblje-sta dve možnosti, i kNnil k° zgradil novo halo ;
-.inJ’' lahko dobila mladina;
Pa Je tudi- da
Koi,.{*> 0Pic krajevne skup-' MikSida Jv
_	. i-mesto.
s,_ unata obe inačici tudi "0$ M^tta Iak° bi morali stavbo otf zan ^Praviti. Tu bi morala biti isti Jv’ KnP°slena najmanj dva člove-oS'l<jŽlC|>iiti °te bi bilo treba tudi ^80, lld. Vse to bi bilo zelo
lcW
^ so sicer manjši, a jc in v st-.??-Za vzdrževanje. Vendar Olal: w Vb! stannvnlrri. ki bi jim
k° n’* ^
iasn« ■
.stanovalci’ br 3 novanje.
0 'fjj tekrl'"«o prostore za mla-W 0^'ub, jc treba poskrbeti tudi
.	dela v njem. Vemo,
v Sloveniji mladinski
1	i-.9	yer,io	tudi,	da	so	jih
Vzroki so pijanče-stOr J^žev narkomanov in brez-aitsjkatcri mladinski klub če	P'ačevanj;i	najemnine	in
W	začne	prodajati
i°> J leto*
Ir
v4tie 0 Pyače. To se pravi, da
lai ulnski lokal-“ vii; v* Se etek je nato predlagal, iltJ	?snovne organizacije ZSM
kibi,. m tr.Tjov dogovorile za Vsa podjetja imajo
K*'
ekli p|'e'0*Ce> v katerih bi lahko
Jli
m ______
^ ^euske
L
ca, delavska godba, kulturna društva po podeželju in šah, muzej itd., razen tega pa prihajajo v Kočevje gostovat še razne kulturne (in zabavne) skupine od drugod.
Vse te kulturne skupine imajo stalen krog članov in razmeroma stalen ✓ krog obiskovalcev. Pohvalno je, da kultura oziroma njene posamezne zvrsti pritegnejo razmeroma širok krog delovnih ljudi in občanov. V razne organizirane oblike kulturnega dela se vključuje vedno več ljudi, vedno več pa jih prihaja tudi na kulturne prireditve.
Razveseljivo je, da je pijančevanja vedno manj in da poraba brezalkoholnih pijač narašča. Se pred 15
ugotoviti, da je v občini še precej ljudi, ki jih kultura ne zanima. Kljub vsemu je še precej pijančevanja, saj ni posebna redkost, da obleži na cesti ali v parku ta ali oni pijanček. Spomnimo se „Sončne uprave“ in mladih dveh morilcev. Spomnimo se tatvin, nedostojnega vedenja in podobnih nekulturnih dejanj, nevrednih današnjega časa, današnjega človeka.
Vse to pomeni, da je še velik razkorak med kulturno
ravnijo posameznih delovnih > ljudi in občanov. Kultura ne ^ bi smela še naprej ostajati S zaprta i> nekatere kroge ^ oziroma skupine. Približati ^ jo je treba ljudem, ki ne s najdejo sami poti do nje.
J. PRIMC S
»Kazen ni ndveč”
Zakon o združenem deiu tudi zaposleni v Iskri Šentjernej premlevajo" ne le na uradnih sestankih, temveč tudi v pogovorih med seboj. Kaže, da je osnutek tega zakona res zdramil zaposlene, saj doslej še noben dokument v Šentjerneju ni doživel toliko resničnega zanimanja delovnih ljudi.
O tem, kaj pravijo o osnutku zakona v Iskri, je tekel pogovor s Stanislavom Božičem, sekretarjem osnovne organizacije ZK. Povedal je:
„Naša organizacija in njenih 56 članov je trenutno najbolj zavzetih ravno z razpravo osnutka zakona o združenem delu. To je povsod v središču pozornosti V splošnem so delovni ljudje v našem podjetju za stališča in določbe novega zakona, vendar pa imajo več pripomb in vprašanj. Največ nejasnosti je glede določb o minulem delu, precej debat pa je tudi o predvidenih denarnih kaznih."
— Ali ste pri vas za vpeljavo denarne kazni zaradi večjih kršitev ali ste proti?
„Ne morem govoriti za ves kolektiv, ker dokončna uradna stališča še niso oblikovana, imam pa vtis, da se večina, posebno pridnih delavcev, nagiba k odločitvi ZA. Vsi vemo, da zdaj nerednemu in malomarnemu sodelavcu tako rekoč nisi mogel do živega. Opomini so kaj malo zalegli. Mislim, da denarna kazen ni samo primerna, temveč nujna. Poznalo se bo v proizvodnji in uspehi bodo večji, če bo tudi delavčeva odgovornost zaostrena."
R. B.
TRENUTNO NAJBOLJ AKTUALNA PRODAJA: za ozimnico gre. V Brezovici pri Šentjerneju ima novomeška zadruga organizirano prodajo jabolk Prodaja je stekla in bo trajala tja do srede oktobra. Kupci prihajajo od vsepovsod, delavke pa non-stop tehtajo. (Foto: R. Bačer)
Mladina hoče in zna delati
Mladi iz treh aktivov so imeli na Dvoru letno konferenco — Priznanja za uspešno delo
V soboto, 25. septembra zvečer, je bila dvorana dvorskega prosvetnega doma nabito polna. Zbrali so se mladi treh aktivov iz krajevne skupnosti Žužemberk, razen delegatov pa je prišlo na konferenco tudi precej gostov in mentorjev aktivov. Iz skrbno pripravljenega poročila Jožeta Perka o .delu mladine v aktivih Žužemberk, Dvor in Veliko Lipje ter aktiva šolske mladine in razprave je bilo razvidno uspešno delo.
Mladina v žužemberški krajevni skupnosti je na delovnih akcijah, solidarnostih akcijah, pri kultumo-prosvetnem delu, Ljudski tehniki, v sekcijah TVD Partizan, pri SLO, v civilni in družbeni samozaščiti 111 v sodelovanju z drugimi organizacijami dokazala, da hoče in zna delati.
Na konferenci so izvolili novo vodstvo osnovne organizacije, ki mu
predseduje Branko Jarc iz Žužemberka. Na konferenci je Bojan Fink, predsednik občinske konference mladih, podelil članske izkaznice in priznanja za uspešno delo.
M. SENICA
ZARES CIRKUS-TUDI JEZIKOVNI
Prejšnji teden so zelo vidni lepaki po Šentjerneju vabili občinstvo na prireditev cirkusa Coloseum iz „Zapadne Nje-mačke", kjer tudi piše „100 Minuten Nervenkitzel - luft-balet...“ itd. Na enem lepaku je pisalo v treh jezikih: v srbohrvaščini slovenščini in nemščini
Škoda bi bilo zdaj odnehati
Ce kmalu ne bo močne in združene akcije, se utegne podreti vse, kar je bilo zadnji dve
leti narejenega v prid civilizacije Romov
Lani je bilo iz množice nedelavnih in večinoma tatinskih Romov 72 zaposlenih v Novem mestu in okolici, toda v zadnjem času so začeli nekateri opuščati službo. Zakaj? „Ker ne vzdrže dvojnega življenja: na eni strani urejeno okolje med delom, na drugi brez strehe v gozdu," menijo poznavalci romskih razmer na občini.
Ko te dni za več Romov ugotavljajo, zakaj so pravzaprav nehali prihajati v službo, kjer so sc več kot leto dni dobro obnesli, ugotavljajo,
služek, družina pa trdno streho nad glavo, je mogoče z gotovostjo reči. daje prevzgoja uspešna.
RIA BACER
da v več primerih ni pravega vzroka. Kot razlog zapustitve dela navajajo:
.. .,,Sram me je, ker me sodelavci zmerjajo, češ da sem se nalašč s kladivom udaril po roki, samo da bi imel bolniško . ..“ Drugi je bil dva meseca doma, ker je trdil, da boleha na pljučih, in je zahteval pregled na drugostopenjski komisiji. „So rekli, da me bodo poklicali na komisijo." Rom pa je čakal doma, namesto da bi šel v službo. Tretji je dva dni izostal, ker je iskal zdravnika za bolno mater. Imel je že prej nekajkrat tak« nujne izostanke, zdaj ga je sram priti v podjetje,, ker bi ga ..šikanirali", itd.
Ljudje, ki se v občinski upravi ukvarjajo samo z romskimi zadevami in razmere dobro poznajo, menijo, da jc v ozadju en sani resen problem. Romi so spoznali lepše in civilizirano življenje, imajo denar, toda splahni jim tako rekoč pred očmi. Kar kupijo in prineso domov pod šotor, izgine v dveh dneh. Nezaposleni in lačni sosedje pridejo prosit; če skrije, ukradejo in včasih tiKli groze. Tako zaslužka tako rekoč ni. Nujno bi bilo zaposlene Rome razseliti, kakor je v načrtu, toda s temi prizadevanji se posamezniki zaman zaletavajo kot z glavo v zid.
STO LET NOVOMEŠKEGA GASILSTVA
Te dni poteka 100 let, kar je v Novem mestu začelo delovati prostovoljno gasilsko društvo. V čast jubileja pripravljajo gasilci celo vrsto slovesnosti. Za uvod bo 1. oktobra popoldne v Bršlinu gasilska vaja; 3. oktobra dopoldne bo interna gasilska proslava v gasilskem domu; 10. oktobra pa bo slavnostna parada skozi mesto. Sprevod bo krenil v gasilski dom, tam pa bo osrednja slovesnost v počastitev stoletnice s podelitvijo visokih odliko-vani.
O zgodovini novomeškega gasilskega društva pišemo v današnji Prilogi.
Čaka 60.000 dinarjev za gradnjo nekaj tipskih romskih hiš, za katere so načrti pripravljeni, k tem občinskim sredstvom pa bi prispevali še vsak posameznik in njihove delovne organizacije s posojili. Ustavilo se je, ker ni mogoče priti do zemlje, na kateri bi Romi lahko gradili. Zadruga ne odstopi svoje zemlje, v vaseh se Romov branijo. Nihče jih noče v bližino, zato ostajajo taki, kakršne so vzgojili: „Živi iz dneva v dan, ukradi, kar moreš!"
Če ne bo več razumevanja za te stvari in močne politične podpore, se tudi v bodoče ne bo premaknilo. Imeli bomo še več brezposelnih in beraških družin. V Žabjeku so že zdaj tri družine z veliko malimi otroki, katerih očetje so v zaporu in nimajo niti dinarja dohodkov. Živijo, toda ne od dela svojih rok.
Iz več primerov romskih družin, katerih gospodarji imajo reden za-
2U2EMBERK: DENAR JE RAZDELJEN
Krajevna konferenca SZDL v Žužemberku jc pretekli četrtek obravnavala uresničitev programa krajevne skupnosti, obenem pa so razdelili družbenopolitičnim organizacijam in društvom sredstva, ki bodo na voljo za njihovo programsko dejavnost v letošnjem letu.
M. S.
VAJA V NOVOTEKSU
1. oktobra ob 16. uri bo na objektu tovarne Novotcks v Bršlinu gasilska vaja. Izvedli jo bodo v počastitev 100-lctnice novomeškega gasilstva in jubileja tovarniškega gasilskega udejstvovanja. Gasilci bodo ukrepali in vadili, kot da bi šlo zares, upajo pa, da ne bodo s tem koga prestrašili.
RODILE SO:	Nada Turk z
Mestnih njiv 6 - Kristjana; Mirjana Žižek iz Ragovske 16 - Uroša; Jožefa Gogič iz Zagrebške 11 -deklico; Metka Romih iz Kristanove 34 - deklico; Antonija Saje iz Kettejevega drevoreda 43 - deklico in Marija Grubar iz Partizanske 21 Tanjo.
Novomc^a kronika
OBISK V MAUTHAUSNU -Novomeško hortikulturno društvo, ki je pred kratkim organiziralo daljši izlet in se ustavilo tudi v zloglasnem nemškem taborišču, je položilo venec k jugoslovanskemu spomeniku žrtvam. Lepa poteza!
PIONIRSKI PRAZNIK - Včeraj dopoldne je bila v dvorani kina Krka pionirska konferenca odreda Katje Rupene. Učenci istoimenske osnovne šole v mestu so s tem počastili 29. september, dan pionirjev. Podobne slovesnosti so bile tudi na drugih mestnih in okoliških šolah.
PRETEKLI TEDEN je bilo 88 prostovoljnih darovalcev krvi na novomeški transfuzijski postaji. K odvzemu krvi je prišlo 25 zaposlenih iz podjetja BOR v Dolenjskih Toplicah, 22 -lovoteksovcev, 7 zaposlenih iz Krke, 7 iz Beti-Mirna peč, 6 iz Laboda in 3 gospodinje ter 11 ostalih darovalcev. Hvala!
DA JE NA TRŽNICI CENEJE, so lahko v ponedeljek ugotovile gospodinje že na prvi pogled. Ne sicer veliko, vendar se pozna. Tokrat so prodajali paradižnik po 7 do 8 din kilogram, papriko po 10 din, kumare po 6 do 8 din, čebulo po 10,20 din, karflolo po 17 drn, limone po 13 din, zelje po 3 do 6 din, endivijo po 15 din.radič po 20 din, bučke po 8 din. Fige s Primorskega so veljale 16 din, slive 11 do 13 din, jabolka 5 do 10 din itd.
Ena gospa je rekla, da so v Novoteksu pred kratkim celi seriji bluz napačno všili rokave. „Nič čudnega", pravi, „ko pa ima nek šiviljski oddelek za mojstra celo ključavničarja."
(Foto: Marko Klinc)
SLOVENSKEM OZEMLJU
1 lesna industrija kočevje
Kočevje
Mercator
SLOVENIJALES
PRIPOROČAMO NAŠE IZDELKE IN ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
tekstilana
kočevje
PREGRINJALA IN ODEJE IZ NARAVNIH IN UMETNIH VLAKEN
TOZD POHIŠTVO TOZD ŽAGA TOZD IVERAL TOZD INKOP SKUPNE SLUŽBE
LIK KOČEVJE — Proizvodnja kolonialnega pohištva za izvoz.
3.oktober
W KOtEVSKEMZBORU OD 1.DO 3. OKTOBRA 1943 SOODPOSIANCI SLOVENSKEGA NARODA ZAPISALI V ZAKON PRIDOBITVE ’ ZMAGOVITEGA BO|A ZA NARODNO OSVOBODITEV ZA HUDSKO REVOLUCIJO IN ZA BRATSKO JSOCIALISTIČNO SKUPNOST IUOOSLOVANSKIH ' NARODOV TERPRVItVZGODOVINI: UVELIAVILI OBLAST DELOVNEGA LJUDSTVA
KJS ‘
praznik fcočeusfce občine
OBČANOM KOČEVSKE OBČINE IN SODELAVCEM ČESTITAMO
Tekstilana — izdelava pregrinjal in odej. (Foto: Marko Klinc) EP—DL
/© ljubljanska banka
podružnica KOČEVJE
PRIPOROČAMO SE IN ČESTITAMO VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK!
V_________________________ S
OB PRAZNIKU OBČINE KOČEVJE!
-it
hvdrovod Mii Kočevje
J	rlbnlca
ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
ISKRENO ČESTITAMO!
TOZDTRGOPROMET
KOČEVJE
Čestitamo
ZA PRAZNIK!
Jtmetijsko
ygzedarsko
• m •
S.P.O.
KOČEVJE
GOZDNO GOSPODARSTVO
S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI
KMETIJSKO GOSPODARSTVO
S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI IN
GRADBENO PODJETJE „GRAMIZ
H
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM KOČEVJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU.
/a praznih poseben popust!
V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KOČEVJE
M
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
pripravilo
POSEBNO UGODNOST za potrošnike iz Kočevja in okolice:
OD 1. 10. 1976 DO 5. 10. 1976
je v prodaji pohištvo, obloge tal, svetila, pralni stroji, hladilniki, vse vrste štedilnikov, peči vseh vrst, črnobeli in barvni TV sprejemniki, posoda, zimska konfekcija dekorativno blago in preproge
VELEBLAGOVNICI
nama
KOČEVJE
z
IO-ODST. POPUSTOM.
Popust lahko izkoristite pri plačilu z gotovino, s tujo valuto in tudi na potrošniški kredit.
Vsem občanom čestitamo za dosežene delovne i spehe in jim želimo prijetno praznovanje občinskega praznika.
N
MELAMIN
&	KEMIČNA TOVARNA	\A	&
W KOČEVJE W
ČESTITAMO VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK!
in priporočamo svoje izdelke:
MELAPAN
- dekorativne plastične-.laminate za industrijo pohištva in ladjedelništvo v pestri paleti različnih desertov,
MELAFILME
— folije za oplemenitenje lesnih tvori v,
IMPREGNIRANA PLATNA TERMOFLEX in PETEX, ki jih uporablja industrija obutve za kapice in opetnike,
MELAMINSKE IN KARBIDNE SMOLE za industrijo barv in lakov, tekstilno industrijo in industrijo papirja.
J
tavto
KOČEVJE,
AVTO KOČEVJE
SOLIDNO IN HITRO OPRAVLJAMO:
— cestne prevoze blaga v tuzemstvu in inozemstvu
— popravila in tehnične preglede osebnih in tovornih vozil
Za občinski praznik iskreno čestitamo!
uHESmmmm ,r
PROIZVODNO PODJETJE
KOČEVJE
TOZD MIZARSTVO
TOZD TE2KA KONFEKCIJA „SINTEP" TOZD PLESKARSTVO - STEKLARSTVO
oprema
kočevje
Čestitamo za praznik!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
zidat*
KOČEVJE
TOZD GRADBENI SEKTOR KOČEVJE TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA TOZD GRADBENI SEKTOR RIJEKA TOZD STROJNI OBRAT' KOČEVJE
PRIPOROČAMO SE IN ČESTITAMO
ZA OBČINSKI PRAZNIK!
c
V.
kovinar kočevje
— centralne kurjave
— vodovodne instalacije	-jjj|
— klimatske naprave
— razna druga kovinska gradb ;no-obrtna dela
PRIPOROČAMO NASE STORITVE IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
r
TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON
KONFEKCIJA IN TRIKOTAŽA
KOČEVJE
Čestitamo za občinski praznik!
TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON-TRIKON
 J
tedensK6le
*B2
Četrtek, 30. septembra - Rafael Petek, 1. oktobra - Terezija Sobota, 2. oktobra - Miran Nedelja, 3. oktobra - Evald Ponedeljek, 4. oktobra - Frančišek Torek, 5. oktobra - Marcel Sreda, 6. oktobra - Bruno Četrtek, 7. oktobra - Dan topništva
ČRNOMELJ:	1.	10.	ameriški
barvni film Šola življenja. 3. 10. kitajski barvni film Od zmage do zmage. 5. 10. ameriški barvni film Nekoč je bil Holyvood- 7. 10. turški
barvni film Bedrana - ljubezen moja.
KRŠKO: 2. in 3. 10. angleški film Gold. 6. 10. italijanski film Nočni portir.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 1. do 3. 10. italijanski barvni film Polnočne strasti 3. do 4. 10. matineja Bučko grom. Od 5. do 7. 10. italijanski barvni film Učiteljica in mafija.
RIBNICA: 2. in 3. 10. ameriški barvni film Kabaret
SEVNICA: 2. in 3. 10. ameriški film Zandyeva nevesta. 6.	10.
italijanski film Krvavi Opijum.
ŠENTJERNEJ: 2. in 3. 10. film Francoska zveza.
TREBNJE: 2. in 3. 10. italijanski barvni erotični film Prepovedani Dekameron.
SLUŽBO DOBI
FRIZERSKO učenko sprejmem. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto.
| STANOVANJA
V OPREMLJENO sobo vzamem sostanovalca. Naslov v upravi Bsta (2879/76).
BRAT IN SESTRA IŠČETA stanovanje - večjo sobo ali garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro „Cena ni važna4*.
FANT IŠČE opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2888/76).
TVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE iščem v Novem mestu, lahko neopremljeno ali delno opremljeno. Telefon 22-041 ali naslov v upravi lista (2887/76).
CDDAM sobi fantom. Naslov v upravi lista (2833/76).
Motorna vozila
PRODAM moped Tomos T 12. Vodnik, Volčičeva 19, telefon 21-176.
UGODNO prodam R 4 (katrco), letnik 1974. Srečko Zupančič, VeL Podljuben 18, 68323 Uršna sela.
PRODAM ZASTAVO 750 po ugodni ceni, poleg tudi motor z menjalnikom. Naslov v upravi lista (2838/76).
PRODAM DIANO, letnik 1968, skupaj ali po delih. Naslov v upravi lista (2829/76).
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1974, in 101, letnik 1975. Rudi Iskra, Ajdovec 6, Dvor.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974. Naslov v upravi lista.
PRODAM motorno kok) EMZE 175 c cm. Stane Humar, Gor. Straža 49, Straža.
PRODAM motor TOMOS 4 KS, gumijast čoln, akvarij in globok otroški voziček. Muharem Suba-šič, Ragovska 10 a, Novo mesto.
PRODAM FIAT 850 special, letnik 1969. Naslov v upravi lista (2863/76).
PRODAM FIAT 850 šport coupe, letnik 1970, registriran do avgusta 1977. Mikec, Mali Slatnik 22, Novo mesto.
PRODAM NOVEJŠO ZASTAVO 101 in R 8. Franc Miklič, Hudenje 1, Škocjan.
UGODNO PRODAM avto PZ 125, prevoženih 58.000 km, registriran do 24. 9. 1977. Stane Nunčič, Krško, telefon 71-211.
KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA*‘, Novo mesto, TOZD Agroservis,
Jroda avto furgon FIAT 750. avna prodaja bo v ponedeljek, 4. oktobra 1976, ob 8. uri v Agroservis u.
PRODAM
PRODAM varilni transformator /220 W, 140 amperov) in dele za katrco starejšega letnika. Piž-moht, Stari trg 51, Trebnje.
PRODAM dnevno sobo Barbaro. Dam tudi za ček. Informacije po telefonu 068-22-522 popoldan.
PRODAM otroški športni voziček, posteljo z jogijem in odejo. Ogled od 14. ure dalje na Mestnih njivah 7/20, Novo mesto.
UGODNO PRODAM kamin-peč za dnevno sobo in motorno žago Homelitko XL Naslov v upravi lista (2839/76).
UGODNO PRODAM starejši omari in skoraj nov električni radiator. Naslov v upravi lista /2837/76).
ZARADI SELITVE PRODAM kuhinjsko omaro, stole, mizo, električni štedilnik in dva kavča.
, Naslov v upravi lista (2836/76).
PO UGODNI CENI prodam klavir znamke F. Kalles. Marica Mitič,
poceni prodam. Slavko Avsec, Raka 48 pri Krškem.
POCENI PRODAM prikolico za osebni avtomobil, nosilnosti 400 kg. Peter Kastelic, Gorenja Pod-gora 3, Stari trg ob Kolpi.
PRODAM dve kravi visokomoIzniči, tik pred telitvijo, zaradi zmanjšanja kmetije, ter sod za vino /približno 900 1). Janez Potokar, Stari tig 25, Trebnje.
UGODNO PRODAM spalnico (2 visoki omari, 2 nočni omarici, psiho in 2 postelji). Kom. Staneta 32, Novo mesto, telefon 22-941.
KUPIM
KUPIM betonski mešalec. Ponudbe pošljite na naslov V. Avsenik, poštni predal 79 na pošti Novo mesto.
KUPIM rabljeno trajno žarečo peč. Rus. Dol. Maharovec, Šentjernej.
KUPIM dvosobno stanovanje ali enostanovanjsko hišo ali zazidljivo parcelo v Novem mestu. Telefon 22-041 ali naslov v upravi lista (2887/76).
PRODAM lepo parcelo v Kostanjevici Naslov v upravi lista ali po telefonu 061 —58 — 191 (2873/76).
PRODAM hišo ob cesti v Gor. Leskovcu pri Blanci. Elektrika in voda v hiši. Stanko Dimc, Gor. Leskovec 5, Blanca.
PROD\M več zazidljivih parcel v Stranski vasi pri Novem mestu Lepa sončna lega, elektrika na parceli. Naslov v upravi lista (2889/76).
PRODAM parcelo v velikosti 11 arov riad Dobruško vasjo, primerno za vikend. Naslov v upravi lista (2850/76).
RAZNO
IZGUBLJENO denarnico z nekaj denarja dobite pri: Štukelj, Ivana Roba 30, Novo mesto.
DEKLE s srednjo ekonomsko šolo išče honorarno popoldansko delo. Naslov v upravi lista (2844/76).
POROČNI PRSTANI! Ste v zadr kaj bi kupili za trajne Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
regi,
ilo7
ZAMENJAM 16-colski gumi voz za 15-colskega. Franc Gril, Uršna sela 46.
GOSTILNO NA DOLENJSKEM oddam v najem. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „Odkup inventarja"
SEM sporazumno ločen, star 49 let (175-76), dobre narave, razočaran in si sam kuham. Zato oddam opremljeno sobo eni ali dvema upokojenkama, da bi kuhale sebi in meni Sem materialno preskrbljen. Diskretnost zajamčena. Naslov v upravi lista (2884/76).
SEM kmečki fant, star 31 let, že dalj časa v Nemčiji, in bi želel po tej poti spoznati skromno kmečko dekle, staro od 24 do 30 let, en otrok ni ovira. Dekle, če si tako osamljeno kot jaz, oglasi se mi pod šifro »Bodiva srečna v novem domu“.
ZAMENJAM novo lastno garsonjero 37 m2 v bloku na Kristanovi za dvosobno stanovanje z doplačilom razlike. Naslov v upravi lista (2887/76).
Majde Šilc 19/20, Novo mesto.
DVA OBROČA (feltni) 155 X 13, sklopko, vodno črpalko za kadeta prodam. Informacije po telefonu 22-161.
PRODAM DVODELNO OMARO za obleko. Marija Gazvoda, Ragovska 14, Novo mesto.
UGODNO PRODAM novo peč za centralno ogrevanje. Franc Kravcar, Belšinja vas 5, Trebnje.
PRODAM AVTO RADIO (stereo) na kasete znamke Funton. Janez Gotlib, Luterško selo 5, Otočec.
PRODAM krožne traktorske brane v odličnem stanju (24 diskov). Feliks Katič, Mihalovec 71 b, Dobova pri Brežicah.
PO UGODNI CENI prodam manjši kombajn znamke Ferguson. Ogled možen vsako nedeljo pri Antonu Megliču, Kettejev drevored 43, Bršljin, Novo mesto.
PRODAM peč na olje Husqvama. Leskovšek, Gotna vas 46, Novo mesto.
PRODAM kombiniran štedilnik, plin-elektrika. Informacije popoldan pri Pavletič, Kristanova 24, telefon 21-317.
PRODAM dva para lepih pavov. Svete, Domžale, Perkova 5.
PRODAM VPREŽNO KOSILNICO, grablje in slavonar, vse v zelo dobrem stanju. Jožefa Klepec, Boršt 1, Gradac v Beli krajini.
CIRKULARKO z vrtalno glavo in brusilno ploščo, enofazni motor,
MATIJA KOCE IZ STAREGA TRGA OB KOLPI preklicujem in obžalujem svoje trditve, kot so: požrešni mrhar in podobno, navedene v pismu z dne 6. januarja 1976 o Petru Muhviču iz Prelesja 8, ki sem ga poslal LD Predgrad, čeprav je res, da je omenjeni v februarju mesecu neupravičeno ustrelil in si prilastil smo, za kar je bil kaznovan z dvema letoma prepovedi lova, kmalu po prestani kazni pa izključen iz LD zaradi neplačanih obveznosti
ELIZABETA PLAVEČ, DOBU-ČKA GORA 15, ČRNOMEU, opozarjam vsakogar, ki bo na mojih parcelah v Bistrici delal kakršnolcoli škodo, posebno gostilničarko Antonijo Lakner, da ne dovolim parkirati avtomobile na mojem stavbišču ali delati škodo. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala.
OPOZARJAM DOMINIKA KUNEJA, naj se v čimkrajšem času za stalno preseli v svojo stanovanjsko hišo Stolovnik 68, sicer ga
bom sodno Brestanica 117 a.
Albin Šoln,
I^OBVESTILA ■
GRADITELJI ! Opravljam vsa mizar ska dela: okna raznih dimenzij, vrata, razne obloge, stopnice, popravila. Se priporoča Mizarstvo Franc Strašek, Volčičeva ul. 24, Novo mesto.
IZDELUJEM cementne zidake za silos, cena 6,00 din. Leon Kuš-han, Šentjernej 122, telefon 85-363. Se priporočam!
CVETLIČARNA V ČRNOMLJU ima vedno sveže rezano cvetje. Na zalogi ima vse vrste čebulic in mačehe ža jesensko saditev. Izdeluje vence ter aranžira šopke. Cenjenim strankam se priporoča Vrtnarstvo in cvetličarstvo Alojz Rauh, Cesta Padlih borcev 12, Črnomelj, telefon 76-221.
Danes praznuje 48. rojstni dan dobri brat in dragi stric Edi Plaveč iz Mengša na Gorenjskem. Iskreno mu čestitajo in mi želijo še mnogo zdravih in srečnih let.
enako njegovi Marici za minuli praznik, ter se jima zahvaljujejo za ves trud in dobroto Jančevi in Kavškovi iz Novega mesta. Ostalim pa lep pozdrav.
Dragemu sinu in bratu TONETU RIFLJU iz Ždinje vasi 26 želijo vse najlepfe za njegov 20. rojstni dan oče in mama, brata Milan ter Janko in sestre Marta, Marinka in Marjetka, pa tudi Anica, Rezi, Joži, Kristina in Miha.
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica
ANGELA POGLAJEN
iz Drganj‘ih sel
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjene vence in cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi podjetjema „Novo-les“ in Novograd" ter KOZB Straža za podarjene vence. Posebno pa se zahvaljujem) dr. Horvatu za pomoč in obisk, duhovniku za opravljeni obred in sosedom za pomoč ter vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Matija, Slavko, Jože, Ivan in Milan z družinami, hčerka Štefka in drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
RUDIJA ŠTANGLJA upokojenca iz Partizanske 33, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tovarišu Mirku Benčini za poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena in sinova.
V SPOMIN
2. oktobra 1976 bo minilo žalostno leto, odkar te ni, draga naša
MARIJA KRAJNC
roj. Štangelj
V naših srcih spomin nate vedno živi, vse je tiho, ko te ni
Žalujoči: mama in brata
Vsem sorodnikom, sosedom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki ste spremili našo drago mamo
KATARINO SKOBERNE
na zadnji poti na ! iskre:
r  r ilišče
Senovo, se iskreno zahvalita žalujoča: hči Marica in sin Slavko.
ZA HVA LA
Ob smrti dragega moža, ata, starega ta, brata in strica
LOJZETA
KEKA
iz Pluske pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ali po njegovi želji darovali v druge dobrodelne namene. Lepa hvala Gasilskemu društvu Velika Loka in Lovski družini Dobrnič za častno spremstvo, enako občinski gasilski zvezi Trebnje, Gasilskemu društvu Občine, Čebelarskemu društvu Trebnje za darovane vence in poslovilne besede, kakor tudi vsem ostalim sodelujočim gasilcem in lovcem ter delovnim oiganizacijam Mercator Trebnje, Donit Velika Loka, Peko Tržič, Iskra - inštitut Ljubljana za vence in udeležbo. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom za spremstvo in lep pogrebni obred ter pevcem za sodelovanje, za pomoč v hudi bolezni pa osebju ZD Trebnje in bolnišnice Novo mesto. Hvala sosedom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali. Se enkrat vsem lopa hvala!	r
Vsi njegovi
Z A H V A LA
Po krajši mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, brat, stric in dedek
MIHA BUČAR
upokojeni rudar iz Gabrijel
Srčna hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin, mu darovali vence in cvetje ter ga v lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vaščanom za nesebično pomoč in dr. Levstiku za pomoč v bolezni. Za pozornost se zahvaljujemo podjetjem „Trimo“ Trebnje, „Lisca TOZD Krmelj, „Utok“ Kamnik in DU Tržišče za spremstvo s praporom, župniku za obred in Borisu Debelaku za poslovilne besede.
Žalujoči: otroci Marica, Mihela, Ciril, Maks, Vilma z družinami in drugo sorodstvo.
Gabrijele, Krmelj, Kamnik. Hrastnik, Muenchen
ZA HVA LA
Ob prerani in boleči izgubi našega skrbnega in dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA
SUBANA
iz Jesenic na Dolenjskem
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala najbližjim sosedom, TRZ Bregana, pevskemu zboru OŠ Velika Dolina, gasilskemu društvu Obrežje in župniku. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika v tako lepem .številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fanika, hčerka Brigita z družino, sin Jožko z družino in drugo sorodstvo.
Z A H V A LA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice in prababice
ANE SOMRAK
z Vrhovega pri Mirni peči
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom za lajšanje bolečin, vsem sorodnikom, znancem, sosedom za pomoč, delovnim kolektivom „Sukno“ Jurjeviča, „Krka“ Novo mesto in VVZ Litostroj Ljubljana za podarjene vence in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: sin Jože, hčerke Anica, Kristina, Marija in Lojzka z družinami ter brat Franc
V'
ZA HVA LA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA POVHETA
iz Sel pri Straži
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v tako težkih trenutkih priskočili znancem, vsem, k ustno izrazili sožalje cvetjem.
iško čili na pomoč, sorodnikom, prijateljem i :m, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nar i sožalje ter zasuli pokojnikov grob z venci L
in nam z venci in
Žalujoči: žena Urška, sin Franci z družino, hčerka Mici z družino ter drugo sorodstvo.
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI USI, Novo
IZDAJA: Časopisno založniško i mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauev (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni
mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velia do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št 421—1 /72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu
52100-601-10558 — Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo
'Jla'...........................  -
en Pn
tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
a m upu m vam mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -nih rokopisov m fotografij ne vračamo - časopisni stavek, irelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in
po:
Nenaročenih rokopisov m filmi in
RADIO LJUBLJANA
goabe iz ljudske Naši
PETEK, 1. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Slovenska zborovska pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po dem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 1.1.03 Po Talijinih poteh. 1Ž10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v oktobru. 12.40 S pihalnimi sodbami. 14.05 Glasbena pravljica. 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Z ansamblom Latinos in Bojana Adamiča. 17.00 Studio ob 17.00. 19.40 Minute z Zadovoljnimi Kranjci 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop
Gremo v lemo. 18.05 Poletni divertimento. 19.40 Minute z
10.45, Turistični napotki za naše goste iz tujine. 1.1.03 Po svetu glasbe. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 1Z30 Kmetijski nasveti -ing. Jelka Hočevar:	Jesenska
uporaba herbicidov pri ozimnem žitu, 1Z40 Igrajo vam pihalne
NDR. 14.05 , Ob izvirih glasbene umetnosti. 14.30 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00.,,Loto vrtiljak". 17.00 Studio ob 17.00.	,18.25 Iz
zborovske popotne torbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05	Literarni
nokturno. 23.15	Revija
jugoslovanskih pevcev	zabavne
glasbe.
. pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 2.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 2 OKTOBRA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše- goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 1Z10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Spanring: Opis nove sorte ozimnem ječmena. 12.40 Veseli domači napevi 14.05 S pesmijo in besedo Jugoslaviji 15.45 „ Vrtiljak". S knjižnega trga. 17.05
Ljubljanskim 19.50
po Ju 16.45
IZ
NOVOMEŠKE
PORODNIŠNICE
spore
9.05,
V času od 16. do 22. septembra 1976 so v novomeški porodnišnici rodile: Bogomila Gričar iz Dolnjih Jesenic - Natašo, Nuša Horvat z Mirne - Damirja, Milka Zrilič iz Jedinščice - Davorko, Majda Krakar iz Meniške vasi - Boštjana, Ivanka Zore iz Zabrdja - Jožeta, Reza* Levičar iz Leskovca -Darka, Marija Blatnik iz Brune vasi
- Aleksandra, Marica Tisovec iz Gornje Straže - Mihaela, Štefanija Koprivec iz Stana - Matejo, Olga Tratar iz Kaplje vasi - Boštjana, Irena Mrak iz Črešnjic - Matjaža, Vesna Cetina iz Cegelnice - Da-voija, Rozalija Tkalčič z Belčjega vrha - Vesno, Antonija Murn iz Mokronoga - Ernesta, Stanislava Jarc z Mirne - Bernardko, Katica Trček z Zilj - Iva, Ana Zoran iz Z dinj e vasi - dečka, Majda Mavrin iz Črnomlja - deklico, Slavka Gorenc iz Birčne vasi - dečka, Olga Fir iz Gotne vasi - dečka, Marija Vrhovšek z Velikega Kamna -deklico, Marija Zagorac iz Bubnjar-cev - deklico, Danica Blažič iz Goriške vasi - deklico, Kristina Švirt iz Jelš — deklico, Marija Kuplenik iz Malih Brusnic - dečka, Mihaela Balkovec iz Vinice -deklico in Snežana Juga iz Črnomlja
- deklico. - ČESTITAMO!
jazz ansamblom. Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski radar. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 3. OKTOBRA: Od 0.05 do 5.00 Nočni radijski spored. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite tovariši... 10.05 Iščemo popevko poletja. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studio Novi Sad. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Plesna glasba za vas.
PONEDELJEK, 4. OKTOBRA:
Od 0.05 do 5.00 Nočni radijski Dred. 8.08, Glasbena matineja.
, Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40, Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 .Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Milena Jazbec: Kako in zakaj analiziramo zemljo pred sajanjem. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00 „Vrtiljak". 17.00 Studio ob 17.00., 18.05,Iz tuje folklore. 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45,Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00, Kulturni globus. 20.10 Aktualna operna oddaja. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 5. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9,30 Iz glasbenih šoL 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Raoul Jenčič: Varna vožnja s traktoijem. 12.40 Po domače, 15.45 Druba in čas. 16.00 ..Vrtiljak". 17.00 Studio ob 17.00. 19.35, Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00, Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra. 21.23 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. , 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 6. OKTOBRA: Od 0.05 do 5.00 Nočni program. 8.08 Glasbena matineja. 9.05. Za mlade radovedneže. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
V SPOMIN
30. septembra 1976 mineva preža-lostno leto dni, odkar me je zapustil moj ljubi moz
JOŽE VIDMAR
iz Potoka pri Straži
Nikoli te ne bom pozabila, vedno se te spominjam, praznina in bolečina pa bosta večni. Lepa hvala ti za vse, kar si mi zapustiL Ne bom te pozabila, vedno bom tvoj grob krasila in prižigala svečke na njem. Lepa hvala tvoji sestri Mariji, ki tudi pomaga krasiti tvoj grob in prižiga svečke na njem. Ne bom te pozabila.
Žalujoča: tvoja žena Štefka.
OSMRTNIC A
V nedeljo, 26. septembra 1976, smo se na pokopališču v Dolenjskih Toplicah poslovili od tovariša
JOŽETA PELKA
predsednika krajevne konference SZDL Dol. Toplice in člana občinske konference SZDL Novo me .Jo.
Izgubili smo dobrega tovariša in družbeno-političnega delavca. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL NOVO MESTO
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega nepozabnega očeta, deda in svaka
URBANA FABJANA
upokojenca iz Gor. Straže
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalie. Se posebna zahvala zdravnikom in bolniškemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice, vsem članom Lovske družine DoL Toplice, organizaciji ZB Straža, Elektru Novo mesto, Gorjancem Straža, prosvetnim delavcem OŠ Vavta vas, GG Novo mesto, pogrebnemu zavodu Novo mesto ter govornikom R. Faleskiniju, 1. Virantu in F. Markoviču, ki so se poslovili od njega.
Žalujoči: družine Fabjani Zunič, Klobčar in Anica Kulovec.
ČETRTEK 30. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Predstavljamo vam slovenske male vokalne ansamble. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Cini Remic:	Uporaba	domačih
kmetijskih traktoijev pri spravilu lesa. 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki 15.45, „Vrtiljak". 16.45 Naš gost
17.00 Studio ob 17.00. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla.
19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.20 Slovenska instrumentalna glasba. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov,__
" PETEK, 1. uKTOBRA: 8.10 TV v šoli: Geometrija, Predelava sadja, Obramba in zaščita, Ruščina, TV vrtec, TVD (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) Angleščina, Zgodovina (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.35) (Bg) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet (Ohrid) - 17.55 Obzornik (Lj) -18.10 Ansambel Borisa Kovačiča, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Otrori, naša prijetna skrb (Socialistično samoupravljanje) (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55 Tedenski
notranjepolitični komentar (Lj) -
20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 Kako pa kaj oče? barvna serija (Lj) - 20.30 Propagandna oddaja (Lj) - 20.35 Slikarske
' tehnike: Oljno slikarstvo, barvna oddaja (Lj) -	21.05 Barvna
propagandna oddaja (Lj) - 21.10 S.O.S. - serijski barvni film (Lj) -
22.00 TV dnevnik (Li)
SOBOTA, 2. OKTOBRA: 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor (Bg) — 11.05 TV v šoli: Vzgojna posvetovalnica, Književnost (Zg) - 12.05 TV v šoli (do 12.35) (Sa) -	14.55	Nogomet
Sarajevo:Dinamo, prenos (do 16.45) (Sa, Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Polcilinder in gomoljast nos, serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 Hobson v škripcih, celovečerni film (Lj) - 21.45 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) -	22.10 Propagandna oddaja (Lj) - 22.15 625 (Lj) - 22.55 Les Humphries Singers, Darvna oddaja (Lj)
NEDEUA, 3. OKTOBRA: 9.15 Poročila (Lj) - 9.20 Za nedeljsko dobro jutro:	Republiška revija
mladinskih pevskih zborov v Zagorju, I. del barvne oddaje (Lj) -
9.50 625 (Lj) - 10.30 G.de Maupassant: Lepi striček, barvna nadaljevanka (Lj) - 11.15 Otroška matineja: Catch Kandy, Beli delfin, barvni oddaji (Lj) - 1 i.55 Mozaik
(Lj) - 12.00 Kmetijska oddaja (N. Sad) - 13.00 Poročila (do 13.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne: Pisani svet (Ohrid), Zlata sirena, barvna oddaja, Okrogli svet, Moda za vas, barvna oddaja, Poročila - 17.30 Calamity Jane, barvni film (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak . (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -i9.50- Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S.Matavulj: Beograjske povesti barvna oddaja TV (Bg, Lj) - 21.05 Propagandna oddaja (Lj) - 21.10 Skrivnosti Jadrana: Dnevnik ladje Tornado, barvna oddaja (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj) - 21.55 Športni pregled (Zg)
PONEDELJEK, 4. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli: Pripovedujemo zgodbe, Električnost atmosfere, Prazno gnezdo (Zg) - 9.00 TV v šoli:	Srbohrvaščina,	Risanka,
Zemljepis (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) -	17.15 B.Čosič:	Nori
besednjak - barvna oddaja TV Bg (Bg) - 17.30 Žuželke, barvna serija (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Mozaik (Lj) — 18.15 Psihologija dela: Srečanje inžehijja in psihologa (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) -18.45 Mladi za mlade (Bg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 'Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 T.Seliškar:	Roke Andreja
Podlipnika, barvna TV drama (Lj)
 	-	(Lj)	—
21.35 Mozaik kratkega filma (Lj) —
21.05 Kulturne diagonale (Lj
22.05 TV dnevnik (Lj)
TOREK, 5. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli: Boj za zmago socializma med obema vojnama, Hrvatska v Jugoslaviji, Ura razredne skupnosti, Nemščina, TV vrtec, Agregatna stanja snovi (Zg) - 10.05 TV v šoli (do 11.10) Glasbena vzgoja, Risanka, Prirodoslovje (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.05 Šolska TV — Korošci Slovenci nekdaj in danes (do 16.40) (Lj) -17.15 Vrtec na obisku: Pridite na razstavo iz otroških žepkov, barvna oddaja (Lj) - 17.30 Pavel v akdii -serijski barvni film (Lj) 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prežite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 TV trim test (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55
Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Diagonale (Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Grimmelshausen:	Pustolovci
Simplicissimus, barvna oddaja (Lj)
- 21.50 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 6. OKTOBRA: 8.10 TV
v šoli: Železo, Mesto iz papirja, TV slovnica (Zg) - 9.00 Tv v šoli: Kocka, Kocka, Risanka, Izobraževalni filmi (do 10.05) (Bg)
- 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.10 S.Makarovič: Škrat Kuzma (Lj) -• 17.25 Rembrandt, barvni dokumentarni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) -18.10 Mali vlak ali pot do Hasene, barvna reportaža TV (Sa, Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (Sk.) — 19.16 , Risanka (Lj)
- 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00
Jostp
Jurčič
Špuntek pa se na prvi klin pri lestvi ustopi, staro sabljo po sebi obesi in strahoma vsakega glasu pričakuje, ki bode s sena dol prišel.
Tekmeca pa vse te priprave niso čisto nič zanimale, kar je bil zagledal tri velikanske cule tobaka. Začelje bil tako razbirati v svoji bistri glavici: ,,Da bi te spak! Frtnatek, tukaj imaš priliko, obogateti v eni urici z najlažjim trudom. Gosposka te bo slabo plačala za to, da si svoje stare tovariše izdal. Hajdi, Frtnatek, leblajtaiji bodo imeli opravka čez in čez, tačas pa ti lahko cule v kraj spraviš, vsaj dve, če treh ne, in tobaka boš imel za šest tovorov, kakršni so kdaj tvoj hrbtiček jezdili po Kranjskem iz vasi do vasi in hišne očete, hlapce in pastirje s tobakom preskrbljevali."
S tako mislijo se je Tekmec tiho k culam splazil in potem, ko se je po dolgem prizadevanju prepričal, daje ves trud,celo culo odnesti, zastonj, prerezal jo je s krivcem čez pol in odnesel polovino kakih deset stopinj proč v vinograd, kjer jo je vrgel v grm zapletenih neobrezanih trt, in je potem še po drugo šel.
Cesarski birič Špuntek je tako zamaknjeno na lestvici pričakoval, kaj se bode gori na mrvi zgodilo, da ni čisto nič opazil, kaj Tekmeček počenja. Tako je bil možec že iz druge cule tobak znesel, ko zasliši krik in kletve od hrama le-sem, kar ga je za čas motilo v njegovem trudu, da bi tobak zagrebel v sneg in trte.
Graničaiji so bili dosti mtro zlezli na hram. Tihotapci jih niso čutili popred, kakor so se jim zdrgnile vrvi na rokah. Lahko sije misliti, da se ne more veliko braniti človek, ki je v sladkem spanju menil pokrepčati trudne ude, ki pa se strme zbudi v rokah sovražnikovih, držečih mu smrtno strelbo na prsi. Zato sta se vdala Hrvata brez upora. Stari Ivanje svetlo gledal, grizel sive brke in dva pota vraga poklical in molčal;' njegov rojak je sicer nekaj bolj brcal z nogami in rokami, videvši pa, da ne opravi nič, obmolkne še on.
Pri Francetu niso bili zaprva graničaiji tako srečni. Niega si je bil Peter Peč izvolil, da Ra zadrpie v uklepnike. preden se zbudi.,Pa bodisi da je Peč, prevzeten na svojo moč ali pa iz maščevalnosti zavoljo prejšnjih dni, predolgo obiral se in oprezovi pri svojem poslu, ali pa da se je mladi tihotapec, slute svojo usodo, že v spanju popred zbudil, preden se je Peč popolnoma pripravil - kakor blisk naglo je odpahnil France graničarja in se zaletel v steno, da se je odtrgala in padla biriču Špunteku na glavo. Špuntek seje sicer zvrnil z lestve, morda bolj iz strahu nego pod težo spletene stene, ali ohrabril seje bil na mah, pobral se s tal in, ko je France skočil z višine tik njega na zemljo, vzdignil je svojo skrhano sabljo in udaril tihotapca s tako močjo po glavi, daje obležal na mestu in da gaje kri oblila. Po sreči paje bil zamahnil z neostrim robom, zato mu ni bil črepinje preklal, le kri gaje oblila in zvrtelo se mu je v glavi.
Pol ure potem so koračili graničaiji in birič, ki je veliko pripovedoval, kako se je njegovo junaštvo zgodilo, s hriba v dolino, v sredi pa so imeli Hrvata uklenjena in Franceta sta vlekla
dva pod pazduho. Glavo so mu bili obvezali, onemogle roke pa na hrbtu z železom sklenili.
Frtnatek Tekmec se je bil usedel pri hramu na hlod blizu tretje cule tobaka in gledal za graničaiji in tihotapci v dolino. Ko jih ni mogel več videti v temi, poišče v žepu izmed druge ropotije male pipe, mehuija suhega tobaka, kresila in suhe gobe. Ko si tobak napravi, ogenj ukreše in pipo v brezzobe čeljusti vtakne, nasloni se s komolcema f koščena kolena in jame premišljevati, kaj in kako bode začel s svojim novim bogastvom, ki so ga fnu tihotapci pustili.
„Pač so spakove prismode, ti leblaftaiji, za dedce se zmenijo in toliko trpe, dajihdobodo, tobaka pa še ne pogledajo; in vendar je ta tobak več vreden ko vsi Hrvatje, ki so ga kdaj nosili, in vsi Kranjci, ki so kdaj ž njimi hodili - to se ve, Tekmeca ne mislim. - Pa kaj bo, ako se jutri domislijo na tobak? Ponj pridejo, pa ga ne bo. Ha, ha, tačas bo že spravljen.1*
In v veselju si jame mož roke mencati, da mu pipa iz ust pade. Ko je dolgo klel in jo poslednjič vendar dotipal, usede se zopet na mesto in na debelo dim poteguje.
„Ali da bi te sto spakov!41 govori Tekmec dalje, „kaj pa, če jim na misel pride, da sem jjiz tobak spravil? Tajil bom res, ali kaj, če'me zalezavajo in zalezejo, da ga bom 'nosil? Hudika, zaprt bi bil, dve leti bi vina ni žganja ne pil. To bi bilo žaltavo! Kako bi se dalo reči, da je tobak drugače proč prišel? “
To važno vprašanje je Tekmec dolgo pretresal.
Kar skoči pokonci, vtakne še gorečo pipo v žep, popade tretjo culo in hitijo odvleči v kraj.
Kmalu pride nazaj, stopi brzo po lestvi, prinese s hrama pest suhega sena, ukreše gobo, vtakne žarečo iskro v sredo in v krogu jame mahati in razpihavati. Ni bilo dolgo in suha mrva se jame kaditi in žariti se. Tekmec nese tleče seno na hram in ga zakoplje v mrvo.
Potem jo naglo ubriše v dolino, med potom pak se večkrat ozre nazaj na hram, kjer se je zmerom gostejši dim vzdigoval.
V dolu so stale na samoti tn Kmečke hiše. Tiho je bilo vse okrog teh poslopij, le veliki pes, ki je v stelji za hlevom prve hiše spal, priletel je Tekmecu jezno naproti in lajal zmerom glasneje in huje, kolikor bliže domovjaje prišel. Ko seje Tekmec celo oknu bližal, bil je pes tako razjarjen, daje večkrat možička za hlače ubral.
..Vstanite, boter, hišni oče, vstanite!44 vpije Tekmec in bije ra mala okna.
„Kdo paje? 44 vpraša zaspan glas iz koče.
„Jaz sem; Tekmec iz Suhe krajine; vstanite, pravim vam, in brž vstanite, gori, pravim vam, s plamenom gori! Bog vam pomagaj in svetnik sveti Florijan!44
„Ogenj, ogenj!44 kričali so po hiši gospodar, mati, ded in otroci in precej se odpro vrata in ven plane vsa drhal na pol razpravljena na mraz.
Ko pa je gospodar ogleaai streho svojo m sosedovo, pa ni zagledal nikjer nič gorečega, obrnil se je z vso jezo proti Tekmecu: „Stoj, potepin stari, te bom že učil, kaj se pravi poštene ljudi za norce imeti in iz postejje strašiti!44 Rekši, je bil palico pobral in šel na Frtnatka.
„Nikarte, boter, nisem rekel, da hiša gori, a„ hram vam bo zgorel, če brž ne tečeta gasit. Vinski hram, vino in več ko pet centov tobaka,44 dejal je Tekmec in vlekel kmeta na ogel hiše, kjer seje videl vinograd.
Svetel dim se je valil proti nebu, zdaj in zdaj se je utrgal plamen iz strehe in daleč v zrak posegel, iskre pak so letele daleč okrog.
,,Bog in sveta pomagalka, ob vino sem!44 reče kmet in hitro teče V kočo, obuje čevlje in kožuh, medtem pa drugi domači sosede skličejo.
Stari, sivolasi ded, ki ni mogel v vinograd z drugimi možmi, stal je na vrtu z otroki in s Tekmecem in gledal, kako je plamen požiral poslopje, ki ga je on pred petdesetimi leti s trudom postavil.
v TEJ STAVB! JE POSLOVAL MED NARODNOOSVOBODILNO BOK V LETIH 1944 IN 1945	*
DENARNI ZAVOD S LOVE tv PRi PREDSEDSTVU SNO-'
USTANOVLJEN Z ODLOKOM PREDS SN DNE 12 MARCA 1944
Revolucija še traja
„Mislili smo, da bomo po zmagi revolucije napravili pri nas raj za delovnega človeka. To nam je dajalo moč, da smo prenesli vse napore v borbi. Res smo po vojni veliko naredili, vendar bi lahko še več, če ne bi bili tako popustljivi do raznih nepravilnosti. Najbolj me boli in jezi, ko vidim, da se dela v gospodarstvu kriminal in da razni brezvestneži izkoriščajo našo demokracijo ter izpodkopavajo pridobitve revolucije,“ nam je povedal za uvod 65-letni Alojz Rauh iz Kočevja, nosilec partizanske spomenice 1941, rezervni major, prizadevni povojni družbe-no-politični delavec in dobitnik letošnje Šeškove nagrade, najvišjega priznanja, ki ga vsako leto za občinski praznik 3. oktober podeljuje občinska skupščina Kočevje.
„Naša ustava, naši zakoni so res najnaprednejši, najbolj človeški. Vendar še preveč birokratov sedi v pisarnah in duši vse to, duši oblast delovnih ljudi in občanov. Birokracije bi moralo biti vedno manj, a se v resnici vedno bolj razrašča in si zagotavlja velike osebne dohodke. Tisti, ki vse ustvarja, delavec, pa je prikrajšan. Birokrati so veliko govorili o „uravnilovki“ tudi zato, da so si lahko sami zagotovili boljše plače. Zato sem tudi razočaran," razmišlja dalje tovariš Rauh, predvojni član naprednih sindikatov in član partije od spomladi 1942.
„Res me je sprejel v Komunistično partijo komisar Lado, in sicer neko noč na osamljenem križišču v Žurgah, tako rekoč pod križem, ki je tam stal.
Takrat si moral za sprejem v partijo veliko delati, biti pošten, pogumen, vzoren. Za partijo ni bil noben trud preveč. Danes pa je v partiji kar preveč ljudi, ki se branijo vsake, še tako malo naporne oziroma zahtevne naloge. Vendar bi moral biti tudi danes komunist pošten, delaven, neoporečen, pripravljen žrtvovati vse. Tako bo partija imela ugled, ki ga zasluži," meni Alojz Rauh, ki je bil v bojih dvakrat hudo ranjen, ki je 70-odstot-ni invalid, ki ima še danes drobec železja v pljučih, da težko diha. Za svoje delo in pogum je prejel 7 odlikovanj za hrabrost, za zasluge za narod, za krepitev bratstva in enotnosti.
„Naša mladina je zdrava, sprejemljiva, vendar mora nekdo vedno bedeti nad njo. Ne bi smela biti prepuščena sama sebi. Mladino je treba zaposliti, saj je željna dela, kar dokazujejo tudi uspešne mladinske delovne akcije. To je resnična mladina. Ceniti jo moramo po skupnem delu, ne pa po posameznikih in izpadih oziroma lumpih, kot so v ,Sončni upravi'. Nisem sicer za diktaturo, vendar sem za red.
Tudi ni še prav urejena ali pa ni dovolj učinkovita naša družbena kontrola, na primer delavska kontrola. Če delavska kontrola odkrije kaj nevšečnega, se pogosto dogaja, da člane izigrajo in celo odpustijo iz službe. Po moje bi morali imeti več družbene kontrole, revizorjev, ki niso od nikogar odvisni, ki jih ne more nobeden kar tako odpustiti."
JOŽE PRIMC
Priznanje Brusovemu filmu
Za film ,,Jaz kolesar" diploma avtorju Francetu Brusu
• .. ■MII« ■
NEKOČ IN DANES - „Nekoč in danes** bi lahko poimenovali to sliko. V sredini je stara lesena vodovodna cev, okrog nje pa plastične in v ozadju betonske cevi, ki jih pri gradnji vodovodov uporabljajo danes. (Foto: M. K.)
Na četrti vsejugoslovanski festival amaterskega študentskega filma, ki ga je organiziral Študentski kino klub Skopje, je prispelo 79 filmov iz 21 klubov iz vse države. Mentor Foto-kino kluba osnovne šole Kočevje France Brus je poslal na ta festival dva filma: „Osmi marec, dan žena“ in ,,Jaz kolesar". Za film „Jaz kolesar11 je prejel posebno diplomo. Utemeljitev za to priznanje se je glasila, da je tlim zelo celovit in da je posebno primeren tudi za prometno vzgojo najmlajših.
Film „Jaz kolesar'1 je Brus posnel kot sestavni del svoje diplomske naloge na pedagoški akademiji v Ljubljani. V tej nalogi je obdelal temo ..Amaterski film pri pouku prometne vzgoje".
Brus je doslej prejel za svoje fotografije in filme že več priznanj na raznih razstavah in festivalih. Razen tega so dosegli podobne uspehe tudi člani Foto-kino kluba osnovne šole Kočevje, ki jih vodi prav France Brus. Seveda pa našega nagrajenca dobro poznajo tudi naši bralci, saj s svojimi prispevki, predvsem fotografijami, pa tudi zanimivostmi, članki in vestmi, redno sodeluje tudi v našem listu. Ob njegovem zadnjem uspehu mu čestitamo.
J. P.
Odkritje: voda po lesenih ceveh
Skoraj dva kilometra dolg lesen vodovod je napajal vas Morava pri Kočevju
Pri rekonstrukciji vodovoda v vasi Morava pri Kočevju so delavci podjetja Hydrovod našli ostanke več kot sto let starega vodovoda, polo-
ČRPALKA BREZ BENCINA, GOSTILNA BREZ SLIVOVKE
Ko so 11. septembra otvarjali na Plešcih novi obrat Kovinoplastike iz Loža, je prišlo iz raznih krajev od Zagreba do Reke, Delnic in Kočevja toliko avtomobilov, da je na bencinski črpalki v bližnjem Čabru zmanjkalo super bencina. To je bil podoben spodrsljaj kot dan kasneje v gostilni Štimec v Dolgi vasi pri Kočevju, kjer niso imeli slivovke oziroma žganja.
ČEZ NOČ PRIŽGAN KUHALNIK
V noči na 17. september je nastal požar v bifeju Kolbezen v Črnomlju. Ogenj je uničil del gostinske opreme in poškodoval notranjost lokala. Kot so ugotovili, je do požara prišlo zato, ker je bil čez noč prižgan električni kuhalnik na leseni polici
Medvedka padla
Medvedko, ki je bila strah in trepet Stružancev, so odstrelili v nedeljo, 26. septembra, trije lovci pod vodstvom gospodarja lovske družine Struga Jurija Gregoriča. Medvedka je bila stara 10 let, tehtala je okoli 135 kg, imela pa je dva lanska mladiča.
V zadnji številki našega lista smo poročali, da je ta medvedka 10. septembra napadla in hudo poškodovala I ranca Rusa iz Podtabora v Strugah Pred mesecem in pol pa je ista medvedka lovila Hedviko Špolar iz Podtabora. Ženska je med begom padla se hudo poškodovala.
Stružanci so se zaradi napadalne medvedke bali na njive in v gozd. Skrbelo jih je tudi zaradi otrok, saj ih nekateri sploh niso več puščali iz iš. Medvedka je prihajala z mladičema namreč prav do vasi.
Zdaj so si Stružanci oddahnili, vendar še ne popolnoma: v revirju struške lovske družine se nanteč sprehaja po oceni lovcev še 9 mladih in starih medvedov.
J. P.
ženega leta 1846, ki je prebivalce Morave oskrboval z vodo iz izvira na Monšeniku. Omenjeni vodovod je „obratoval“ celih devetdeset let, vse do 1936, ko so tedanji prebivalci -Kočevarji položili novega.
Vse to ne bi bilo nič posebnega, saj so stari Rimljani že pred dvema tisočletjema gradili vodovode, katerih ostanke najdemo tudi v naši domovini, če bi ne bil Moravski vodovod zgrajen zgolj iz lesenih cevi, dolgih od 65 cm do treh metrov. Za cevi so tedanji graditelji uporabljali smrekova debla, v katera
ŠUŠTAR PRESKOČIL 201 CM
Štirje najboljši mladinci novomeškega atletskega kluba so minulo soboto v Karlovcu zastopali republiške barve na mladinskem pokalu republik in pokrajin. Ponovno se je izkazal državni mladinski prvak v skoku v višino Šuštar. Preskočil je 201 cm in izenačil dolenjski rekord ter zasedel drugo mesto. Mladinski prvak v metu diska Okleščen je orodje zalučal 38,44 m daleč in zasedel četrto mesto, Kranjčič je v troskoku preskočil 13,73 (zadostovalo je za osmo mesto), Križman pa je v teku na 400 m z ovirami z rezultatom 59,3 na cilj pritekel sedmi Izkazal se je tudi Orožim iz Kočevja, ki je kopje vrgel 62,52 m
i!
JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA
Zrak je bil nasičen z vonjem po čevapčičih, ražnjičih in kotletih, pomešan z rezkostjo mlade čebule in težkega črnega vina iz pletenke. Udeleženci zabave v naravi ob roštilju so vedeli le to, da je bil v mesnici profesor zgodovine in da je grozdje, iz katerega so iztisnili vino, zraslo v njegovem vinogradu tam ob vznožju Zelene gore. Iz obnašanja in govorjenja profesorja zgodovine so lahko še razbrali, da bo dosedanji ravnatelj kmalu zapustil šolni-štvo in se bo dal upokojiti na veliko žalost celotnega učiteljskega zbora, kajti takšnega čudovitega človeka ne bodo nikoli in nikdar več našli.
„Novi ravnatelj nam bo potreben, zato pijmo mi njegovo zdravje!" je dvignil kupico profesor zgodovine, ko je
razsodnost prepuščala mesto prevretemu sladkorju v črnini...
Sprva se je zdelo vsem čudno, kaj je pičilo predmetnega učitelja slovenskega jezika, da vabi v soboto celoten učiteljski kolektiv, razen profesorja zgodovine, na Žalostno goro v gostišče jest in pit, potem se ni več nihče spraševal in so prišli vsi, opravičila se je le učiteljica za tehnični pouk, češ da jo nekaj vrtinči po trebuhu. Pesem se je ijuhasto raztegnila preko Re-pičeve drage pozno v noč, da so repiške babnice vlekle vzglavnike preko glav, da ne bi slišale Terzinke in tri tavžent mravljincev, ki marši-rajo. Nekaj pred prevesitvijo dneva v novi dan je vstal predmetni učitelj slovenščine s čašo v roki, pomiril razpeta
grla in stresel iz glasilk: „Stari v kratkem odhaja in na njegovo mesto mora priti najsposobnejši. Pijmo v imenu najsposobnejšega!**
Prvega v mesecu jc bilo in modre kuverte so s svojo vsebino naredile prijetnejše vzdušje v zbornici, ko je učiteljica tehničnega pouka napisala na tablo, kjer je bil sicer navadno nakracan umik, da je ob sedmi uri obvezno priti v hotel. Na manjši prigrizek.
Sprva so prinesli kokošjo juho z domačimi rezanci, potem pa še vse ostalo, toda že pri juhi je učiteljica za tehnični pouk opazila, da manjkata za pogrnjenim omizjem profesor zgodovine in predmetni učitelj materinega jezika, toda zavoljo tega se ji rezanci niso zatikali v grlu.
„Smemo zvedeti, tovarišica kolega, čemu ta pojedina? ** „Doigo so viseli nad nami moški, se vam ne zdi? In to skorajda v ženskem kolektivu. Čas bi že bil, da zasede vodilno delovno mesto tudi kakšna ženska!“
Ploskanje je za hip prekinilo mlaskanje z usti.
Tovariša ravnatelja so upokojili. Niti profesor zgodovine niti predmetni učitelj niti učiteljica za tehnični pouk pa niso pomislili na to, da ima tovariš ravnatelj sina, ki je tik pred njegovo upokojitvijo končal filozofsko fakulteto. Niti ena roka se ni dvignila ob: „.-e kdo proti? kajti stari ravnatelj je bil dedec in pol. Jabolko pa ne pade daleč od drevesa.
TONI GAŠPFR1Č
so s posebnimi svedri ročno zvrtali luknje s premerom 5 cm, za spoje pa so uporabili železne obroče, ki so jih skovali domači kovaški mojstri. Za impregnacijo, da ne bi voda pronicala skozi les, pa je poskrbela narava sama, saj je smrekovina dobro prepojena z naravno ,smolo. Vodovod, podoben temu v Moravi, so odkrili tudi med gradnjo vodovoda Sodražica-Ribnica v vasi Sušje. Ohranili so se tudi svedri, s katerimi so obdelovali debla.
Delavci Hydrovoda so vse ohranjene cevi očistili in zaščitili pred propadanjem, upajo pa, da se bo za njihovo odkritje pozanimal tudi kakšen nueej in stvari podrobneje raziskal.
MARKO KLINC
Stisnil ga je ob ograjo
Po nesreči na mostu je voznik pobegnil
Ena hudih in odmevnih nesreč se je zgodila 22. septembra zvečer na mostu med Savo in Krko v Brežicah. Komaj 19-letni Franc Hervol iz Bukoška je bil na odsluženju vojaškega roka in je bil te dni doma na dopustu. Fant se je okrog 20. ure peš vračal iz Čateža proti Brežicam. Na mostu j e hodil po desni.
Za njim je pridrvel neznan avtomobilist, ga zadel in pritisnil ob mostno ograio, kjer je hudo ranjeni pešec obležal, voznik avtomobila pa je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal v neznano.
Težko ranjenega fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je 23. septembra zaradi težkih poškodb umrL Medtem so izsledili tudi pobeglega voznika. Na avtomobilu Taunus M-17 z registrsko tablico CE 700-16 so našli sledove nesreče. Avto je last Ivana Zobariča iz Brežic. Pobegli voznik je sprva tajil, potem pa priznal, da je na mostu nekoga zadel
ŠE EN JELEN PADEL -Gozdni delavec Rudolf Flis iz Velikega Lipovca 8, kije že 10 let lovec, je 4. septembra ustrelil v suhokrajinskih Tevšjah šestletnega jelena, ki je (brez drobovine) potegnil na tehtnici 122 kilogramov. Strel je odjeknil ob pol sedmih zvečer.
KROMPIR IN POL - V našem; uredništvu se je prejšnji teden oglasil učenec Andrej Košmrlj z Malega Slatnika in nam prinesel na vpogled šest krompirjev, ki so tehtali nekaj dekagramov manj kot 3—kilograme. Krompir sorte ,4gor“ je izkopal na domači njivi, najtežji pa je na tehtnici potegnil kar 600 gramov. Simpatični Andrej je povedal, da je staršem rad pomagal pri izkopu krompirja, saj je bilo „luštno“, ko je kar naenkrat košara bila polna.
UPLENJEN JELEN ORJAK -S tako lovsko trofejo, s kakršno se lahko pohvali član LD Šentjernej M. Mikec, se doslej v Šentjernejski dolini, pa tudi na širšem lovskem območju ne more pohvaliti noben lovec? uplenil je jelena, kije tehtal kar 250 kilogramov. (Foto: Polde Miklič)
Zgrmeli z balkonom vred
Odtrgani balkon na Drganjih selih ogrozil troje življenj
Marija in Franc Polajnar iz Ljubljane, ki gradita hišo na Drganjih selih, v ženinem rojstnem kralu, z graditelji nista imela srečne roke. Še več: nestrokovno delo pri gradnji bi ju kmalu stalo živ^enje.
Kaj seje zgodilo, sta povedala 27. septembra popoldne v novomeški bolnišnici, kamor so ju, hkrati z Marijo Klobučar, mateijo Polajnarjeve, s poškodbami pripeljali po nesreči, ki se je vsem trem zgodila na nedograjeni hiši.
Ko so tega dne stopili na balkon, x mu je utigalo „dno“, da so vsi trije padli in se potolkli, Polajnarjeva celo tako hudo, da so jo zadržali na zdravljenju. Leseni opaž so z balkona odstranili že julija, zato je nesrečni dogodek tem bolj presenetil.
Delavci UJV so takoj uvedli preiskavo, ki bo pokazala, zakaj se je utrgal balkon - ali zaradi preslabe armature ali česa drugega.
INFLACIJA IN M
večkratne devalvac
l«RM
ije nisi
MOR — Kaže, da neustavljiva inflacija in niso prizanesle niti marmorni plošči na stavbi
črnomaljske podružnice Ljubljanske banke, ki oznanja, da je bil med NOB tu Denarni zavod Slovenije. Sedaj, ko nekateri celo govore, da je dinar najtrdnejša evropska valuta, naj bi se to pokazalo — če že drugje ne — vsaj na zakrpani plošči... (Foto: Bartelj)