OSREDNJA r u UNICA Primorslcildlnevmk PoStmna plačana v gotovini orkr. „ Abb. postale i gruppo Lena 300 lir Leto XXXVI. Št. 74 (10.594) TRST, nedelja, 30. marca 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od s. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* J^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V TERU SO SREČANJA NA RAVNI IZVEDENCEV STRANKE SESTAVLJAJO PROGRAM NOVE VLADE Signorile kritičen do trlstrankarske vlade RIM — Kljub pospešenemu tem-PR* katerim Francesco Cossiga odi pogajanja za sestavo svoje vlade, bo kriza trajala še j^kaj dni in komaj sredi tedna najbrž znan seznam novih mi-nistrov. Porazdelitev naj bi bila naslednja: 12 demokristjanov, 9 socialistov in trije republikanci, lij ^ je Aidi druga rešitev: demokristjanov, 8 socialistov, wevilo republikancev pa bi mora-n., °^ati nespremenjeno. O ime-“*n je slišati najrazličnejše gla-*®^e. vendar je vsekakor vse pre-j^naj. da bi tvegali napovedi: •nogo bo odvisno od dogovorov Posameznimi demokristjan-*kupinami^ani’ *** ^Nlističnimi 80 se medtem sestale na rti?™1 Stankih skupine izve-nev treh strank, ki bodo sto- Titovo stanje zelo težko **«feta mladosti prešla iz Voj-na področje ožje Srbije LJUBLJANA, BEOGRAD - pravniški konzilij je včeraj iz •mračnega centra v Ljubljani ,r)r?c’l> da je »zdravstveno *anje predsednika Tita zelo Kljnb znakom popuščajo pljučnice je temperatura še Mino visoka. V delovanju dru-n organov ni nobenih bistve-sprememb, Nadaljuje se in-*ivno zdravljenje., Štafeta mladosti, ki nosi pozdravi ^ naib°ljše želje za o-nikaVl^*v Njublienega predsed-v*j; ,./w ... J-,,' “ ■'- ***' • v. - s.- V Genovi ugotovili istovetnost ubitih brigadistov - Prerešetalo jih je 40 strelov - V okolici Turina odkrili pet terorističnih baz GENOVA — Imena štirih brigadistov, ki so jih karabinjerji generala Dalla Chiese ubili med petkovim vdorom v stanovanje v Ulici Fracchia, so Anna Maria Ludmann, Lorenzo Betassa (njen prijatelj), Piero Panciarelli in Lu-ca Bertolotti. Slednja dva sta bila iz Turina in je torej potrjena domneva, da rdeče brigade pošiljajo tujce za izvedbo atentata. Tako genovski teroristi morijo v Turinu, torinski pa v Genovi. Poslužujejo pa se verjetno lokalnih strateških oporišč, ki jih »domačini* oskrbujejo. Da je imela u-bita skupina v načrtu atentat je zelo verjetno, predvsem zaradi prisotnosti velike količine plastičnega razstreliva in avtomatskega orožja. Njihova trupla, ki jih je prerešetalo okrog 40 strelov, ležijo po obdukciji v hladilnih celicah genovskega Inštituta za sodno medi- cino in vzbujajo verjetno še po smrti strah, saj jih stalno stražita dva karabinjerja z neprebojnimi jopiči. Pokopali jih bodo verjetno le čez nekaj dni, ko bodo svojci uradno potrdili njihovo istovetnost. Paciarelli, bivši delavec pri Lan-ci (poznan kot «Piero molotov*, ker je zelo rad metal zažigalne steklenice), se je skrival že od leta 1978. Letos januarja so ga skupaj z zaročenko Renato Mi-chieletto obsodili na pet let zapora zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi. Bertolottijevo ime pa dokazuje, da je baje to najpomembnejšo protiteroristično operacijo, ki so jo do sedaj izvedli v Italiji in je kot kaže povezana tudi s podobno akcijo'v Franciji, sprožila aretacija Rocca Micaletta in Patrizia Pece-ja, ki naj bi bila voditelja genovskega oziroma turinskega voda ..""'Hlinili,...................... TRAGIČEN OBRAČUN PREVRNITVE PLOŠČADI V SEVERNEM MORJU KATASTROFA TERJALA 123 ŽRTEV jpgasiggiiiij ~ Grozoten obračun kota-je v v Severnem morju, kjer se Potonil trtek '/večer prevrnila in ltXap' a stanovanjska ploščad «A-PreLdfIr,K*lla"d’- »»dobil ob travi£!tv reševalne akcije še bolj IboriJif razseinosti. Po uradnem trotovi norvežk« podružnice pe-W^e družbe »Phillips Petro-le to 6 , 0 sicer ob trenutku, ko “ Prelomil eden izmed petih podpornih stebrov na ploščadi nekaj manj ljudi, in sicer vsega 212. Z desetinami ladij in helikopterjev, ki so prihitele ponesrečencem na pomoč so jih rešili le 89, včeraj so pa opustili nadaljnje poskuse, ker so bile vremenske razmere skrajno neugodne in ni bilo več nobenega upanja, da bi mogel v potopljeni platformi biti še kdo živ. Iz razburkanega in ledeno mrzlega morja so potegnili 40 trupel, pogrešanih je pa še 83 ljudi. Spričo razmer gre na žalost šteti tudi te za mrtve, zaradi česar postaja nesreča na petrolejskem polju »Ekofisk* največja katastrofa v zgodovini črpanja nafte na morju, s 123 smrtnimi žrtvami. (Iv) Na sliki (tel. AP): Prizorišče katastrofe po prevrnitvi platforme. rdečih brigad. Bortolotti je bil prav povezovalni člen med obema in dejstvo, da so pri Micalettu ob aretaciji zaplenili ključ od stanovanja v Ulici Fracchia, dokazuje, da so karabinjerji uspeli povezati nekaj terorističnih niti. Karabinjerski podčastnik Benš, ki je bil ranjen v glavo med oboroženim spopadom, pa je izgubil desno oko in je zelo verjetno, da bo ostalo trajno poškodovano tudi njegovo desno uho, ki ga je izstrelek težko ranil. Pri Benaju se je včeraj mudil poveljnik karabinjerjev general Capuzzo, ki se je nato srečal z generalom Dalla Chiesa, ki vodi sedanjo protiteroristično akcijo v Liguriji in Piemontu. O aretacijah in zaplenitvah v Turinu, Bielli in Vercel-liju so do sedaj karabinjerji vztrajno molčali, sinoči pa so prekinili molk in sporočili, da so odkrili 5 terorističnih baz in aretirali 12 oseb, dve pa pridržali. Tri so bile aretirane v Turinu, druge pa v njegovi okolici. Med njimi so štirje poročeni pari, ki niso vzbujali med vaščani najmanjšega suma. Seznam zaplenjenega orožja pa dokazuje, da so imeli aretiranci prava vojna skladišča, kjer izstopajo pištole kalibra 7,65, brzostrelke, puška tipa »fal* (s katerimi so verjetno izstrelili granate energa proti torinski vojašnici, kjer je lanskega novembra bil proces proti Curciu in drugim »zgodovinskim voditeljem* rdečih brigad), avtomatsko orožje tipa thompson, osemdeset bomb, detonatorji, ogromne količine razstreliva, ročne bombe itd. (nf) Primorska poje v Gorici GORICA — V natrpani dvorani Avditorija v Gorici je sinoči na 6. koncertu letošnje revije Primorska poje nastopilo 11 zborov. O pomenu te velike manifestacije je spregovoril podpredsednik SPZ prof. Milko Rener. Na Reki je umri novinar Paolo Lettis REKA — Na Reki je včeraj umrl Paolo Lettis, dolgoletni novinar in bivši glavni urednik dnevnika »La voce del popolo*, glasila italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Paolo Lettis se je rodil leta 1923 v Costanzi v Romuniji. Med Vojno se je boril v zavezniških enotah. Do leta 1948 je živel v Pulju, po končni priključitvi Istre in Pulja Jugoslaviji je odšel na Reko, kjer je najprej vodil italijansko sekcijo radijske postaje, od leta 1962 do 1976 pa je bil glavni urednik lista »Da voce del popolo*. Poleg svojega novinarskega dela je opravljal tudi vrsto druž-beno-polltičnih funkcij. Predvsem se je zavzemal za uveljavitev demokratičnih pravic jugoslovanskih manjšin v tujini? Za zasluge je bil odlikovan z Redom bratstva in enotnosti drugega in tretjega reda ter z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. l!mrl jezuit Franček Križnik MONCHEN — Včeraj je pri bavarskem glavnem mestu umrl v prometni nesreči jezuit Franček Križnik, ki je bil zelo znan tudi v Trstu, saj je večkrat predaval na študijskih dnevih v Dragi. TOULON — Rdeče brigade so imele bazo na Ažurni obali, kjer so se italijanski teroristi sestajali s predstavniki francoskih terorističnih organizacij, baskovskih teroristov in nemških teroristov. To je nedvomno najpomembnejša u-gotovitev po akciji francoske policije, ki je v Toulonu aretirala Franca Pinno, Enrica Bianca in njegovo ženo Oriano Marchionni: vsi trije so osumljeni sodelovanja pri umoru Alda Mora; poleg tega so aretirali tudi nekega francoskega državljana. Aretirali so tudi pripadnike skupine «Action direc-te», ki je v Franciji enakovredna italijanskim rdečim brigadam ter nekatere baskovske avtonomiste in nemške teroriste. Pri vseh so našli bankovce, ki so bili plen ropa v neki francoski pokojninski ustanovi od 20. avgusta lanskega leta in v katerem so roparji u-plenini kar 16 milijonov francoskih frankov, to je približno 3 milijarde lir. Policijska akcija je stekla v petek zjutraj, približno ob isti uri kot akcija karabinjerjev v Ulici Fracchia v Genovi. V vili. kjer so se skrivali teroristi je policija našla številne dokumente med katerimi tudi neizpolnjene italijanske osebne izkaznice. V tem primeru j-- šlo za širokopotezno policijsko akcijo v vsej Franciji. Prav tako uspešna je bila namreč policija tudi v Parizu, kjer so zaplenili 600 kilogramov razstreliva in ogromno količino raznega orožja ter aretirali 12 oseb, rped katerimi 23-let-no Turinčanko Olgo Girotto, ki je v Italiji obtožena sodelovanja s prevratniško organizacijo in pri-padništva oboroženi tolpi. Skupno z njo je bil baje aretiran še neki italijanski državljan, o katerem pa niso posredovali podrobnejših podatkov. Če po eni strani lahko rečemo, da je glede na izredno veliko količino razstreliva in orožja bistvena predvsem pariška akcija, je verjetno strateško pomembnejše odkritje mednarodne teroristične baze v Toulonu. Policija je bila dalj časa na sledi teroristom in je sumila, da se v vili na Ažurni obali dogaja kaj nezakonitega. V petek zjutraj so agenti ustavili avto s tremi osebami in aretirali dva moška in žensko, nato pa so vdrli v vilo in aretirali še ostale. Vsi aretirani so sedaj zaprti v celicah toulonskega komisariata, Vsekakor pa je akcija francoske policije nedvomno ena najpomembnejših v okviru protiteroristične dejavnosti zadnjih let, saj je prvič odkrila jasne dokaze mednarodne povezave raznih terorističnih organizacij, (bbr) Na sliki (telefoto AP): Orožje, ki so ga zaplenili v Parizu. aiiiiiiluniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini NA MEDNARODNI OKROGLI MIZI V VIAREGGIU Pomen mešanih podjetij za italijanski ribolov Posredna korist tudi za Italijansko predelovalno industrijo in za ladjedelnice VIAREGGIO — Pogoj, da se prekine »ribiška vojna* v Sredozemskem morju (v zadnjih letih so vojaške izvidnice Tunizije in Libije zaplenile 192 italijanskih ribiških ladij), hkrati in predvsem pa za ohranitev vodnega bogastva, iz katerega črpa Italija letno 750.000 ton rib v vrednosti 1.200 milijard lir in zaposluje pol milijona ribičev, je prilagoditev italijanske zakonodaje novemu »mednarodnemu pomorskemu pravu*, ki ga je že sprejela ogromna večina držav. V tem je v bistvu povzeta smernica, ki je izšla iz včerajšnje okrogle mize o vprašanjih mešanih podjetij na sektorju ribolova, ki jo je priredila »Societa Esercizio Cantieri*, največja italijanska ladjedelnica za gradnjo ribiških ladij. Skoraj vsi udeleženci, med katerimi je bil tudi minister svet nik za gospodarstvo SFRJ Božidar Crnjak. so v svojih posegih naglasili pomembnost gospodarskega doprinosa, ki ga morejo prispevati mešane družbe na sektorju ribolova celotnemu italijanskemu gospodarstvu. Z ustano vitvijo mešanih podjetij (joint ventures) s tretjimi državami bi mogla namreč Italija vzpostaviti tesne vezi gospodarskega sodelovanja z mnogimi državami v razvoju. S tem bi mogla zagotoviti ne le delo ribičem, ampak tudi mnogim vzporednim sektorjem industrije, na primer pri gradnji ribiških ladij in pri predelavi ri bjega ulova. Na okrogli mizi so ugotovili možnost sklepanja sporazumov r nekaterimi državami, pri katerih je Italija neposredno zainteresirana za izkoriščanje morskega bogastva, da poveča ulov in zmanjša uvoz rib. Kolikor izzveni čudno za državo, ki jo morje skoraj popolnoma obkroža, je ita lijanski uvoz rib tolikšen, da moč no vpliva na primanjkljaj v pla čilni bilanci. Okrogle mize so se udeležili zastopniki EGS in usta nove OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) ter veleposlaniki Jugoslavije. Kanade. Avstralije, Mehike, Senegala, Nigerije, Gane, Somalije, Angole. Madagaskarja, Paname in Nikaragve. (Iv) LJUBLJANA - Predsednik u-redniškega odbora založbe Komunist Ni jaz Dizdarevič je včeraj v Ljubljani izročil Pepci Kardelj bibliografsko izdajo knjige Edvarda Kardelri »Smeri razvoja si stema socialistične demokracije*. EDINA POT BODOČNOSTI V prejšnjih številkah našega dnevnika smo objavili že dva razgovora našega sodelavca prof. Jožeta Pirjevca z istrskim pisateljem prof. Guidom Miglio o vprašanju sožitja in razumevanja med Italijani in Slovenci. Tokrat nam je prof. Miglia, ki se zavzema za premoščanje dediščine preteklosti za novo enakopravno sožitje na osnovi medsebojnega spoštovanja in zaupanja, poslal v objavo pismo, ki ga je nanj naslovila mlada profesorica, Italijanka istrskega porekla, in svoj komentar k pismu. Oboje rade volje posredujemo našim bralcem. UREDNIŠTVO Odkar se z večjo vztrajnostjo u-kvarjam z vprašanji enakopravnega sožitja med Italijani, Slovenci in Hrvati naših krajev na tej in oni strani meje, prejemam številna pisma, nekatera polna zaničevanja in groženj, druga polna solidarnosti in simpatij. Včeraj mi je pisala mlada gimnazijska profesorica (ohranjam njeno anonimnost ker načenja osebna, družinska in morda zaupna vprašanja), ki zastopa nekatere poglede, za katere se mi zdi prav, da jih posredujem pozornosti bralcev. fTudi danes sem brala vaš članek in še enkrat sem začutila potrebo, da vam pišem, čeprav me ne poznate. Toda pomirite se, želim vam samo izreči svoje odobravanje za vaša pogumna stališča in vam povedati, da v celoti soglašam z vašim pojmovanjem in življenjem v sedanjem trenutku zgodovine našega ozemlja. Tudi jaz sem begunka: moja roditelja sta oba Istrana, v Istri sem živela do tretjega razreda osnovne šole. Zdaj sem brezimna uči teljica latinščine in grščine, učiteljica, ki je zaljubljena v svoj poklic, ki nima velikih teženj, ki pa skuša živeti vso resničnost s ve ta, ki jo obkroža. V svojem današnjem članku se obračate k Furlanom: tudi jaz bi se hotela nanašati na svoje pošol-ske izkušnje v šotorišču v Trasa-ghisu po potresu leta 1976. Tam sem v preprostem odnosu s temi otroki, z ruševinami in mrtvimi v f'1 očeh, razumela v novem smislu vrednost doma, družinskih vezi s sovaščani; z zrelejšo zavestjo sem živela dramo begunstva v Lignanu po sunku 15. septembra, ko se je zdelo, da vas ne bo mogla več zaživeti, da ne bo mogoče več v tujem okolju obnoviti razkropljene skupine. In ko sem se približala tem furlanskim prijateljem, predvsem otrokom in ostarelim, sem se čutila prikrajšano, ker nisem poznala njihovega jezika, ker jim nisem znala ustrezno odgovarjati. Ko so se naši maturanti ukvarjali — spominjam se — z neko frazo don Milanija o jezikih ob temi iz italijanščine, sem na lastni koži občutila bolečino nerazumevanja. Izposodila sem si furlansko slovnico. Tako, s takšno miselno odprtostjo, s tako nujo vzpostavljanja globljih in pristnejših odnosov, sem se, ko sem se vrnila v Trst, približala slovenskemu svetu, na katerega sem do tistega trenutka gledala z nezaupljivostjo, mogoče — priznavam — celo z zaničevanjem. Spoznala sem različne ljudi, skušala sem razumeti njihov svet, njihove potrebe, jihove probleme, poglobila sem novejšo zgodovino. Nazadnje sem sklenila vpisati se v tečaj slovenščine: sedaj obiskujem drugi letnik. Nočem poudarjati koristnosti za šolnika, da sede v šolsko klop in preizkusi muko ličenja, lahko pa rečem, da sem imela težavo z izgovarjanjem sičnikov in besed s poudarki na začetnih zlogih, da pa občudujem morfološko strukturo tega indoevropskega jezika, ki ima — zame, učiteljico grščine in latinščine — primere kot v klasičnih jezikih, ki ima inačice v glagolih, ki ohranja dvojino kot grščina, ki ima *sum pro habeo» itd. Sedaj prevajamo tudi kakšno pesen, ali prozo bolj znanih avtorjev in tako nas uvajajo v ta svet, ki je nam tako blizu in ki ga mnogi še ne poznajo. Slovenci se razveselijo ko izrečem stavek v njihovem jeziku, pa čeprav z napakami. Zame je to kot dvižni most za dostop v grad. Gotovo, ne zadostuje poznati, treba je biti odprt, odločen v volji po dialogu, pripravljen sprejeti pozitivno v vsakomur. Po mojem mnenju gre za nas Italijane za zgodovinsko odgovornost. Ta duh skušam prenesti na moje učence v liceju ko komentiramo kakšen odlomek ali poezijo, ali kadar razpravljamo o nekaterih členih naše ustave. Navaja me celo k tolerantnosti in k razumevanju poslušanja — brez polemiziranje — z vsakodnevnimi izbruhi tolikih mojih sorodnikov proti Slovencem, proti vsem, Vi te stvari poznate, predstavljam si, da jih slišite vseh barv: tudi moj oče vas ima za renegala! Zato sem vam hotela pisati, ne da bi bila proti svojemu očetu, pač pa bi vam zagotovila, da smo mi mladi z vami, usmerjeni v bodočnost.» To je pismo mlade istrske profesorice, ki se je sama —• pa čeprav je šla skozi izkušnjo begunstva — prav zato, ker je odprta za stvari, ki nekaj veljajo, dokopala do realnosti v katero smo pogreznjeni, do razumevanja drugih, do težnje spoznati do kraja tiste, ki živijo ob nas, z istimi pravicami in istimi dolžnostmi lojalnosti, poštenosti, razumevanja. Trdno sem prepričan — in to sem že tolikokrat zapisal v teh letih — da bi tudi begunstvo ne bilo tako široko, če bi mi Istrani beneškega jezika vsaj delno poznali tistega, ki stoletja živi poleg nas, ki zahteva tudi zase spoštovanje, svobodo, mir in družbeni, kulturni in politični napredek. Velika napaka je bila, da nismo pravočasno spoznali teh stvari, da smo se izo'i-rali od naših obmorskih mestec in od samih vasic v notranjosti, kjer se je govorila beneška govorica in da se nismo potrudili spoznati in razumeti tistega, ki je zorel ob nas z drugačnimi upanji, z drugačnim jezikom in kulturo. Ločitev nas je privedla v sovraštvo, v zaprtost, v nerazumevanje. To stoletno obdobje se mora zdaj končati in resnična pomiritev ob Jadranu se mora začeti na osnovi enakopravnosti, medsebojnega spo. štovan.ia in volje razumeti tistega, ki je drugačen od nas, kajti oba sva se rodila na isti zemlji, ob istem morju in toliko stvari imava skupnih kot dediščino zgodovinskih tradicij, ki naju je združevala skozi stoletja, ne pa ločevala. Delo bo dolgo in težko kajti sovraštvo je tolikokrat močnejše od razumevanja in sproža z večjim nasiljem najslabša čustva ljudi: '“prenesti izkušnje preteklosti, jim dati smisel za današnjost in prihodnost ni lahka stvar in mogoč« ji niso vsi dorastili. In vendar je to edina pot bodočnosti: ni druge poti za tiste, ki jih je usoda postavila ene ob druge. To je pot razumnosti ljudi, je pot stvari, ki tolikokrat hitreje in bujneje napredujejo in ki naredijo tudi to, česar ljudje nimajo poguma začeti. Ogromen napredek bomo naredili, ko bomo premostili pregrado »etničnih kletk* in ko bomo razumeli, da jezik ni edini posrednik razumevanja, ko nam je usoda dodelila življenje na isti zemlji: pod pogojem seveda, da se nihče ne čuti ne manj in ne več vrednega, marveč da sodeluje za prihodnost, ki bo pomenila napredek ter socialno in politično svobodo za oba. V teh delikatnih in težkih stvareh je treba znati preseči koncept večine in manjšine z vsemi političnimi in psihološkimi implikacijami, ki jih ima v sebi, treba je da prav tisti, ki se rodijo in razvijajo na isti zemlji, znajo gledati naprej v bratstvu in solidarnosti. 25 let Zveze slovenskih organizacij na Koroškem CELOVEC — S Prešernovo »Zdravljico* so združeni moški zbori začeli slavnostno proslavo 25-letnice »Zveze slovenskih organizacij na Koroškem*, ki je bila sinoči v Celovcu v veliki koncertni dvorani. Predsednik zveze dr. Franci Zwit-ter je v slavnostnem govoru poudaril borbeno vsebino zveze, katere korenike segajo v narodnoosvobodilni boj koroških Slovencev. Zveza slovenskih organizacij je bistveno nova oblika združevanja in ustvarjanja pogojev za kulturni, gospodarski in splošni razvoj koroških Slovencev v sodobnih razmerah. Dr. Franci Zivitter je svoja izvajanja sklenil z ugotovitvijo, da je 25 let zveze 25 let dela in boja za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem, ki kot njena avantgarda kljub številnim razočaranjem in hudim udarcem i nezlomljenim poletom tn trdno odločnostjo, pa tudi z zdravim optimizmom In neomajno vero v zmago, stopa v novo četrt-stoletje nadaljnjega boja In dela. Poleg številnih koroških Slovencev so bili v dvorani prisotni tudi vidni gostje iz Slovenije in od drugod, med njimi članica predsedstva SRS Slovenije Vidi Tomšič, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grlic, delegacija Slovenske kulturn i - gospodarske zveze s predsednikom Borisom Racetom ter drugi, Pozdravne brzojavke so poslali tudi predstavniki madžarske narodnosti v Sloveniji in Unije Italijanov za Istro in Reko. BOGO SAMSA NA TORKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Socialisti bodo zahtevali razpravo o perečih finančnih problemih SSG Že pred časom sta občinska svetovalca Benedetičin DAmore vložila ustrezno resolucijo, ki pa še ni prišla na dnevni red kljub številnim zahtevam Socialistična svetovalca Filibert •Benedetič in Edoardo D’Amore sta že pred časom v občinskem svetu vložila resolucijo, v kateri nakazujeta vrsto perečih problemov ki tarejo Slovensko stalno gledališče v Trstu in se zavzemata, da bi občinska uprava sprejela vrsto ukrepov, ki bi slovenski ustanovi omogočili redno delovanje in opravljanje neprecenljive vloge povezovalca med dvema kulturama. Doslej pa še ni prišla v razpravo v občinskem svetu, zaradi česar bosta socialistična svetovalca na torkovi seji še enkrat zahtevala, da se spri čo težkega stanja, v katerem se nahaja Slovensko stalno gledališče, o njej čimprej razpravlja. Socialistična svetovalca v resoluciji ugotavjata, da je SSG gotovo med najvažnejšimi kulturnimi u-stanovami, ki jih premore slovenska narodnostna skupnost v Italiji; svoje korenine ima v ljudski tradiciji, ki se je razvila v drugi polovici prejšnjega stoletja in se utrdila z nastankom Slovenskega, dramskega društva v letu 1902. ki je do nastopa fašizma priredilo 268 gledaliških predstav, ko je bilo zaradi požiga Kulturnega doma, dne 13. julija 1920 prisiljeno prekiniti dejavnost. Po mračnem obdobju fašistične strahovlade je gledališče obnovilo svojo dejavnost in se 12. decembra 1945 predstavilo v gledališču Fenice s Cankarjevim Hlapcem Jernejem. Od takrat je njegova dejavnost neprekinjena; do konca sezone 78/79 je pripravilo 255 predstav, 4.849 ponovitev, skupno pa je privabilo skoraj milijon in pol gledalcev. Leta 1974 ga je država uradno priznala, dežela Furlanija - Julijska krajina pa ga je že leta 1970 vključila med organizme s posebnimi kulturnimi značilnostmi. Resolucija PSI nadalje u-gotavlja, da je upravni svet ustanove kljub skrbnemu upravljanju stalno v nevzdržnih finančnih težavah, saj je deficit dosegel že zaskrbljujočo mejo, osebje ustanove pa večkrat prejema mesečno plačo z velikimi zamudami Zaradi vseh teh razlogov se z resolucijo PSI obvezuje občinski odbor in župan, da bi že v letošnjem proračunu povišala letni prispevek (30 milijonov lir) gledališču, da bi podelila letni prispevek v višini 30 milijonov lir za upravljanje Kulturnega doma, da bi posegla pri odgovornih oblasteh za odstranitev absurdne prepovedi predvajanja predstav v italijanskem jeziku, da bi sprožila akcijo za obstoj gledališča s tem, da bi občinski svet z izrednim ukrepom odobril sklep v smislu katerega bi občinska upra- va krila najetje posojila v višini 500 milijonov lir. Resolucija PSI nadalje obvezuje župana in občinski odbor, da bi posegla pri odgovornih organih, da bi gledališče prejemalo primerne prispevke iz državnega sklada in podprla prizadevanja ustanove za čim širše sodelovanje med dvema kulturama, ki teži h kulturnemu sodelovanju in mirnemu sožitju med narodi in prispeva k razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V veljavi statut tehnološkega centra Včeraj je stopil v veljavo statut centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje v tržaški pokrajini, ki ga bodo, kot znano, zgradili na področju med Bani in Trebčami. S tem se v bistvu začenja faza za uresni- čevanje omenjenega centra, ki se bo v prvi vrsti ukvarjal z znanstvenim raziskovanjem, skrbel pa bo za vse pobude v okviru razvoja teh dejavnosti in to tudi v sodelovanju s sosednjimi državami ter z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Stopanje v veljavo statuta so pozitivno komentirali predstavniki številnih deželnih in krajevnih političnih in družbenih organizacij ter u-stanov. Predsednik tržaške pokrajinske uprave Ghersi je med drugim naglasil, da je to pomemben korak v sklopu prepotrebnega splošnega razvoja našega področja s posebnim ozirom na gospodarske perspektive Trsta, za katerega uveljavitev bo raziskovalni center pomenil brez dvoma edinstveno pridobitev. O vlogi centra je spregovoril tudi rektor tržaške univerze De Ferra, ki je tudi izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med vseučiliščem in konzorcijem za namestitev in upravljanje centra. VČERAJ NA TRŽAŠKI POKRAJINI Uradna predstavitev poročil seminarja o pomorski vzgoji Trst ima možnost okrepiti svojo mednarodno vlogo na tem področju V sejni dvorani tržaške pokrajine je bila včeraj zjutraj uradna predstavitev dokumentacije in poročil nedavnega mednarodnega seminarja o pomorski vzgoji na območju Sredozemlja, ki je potekal vzporedno z razstavo navtičnih predmetov, ki jo je priredil tržaški pomorski zavod pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Poleg tega je koordinacijski odbor teh pobud včeraj tudi predstavil pester program za bodoče delovanje na tem področju, ki predvideva med drugim tudi ustanovitev stalnega sekretariata za pomorsko sodelovanje sredozemskih držav s sedežem v Trstu in v katerem bi sodelovali predstavniki Italije, Jugoslavije, Egipta, Španije in Tunizije, to je držav, ki so pokaale veliko zanimanje za obe tržaški pobudi. Omenjeni sekretariat bi po načrtu pobudnikov deloval v okviru organizacije OZN, ki skrbi za varnost na morju ter koordinira razne pobude v boju proti onesnaževanju voda (IMCO). Tako seminar kot razstava sta torej doživeli nepričakovan uspeh in upati je, da bo Trst niiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB VELIKI UDELEŽBI DOMAČINOV IN GOSTOV IZ MESTA Včeraj pri Domju uradno odprli center za družbene storitve Center leži globoko na dvojezičnem ozemlju, kljub temu pa ustanova EZIT, ob uradnem odprtju, ni poskrbela za slovenskega govornika in je moral škof Bellomi improvizirati Ob prisotnosti predstavnikov političnih in vojaških oblasti ter pred-stanikov raznih obrtniških, industrijskih in gospodarskih ustanov je včeraj zjutraj ustanova EZIT predala svojemu namenu center za družbene storitve pri Domju. Mogočno središče bo lahko krilo potrebe deset tisočev delavcev, ki so zaposleni v več kot 200 podjetjih v tržaški industrijski coni. Objekt obsega 16.200 kvadratnih metrov ozenalja, od katerih je 4.270 kvadratnih metrov pokrite površine. V stavbi so ogromna menza, ki zmore približno 1000 kosil na dan, veletrgovina, otroške jasli, ki zmorejo preko šestdeset prostorov in zdravstveni center, ki sicer še ne deluje, ki''^''^‘.otirddll^^Ž najsodobnejšimi aparaturami za prvb pomoč. t -tififs Rmnodf t ] Jedilnico in kuhinjo upravljajo delavske zadruge, otroške jasli bo upravljala tržaška občina s sodelovanjem dolinske in miljske, zdravstveni center pa pokrajinski zdravstveni konzorcij. Ogromen objekt, ki je stal 2 milijardi in 657 milijonov lir je zgradilo gradbeno podjetje Canarutto v dvajsetih mesecih neprekinjenega dela. Center za družbene storitve pri Domju je velika pridobitev za okoliško prebivalstvo in za vse, ki so zaposleni v industrijski coni. Ob tem ne gre pozabiti, da je prvo pobudo zanj dal bivši vodja tehničnega urada občine Dolina Albino Gerli. Na uradni slovesnosti so spregovorili predsednik družbe EZIT Antonini, Rodolfo Gasivoda za enotno sindikalno zvezo in Olinto Parma v imenu delavskih zadrug. Stavbo je blagoslovil tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi. Slovesnemu odprtju je bila botra Anna Maria Chicco, delavka v podjetju 'Petettra,'krije tudi prerezala slavnostni trak. Toliko k urfldfli, slovesnosti — ki pa ima na žalost tudi svojo senčno stran. Čeravno leži objekt v tržaški občini, pa sega v izrazito dvojezično okolje. Meja med dolinskim in tržaškim ozemljem teče ravno na IMiMiniii»iniii»iM«i»»»»»iii»iiiiiiiiiiiiiii»iiniiiinwiiiiimiiiiiii»iiiiii»miii»»iiiiiiiMmniiiimiiiiii««iiiiiiiiim*inuiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiimiii«M««iiiii»iiiii»*i«ii*»» OB KONCU SIMPOZIJA O IZRABI KRAŠKEGA OZEMLJA Meja med rabo in izrabo glavna skrb znanstvenikov Prikaz raziskovalne metodologije na industrijski coni na Krasu Dr. Trimmel posredoval avstrijske pobude za varstvo okolja pragu centra; tretjina tržaške industrijske cone leži na slovenskih tleh; v tovarnah in podjetjih dela na tisoče slovenskih delavk in delavcev in ne nazadnje je center z vsemi svojimi uslugami na voljo tudi slovenskemu delu prebivalstva. Kljub vsemu pa je bila na včerajšnji uradni slovesnosti prezrta slovenska beseda. Organizatorjev u-gled je za silo rešil škof Bellomi, ki je dodal svojemu pozdravu zaključek v slovenščini « — in tudi Slovenci, ki stojijo tu okrog in bodo imeli svoj prostor v domu.» To je bilo vse. Takšno ravnanje organizatorjev je sprožilo sicer zastrto, a toliko bolj boleče ogorčenje mnogih prisotnih Slovencev, ki so menili, da so, navzlic vsem izrazom, demokratičnosti in plodnega sožitja opeharjeni za svojo najosnovnejšo praVlcd. Edvirt' Švab, k5''>jo drtižbi] j EZIT že večkrat predočil problem dvojezičnosti, se iz protesta ni u-deležil slavnostnega kosila in je zapustil dvorano. V zvezi s problemom napisov pa se je upravni odbor EZIT odločil, da se ga loti po uradni otvoritvi prostorov, tako da včeraj niso bile izobešene niti italijanske niti dvojezične označitve. ris Kdor je upal, da se bo mednarodno srečanje o izrabi kraškega o-zemlja, ki je bilo na tržaški univerzi, izrodilo v protiosimsko pobudo, v kateder, s katerega bi letale obtožbe na industrijsko cono na Krasu, se je uštel. Misel, da mora znanost omogočiti gospodarski napredek in razvoj kraških o-zemelj, ne da bi porušila labilnega ravnotežja takih območij, je bila skupni imenovalec tudi včerajšnjih predavanj. Prvo poročilo, tržaškega profesorja Ulcigraija se je omejilo na izčrpno posredovanje metodologije, Pomembno srečanje španskih borcev V okviru praznovanj 35. obletnice osvoboditve bo danes ob 10. uri v mali dvorani gledališča Verdi srečanje antifašistov iz naše dežele, ki so se kot prostovoljci udeležili španske državljanske vojrie. Pobudo za to srečanje, je dalo predsedstvo deželnega sveta, z? njegovo organizacijo pa je poskrbel posebni koordinacijski od bor, ki ga sestavljalo župani Pordenona, Vidma, Gorice in Trsta, predstavniki ANPI-VZPI, združenje partizanov Osoppo ter vsedržavno združenje španskih prostovoljcev. Na srečanju, ki noče biti samo obujanje spominov, ampak prispevek v borbi za antifašistične ideale in za mir, bodo spregovorili predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega odbora Comelli ter poslanec Maglietta, podpredsednik združenja španskih prostovoljcev. Srečanja se bo u-deležil tudi znani španski pesnik Rafael Alberti. ki so jo uporabili pri raziskavah na ozemlju, kjer bodo uresničili industrijsko cOno. To to uresničili tako s poskusi električne prevodnosti kot s termografskimi slikami (nočnimi in dnevnimi), rezultat ta ke izčrpne raziskave je omogočil ugotovitev vseh podzemnih jam in manj vzdržljivih zemljišč, kar bodo lahko pozitivno uporabili pri iskanju lokacije industrijskih obratov. Vsekakor študije niso še dokončne, v italijanskem delu načrtovane industrijske cone nadaljujejo z raziskavami. Tako izčrpno poročilo pa že samo po sebi vzbuja sum. kako to, da so prav na našem Krasu posvetili toliko znanstvene pozornosti, ki nima primera v Italiji in celo v svetu se takih podrobnosti in dlakocepstva izogibajo. O takih razlikah je dovolj zgovorno pričalo predavanje prof. Zezze z univerze v Bariju, ki je posredoval izkušnje iz Apulije, kjer so obratno kot pri nas skoraj izključili predhodne študije in so šele pri gradnjah samih objektov morali spreminjati prvotne načrte. S tem pa še ni rečeno, je poudaril profesor Zezza, da je urbanizacija in industrializacija Krasa nemogoča; treba pa je proučiti položaj, da ne bomo gradili težkih zgradb na območjih kjer smo predhodno ugotovili podzemske jame. Izraba hidroenergetskega potenciala kraških voda je bila tema predavanja dr.. A. Erasa, ki je posredoval izkušnje iz svoje domovine, Španije. Predavatelj' je navedel težave,-ki so nastale pri zajezitvah zaradi pomanjkljivih predhodnih raziskav, a tudi te so lahko preprečili, le stroški so bili o-gromni. Vsekakor je bilo popoldansko predavanje avstrijskega izvedenca dr. Trimmla najboljši prikaz, kako lahko uskladimo ekologijo z zahtevami po družbeni rasti prebivalstva. Avstrija je navsezadnje bila med prvimi državami, ki je skušala z u-strezno zakonodajo zaščititi človekovo okolje in prav kraška območja so s tega vidika najpomembnejša, saj črpajo kar 60 odstotkov vse pitne vode iz kraških izvirov. Zagovornikom nedeljske rekreacije in turističnih dejavnosti je zgovorno dokazal, da je lahko tudi ta na videz nedolžna dejavnost izredno nevarna za kraško vodovje, saj jo težje nadziramo kot industrijo. Zadnji predavatelj, Američan Halli-day je govoril predvsem o značilnostih nacionalnih parkov in rezer- vatov v ZDA, a se ni spuščal v podrobnejšo problematiko in se je omejil predvsem na rekreacijske in kulturne dejavnosti. V končnih povzetkih so ob koncu predavatelji tega prvega tržaškega mednarodnega srečanja predvsem poudarili misel madridskega strokovnjaka Erasa, ki je poudaril, da morajo znanstveniki iskati mejo med rabo in izrabo kraških ozemelj, da morajo svetovati gospodarstvenikom in politikom, ne da bi se zepirali v svoj ozki znanstveni svet, kar bi povzročalo le nerazumevanje in odpor, (voc) im um Miiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiratniiiiii iiiiui niiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiinuii nnun Kaj z begunskim taboriščem za tujce po njegovi zapori? Izvoljeno novo vodstvo SSk V sredo, 26. marca, se je sestal novi pokrajinski svet Slovenske skupnosti na Tržaškem, izvoljen na kongresu 1.-2. marca letos, da iz svoje srede izvoli predsedstvo sveta in izvršni odbor. Na osnovi sporazuma med predstavniki list je svet najprej izvolil predsedstvo pokrajinskega sveta, ki ga sestavljajo; Ivo Jevnikar - predsednik. Boris Gombač - podpredsednik, An tek Terčon - tajnik. V novi izvršni odbor pa so bili izvoljeni: Drago Štoka, Miro Opelt, Mario Maver, Rafko Dolhar, Alojz Tul, Silvester Metlika, Marija Brecelj, Boris Slama. Za političnega tajnika je pokrajinski svet potrdil Zorka Hareja. Na isti seji je pokrajinski svet u-stanovil naslednje strokovne komisije: za pravne in urbanistične probleme, za šolstvo, za družbena občila, za sindikalno-gospodarska vprašanja, za ženska vprašanja ter za krajevne ustanove. Naši bralci menda vedo, da je notranje ministrstvo odredilo zaprtje begunskega taborišča za tujce pri Padričah. Prvih nekaj sto prišlekov iz vzhodnoevropskih držav so že premestili v Latino, kjer bo odslej zbirališče vseh teh ljudi, pobeglih največkrat z lažnopolitično pretvezo v zahodni *paradiž». Dokončno naj bi taborišče izpraznili že v aprilu, v njem ostane do tedaj skoraj 200 Vietnamcev. Kaže tudi, da se konec prihodnjega meseca osebje taborišča vrne na svoja prvotna službena mesta (kvestura in prefektura). Ob tem se nam naravno poraja vprašanje, čemu bodo poslej namenili izpraznjene taboriščne prostore. Jih bodo porabili tako, da bodo kra- jevni družbeni skupnosti v korist ali morda v škodo? Ali pa bodo o-stali na veke prazni? To ni aprioris-tična kritika, ampak vprašanje, ki nam ga narekujejo grenka izkustva iz preteklosti. Prebivalstvo širnega ozemlja od Bazovice do Opčin krvavo potrebuje socialnih storitev, od ambulante za prvo pomoč do šolskih objektov, od kulturno - prosvetnih do športnih dvoran in naprav. Preko vzhodno-kraškega rajonskega sveta je izrazilo željo po ureditvi pravega socialnega centra v že dolgo tega izpraznjenem taborišču za istrske begunce, toda zaman: oblasti nameravajo tam postaviti zapor za mlado letnike. Se bo morda spet ponovilo kaj podobnega? (dg) v bližnji bodočnosti še okrepil to svojo važno vlogo na mednarodnem pomorskem prizorišču. Na včerajšnji predstavitvi je med drugim spregovoril tudi pokrajinski odbornik za šolstvo in kulturo Spa-daro, ki je orisal prizadevanja pokrajinske uprave za ovrednotenje tovrstnih pobud v našem mestu, prisotni pa so bili tudi nekateri profesorji navtičnega zavoda in mornariški kapetani, ki so aktivno sodelovali pri teh pobudah. Prihodnja mednarodna konferenca o pomorstvu na Sredozemlju, ki bo kot nekakšno dopolnilo tržaškemu seminarju, bo baje leta 1981 v Aleksandriji v Egiptu. V torek stavka uslužbencev IACP Obnova delovne pogodbe, ki je zapadla 31. decembra 1979 ter splošni problemi, ki že dalj časa tarejo gradbeništvo in posebno ljudske gradnje, so bile osrednje teme nedavne sindikalne skupščine uslužbencev Avtonomne ustanove za ljudske gradnje (IACP) iz naše dežele. Na skupščini so bile ponovno poudarjene sindikalne zahteve, ki so vezane na obnovo delovne pogodbe ter na pereče vprašanje pomanjkanja ljudskih stanovanj, tako v naši deželi kot tudi drugod po državi. V ta namen so uslužbenci IACP enotne sindikalne federacije CGEL, CISL, UIL proglasili v torek, 1. aprila, splošno stavko tega sektorja. Uprava občine Dolina sporoča, da so bili izvoljeni 28. 3. t.l. v upravni odbor družinske posvetovalnice sledeči predstavniki uporabnikov: Silvana Mergiani por. Mondo, Nadja Ota por. Guzzardi, Marija Kapelj por. Rapotec, Olga Knez por. Kraljič, Tatjana Sancin, Annamaria Tatjana Pilat por. Salvi in Draga Corbatti por. Gombač. Predavanje o Trstu na univerzi Inštitut za slovansko filologijo na filozofski fakulteti tržaške univerze ter Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture prirejata jutri ob 18.30 na oddelku za slovansko filologijo tržaške filozofske fakulteto (Ul. Universita 7, avla C) predavanje prof. Andreasa Moritscha, docenta na Inštitutu za zgodovino vzhodne Evrope na dunajski univerzi, o temi «Trst in njegova bližnja okolica (180,> 1970)». POMENLJIV UVOD K DANAŠNJI SPOMINSKI SVEČANOSTI NA STRELIŠČU Partizanska pesem segla v srca mladih Dvakratni koncert TPPZ - Presunljiva razstava ob 36 - letnici ustrelitve 71 talcev Danes popoldne se bomo na o-penskem strelišču poklonili spominu 71 talcev, ki so jih pred 36 leti pokosile nacifašistične svinčenke sredi kraške gmajne, nato pa pokončali plameni krematorijske peči v tržaški Rižarni. Bile so to prve žrtve edinega uničevalnega središča na italijanskih tleh. Na slovesnosti bo zapel moški zbor prosvetnega društva Tabor, ki je letos pripravilo še prav posebno svečano in pomenljivo komemoracijo že na predvečer žalostne obletnice. S sodelovanjem openske sekcije VZPI - ANPI, združenj AN ED in ANPP1A ter Odseka za zgodovine v sklopu Narodne in študijske knjižnice je v obnovljeni dvorani Prosvetnega doma uredilo pregledno in presunljivo razstavo fotografskih -posnetkov, dokumentov in pričevanj o množičnem pokolu talcev, okupatorjevih grozodejstvih ter vse-uničevalnem besu, pa še o povojnih skrunitvah spomenikov padlim in posledičnih protestnih zborovanjih in o tem, kako so na smrt obsojeni neustrašno šli usodi naproti. Razstavo dopolnjujejo skulpture Maria Sosiča, izdelane iz drobcev granat in bomb, ki so pustošile Kras in njegove vasi, in strašljivo učinkujoče na opazovalca. Današnjo svečanost je še bolj povzdignil v potrditev neomajne volje po nadaljevanju neizprosnega boja za mir in pravico na svetu, kakor so ga bili in v njem padli partizani ter ga z lastno krvjo oplemenitili aktivisti in deportiranci, včerajšnji dvakratni koncert mednarodnih partizanskih in delavskih pesmi v izvedbi Tržaškega partizanskega zbora. Ansambel se je dopoldne predstavil osnovnošolski mladini z izsekom iz triptiha Zemlja in narodi, sinoči pa širši krajevni in okoliški publiki s suverenim izvajanjem celovitega programa. Obakrat je bila dvorana pretesna in obakrat je bilo navdušenje poslušalcev na višku. Medtem ko je vzhičenje odraslih koreninilo v bolestnih trpljenja prežetih spominih, je v mladih srcih vzklilo seme doslej morda nepoznanega cveta, ki naj se v bodoče razcvete med vso našo šolsko mladino. Zato, da spomeniki padlim ne bodo ostali mrzel bron ali marmor, ampak bodo nova pokolenja ljubosumno varovala dragoceno dediščino junaških prednikov. Dopoldne je zbor s pevovodjo Kjudrom na čelu pozdravil didaktični ravnatelj Bruno Kralj, zvečer pa predsednica PD Tabor Stanka Hrovatin. S Pesmijo bratstva - Tito je zbor naslovil velikemu državniku svoje in vseh navzočih'najiskrenejše voščilo za prebroi^fe&Jisžkega trenutka. (dg) Pester večer v Prebenegu Prosvetno društvo «Rapotec» iz Prebenega je sinoči priredilo go- NA VČERAJŠNJI SEJI ZGONIŠKI OBČINSKI SVET Z VEČINO ODOBRIL PRORAČUN Proračun predvideva po prednostni lestvici vse najnujnejše storitve v korist krajanov stovanje mešanega zbora «Preše- najem družbenopolitičnim, kultur ren» iz Boljunca. Nekaj humorističnih točk pa sta izvedla Tinček in Drejček. Dvoranico v občinski luši so domačini napolnili do zadnjega kotička. PD Jože Rapotec je od svoje ustanovitve dalje izpeljalo že več srečanj. Boljunčani so se predstavili z delno obnovljenim programom in so sočno in ubrano zapeli. V drugem delu večera je nastopil tudi tamburaški ansambel. Prebe-nežani so torej preživeli živahen in pester večer, prav takšnega, kot ga je v pozdravnem nagovoru, gostom in občinstvu zaželel predsednik Boris Bandi, (ris) Pobuda za popravilo ljudskega doma v Trebčah Pred kratkim je bila v Trebčah seja, posvečena važnim vprašanjem razvoja športnih, kulturnih in družbenopolitičnih dejavnosti v vasi in vprašanju prostorov Ljudskega doma. Zgradba je občinska last, dana v nim in športnim organizacijam si, ki so skrbele za razna popra la in vzdrževanje. Položaj Pa ^ £ poslabšal in je potrebno o®110' važnejše strukture. Temu pa org nizacije, zaradi previsokih strosKOv, niso kos. ,„ Tržaška občina ni dala i31?1® za obnovo. Vaščani so zato dan po" budo za iniciativni odbor, m skrbel za obnovo, okrepitev in v ževanje doma. sk]adom vse naj Trenutno razpolagajo s sKJaa ,.iega milijona lir in pozivajo organizacije in posameznike, prispevajo za uresničitev pobude. Umrla upokojenka ki jo je podrl avtobus Včeraj popoldne je na oddelkoma oživljanje glavne bolnišnice 1 * (JI. hudim telesnim poškodbam 67-ledJf upokojenka Santa VisintiniJ1 dell’Asilo 5. Žensko je PreJsnl' ,a rek v Ul. Mazzini izven pre « za pešce silovito podrl avtobu ni je 11, v nesreči sta bila tuo' že ranjena dva potnika avto" ki pa sta že zapustila bolnico. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dobri in najdražji tata dr. MARIJAN MAŠERA (pravnik v pokoju) Od njega smo se poslovili v četrtek, 27. marca, v Ljubljani. Žalujoči: žena Mira, sin Andrej, sestra Vida ter svak Ivan Ljubljana, 30. marca 1980 Dne-28.- marca je spokojno preminila STANISLAVA KALIN Pogreb bo jutri, 31. marca, ob 11.45 iz mrtvašnice glav-ne bolnišnice. vzoonbomi; /ti nmsižo’ Žalestnb vest ‘H&Mla, svakinja Frid* •! .">• .....'z vnuki ■ clab trt »sw z aJocotob j j dO .tra) Mi Trst, 30. marca 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Zgoniški občinski svet je včeraj z glasovi svetovalske večine izglasoval večinski proračun za leto 1980, medtem ko so se vzdržali predstavniki manjšine. Kot je razložil podžupan Boris Simoneta, je proračun realen in po prednostni lestvici predvideva vse najnujnejše storitve v korist krajanov. Proračun med tekočimi stroški v višini 644 milijonov iir nakazuje dokajšnja sredstva za šolo s celodnevnim poukom, povečali so sklad za prispevke kulturnim in športnim društvom, za razvoj kmetijske dejavnosti, za popravilo občinskih stavb, predvidena pa so tudi sredstva za prilagoditev splošnega regulacijskega načrta in za vzpostavitev političnih stikov z drugimi občinami, oziroma skupnostmi. Posamezne postavke v zvezi z izdatki na račun kapitalov znašajo skupno eno milijardo 419 milijonov lir in predvidevajo najem večjih posojil za naložbe, kot je realizacija občinske telovadnice, nakup še enega tovornjaka za smetarsko službo, tlakovanje nekaterih cest, restavriranje zvonika in ureditev v posameznih vaseh javnih prostorov za družbeno dejavnost. Skupni dohodki, ki so enaki predvidenim izdatkom pa znašajo 2 milijardi 162 milijonov lir. Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da tudi zgoniška občina pristopi h konzorciju za upravljanje botaničnega vrta Carsiana v Zgoniku in kulturnega centra Kraški muzej v Repnu. B. S. • Jutri ob 20. uri se sestane re-pentabrski občinski svet. Dnevni red obsega med drugim proračun za finančno leto 1980, odobritev statuta konzorcija za upravljanja kraškega muzeja in botaničnega 4. RAZSTAVA NAVTIKE, PRIKOLIC IN OPREME ZA KAMPIRANJE URNIK: 15,30-20 (sob. in ned. 10-20) Vstopnina: 1.500 lir znižana: 1.000 lir vrta tCarsiana* ter odobritev načrta za postavitev spomenika vsem žrtvam fašizma. Javni natečaj v Zgoniku Zgoniška občina je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in selektivne vaje za mesto otroške po-močnice-čistilke. Rok za predložitev prošenj zapade 24. aprila, pojasnila pa nudi občinsko tajništvo. B.S. ODDAJA O OLJU IN OLJKAH V torek ob 19.30 bo tretji kanal italijanske televizije oddajal reportažo iz naše dežele o temi «Proiz-vodnja oljk in olja». Režija Piero Panizon. • Lastniki psov iz devinsko - nabre-žinske občine, ki še niso dvignili e-videnčnih ploščic za tekoče leto 1980 so naprošeni, da to storijo čim prej. Dvignejo jih lahko na županstvu v uradnih urah in sicer v sobi štev, 16. Mlad delavec padel iz šestega nadstropja Včeraj zjutraj se je v našem mestu pripetila huda nesreča na delu, ki še enkrat dramatično postavlja v ospredje pereče vprašanje varnosti na delovnem mestu. Žrtev nesreče, ki se za las ni izrodila v tragedijo, je 24-letni delavec Mario Boscolo, iz UL Rc.o' tella 113, ki je med delom na stre hi šestnadstropne stavbe v Ul. Fa-bio Severo izgubil ravnotežje ter padel v globino. Naključje je hotelo, da je nesrečni Boscolo strmoglavil prav na parkirani avtomobil, kar mu bo mogoče rešilo življenje. Zanimivo je, da je avto last tvrdke 'Adriatica asfalti», v kateri je delavec zaposlen. Ranjenemu Boscolu je nudil prvo pomoč delovni tovariš Vincenzo Mohorčič, ki je tudi poklical rešilca Rdečega križa. Boscola, ki je utrpel udarce po vsem telesu, so sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. V poznih popoldanskih urah se je njegovo zdravstveno stanje rahlo izboljšalo. Dne 28. marca .ne je v- 87. letu starosti nenadoma zaPu’ stil moj dragi oče JOSIP ŠUMAN Pogreb bo jutri, ,31. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporoča hči Lilija"® Trst, 30. marca 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) V svojem 80. letu je ugasnil ALOJZ GABRIJELČIČ (SLAVKO) Pred odhodom v svoj zadnji dortj v Novo Gorico se njegovi prijat'e J in tovariši lahko poslovijo od njej? v mrtvašnici glavne bolnišnice v 1 stu, jutri, 31. marca, od 9. do 1 • ure. Žalujoči: žena Dora, hčerka ka in sin Zlatko z družinama. Trst, Ljubljana, Nova Gorica, 30. marca 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega GINA ANDREASSIJA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, SVOJCI Trst, 30. marca 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi dragega ANTONA KURETA (CORETTIJA) (NINU*) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in n®1" ./razili sožalje ter na katerikoli način počastili spomin pokojnik®' SVOJCI Ricmanje, 30. marca 1980 NA PETKOVI SEJI Devinsko - nabrežinski občinski odbor predložil proračun za finančno leto 1980 Občinski upravitelji ga bodo v četrtek predložili rajonskim skupnostim - Razprava in glasovanje v občinskem svetu bosta po vsej verjetnosti v petek, 18. aprila Na petkovi seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta je občinski odbor, ki ga sestavljata KPI in PSI predložili finančni priračun za finančno leto 1980. Orisal ga je odbor-za Znance Depangher, že v četrtek, 3. aprila, pa ga bodo občinski upravitelji predložili rajonskim svetom, ki bodo imeli na razpolago '"oc časa, da o njem izrečejo svoje Mnenje in morebitne pripombe. Po sej verjetnosti se bo razprava v oncmskem svetu zaključila 18. apri-a. gotovo pa pred 28. aprilom v Primeru, da bi bile upravne volitve v nedeljo, 8. junija. Sestaviti proračunski dokument v sedanjem prehodnem obdobju, je v svoji obrazložitvi poudaril odbornik depangher, lahko skriva dve enakovredni nevarnosti: na eni strani obstaja nevarnost pomanjkljivega zajemanja za dokument, ki ga bodo icer upravljale druge sile, po drugi strani pa je zelo upravičena bo-:.zen’ ne dokument postal P edvolilni in demagoški štrument, kor lahko izgleda iz dolgega se-™am? raznih postavk, ki jih je »i- l lahko naštevati ne glede na to, au bodo uresničene, ali pa bodo o-stale le na papirju. Pri sestavi proračunskega dokumenta za finančno leto 1980 si je de-msko-nabrežinsfca uprava prizade-v n . . ne_ bi dokumenta prikazala h; aasni luči; prizadevala si je, da odgovarjal korektnemu in reali-upravljanju finančnih raz-Pe ozljivosti. Proračun devinsko-na-“rezinsice uprave je t,-.„ dokument, Tvi? b? ahko upravljati. Odbornik r ?angher je tudi poudaril, da mo-kai-Se .ko maJhna občinska uprava, ska°r Je. iahko devinsko-nabrežin-a. upoštevati vprašanje dolgolet- NŠK VZpI ' ANP1 - Sekcija Opčine ANED - ANPPIA SPD «TABCR» - Opčine udsek za zgodovino - SPOMINSKA SVEČANOST OB 36. OBLETNICI OSTRElitve 71 TALCEV 80 ^.,A STRELIŠČU DANES, 30- marca, ob 15.30 Nastopil bo moški pevski zbor «TABOR». V Pr je ^TaTsttvT "a 0PČinah Tl 1 . zažgali v -«ijU » rižarni 12 nedel3»h od 10. do - • ln «1 16. do 19. ure. Ob , cev so prve zažga krematoriju v Rižarni f®: ob nedeljah od 1( deia,"-j*) 16, d0 19- ure. Ob nega načrtovanja, predvsem na področju javnih del. Za uresničitev takega načrtovanja so sicer na razpolago različni normativni štrumen-ti, predvsem pa je potrebno, da se vse politične sile lotijo reševanja raznih občinskih potreb na drugačen način. Politične sile se morajo spoprijeti s temi problemi z drugačno, «občinsko» miselnostjo, ki pa ne KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ prireja za otroke od 7. do dopolnjenega 11. leta LETOVANJE v Zg. Gorjah od 28. 7. do 11. 8. 1980, na Vranskem od 24. 7. do 7. 8. 1980 od 12. leta dalje in v Savudriji od 23. 7. do 6. 8. 1980. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/IIL, v uradnih u-rah, tel. 744-249. sme biti vezana na partikularistič-ne «vaščanske» težnje. Nihče pa ne podcenjuje zahtev prebivalstva, je še poudaril odbornik Depangher, saj imajo brez dvoma svoj pomen; ne gre jih kar avtomatično sprejemati, ampak jih je treba najprej oceniti z vidika splošnih interesov občine. Finančni proračun devinsko-nabre-žinske občine za leto 1980 znaša 3.185.042.370 lir, v letu 1979 pa je znašal 2.936.369 liro. 0 Jutri, ob 20. uri bo v kinodvorani «Verdi» v Miljah recital španskega pesnika Rafaela Albertija, miljskega častnega občana. Prosveta KRI) Primorsko - Mačkolje se zahvaljuje vsem, ki so se odzvali vabilu na 1. občni zbor. Za solidarnost ter vzpodbudne in prijateljske besede se zahvaljuje predvsem društvom «Rapotec», »Prešeren*, «F. Venturini*, »Slovenec*, ŠD Breg, občinskemu odborniku Milanu Kuretu ter tajniku SPZ Dušku Kalcu. * ftim j "k"1..... Q0 - ----------- so v sre- natn ecei' v Križu predali svojemu rib;n nu novo m sodobno urejeno Sac] , r®stavracijo «La lampara*. hov iv« a ’n Prizadevanj domači- doSzSfnini„;iPrejemom fiov iv/r— . prizadevanj aomaci- ter,J 'n Lucijana Tenceja, ka- ■^nna hnufa r...« __i.j ;— J„I,. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiniiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii Aktivistka NOB Albina Bavčar praznuje danes svojo 85-letnico Albina se je v Trst preselila iz rodnega vipavskega Sela v zelo mladih letih. V rodnem kraju je bila marljiva delavka v bralnem in tam-buraškem društvu, pri Sokolu in v dramski skupini, toda v Trst je ni vlekel toliko zaslužek v trdem delu, kot ljubezen, saj je tu živel njen šolski vrstnik Rafael Bavčar, s katerim se je tudi poročila in živela v delu in slogi vse do Rafaelove smrti pred 24 leti. Z možem sta imela nekaj časa trgovino s sadjem, pozneje in nekaj časa tudi še po vojni pa znano gostilno «Spojord» v zgornjem delu Ul. Rossetti. Že med dvema vojnama je večkrat prišla v spor in v spopad s sovražniki Slovencev in vedno je znala odločno reagirati na vsa izzivanja in žaljivke.^ Ko pa se je tudi na Tržaškem začelo razvijati narodnoosvobodilno gibanje, sta se z možem med prvimi vključila v Osvobodilno fronto in bila njena aktivista neglede na nevarnosti, katerim sta se izpostavljala. Zlasti Albina se je vsa razdajala pri zbiranju in prenašanju pomoči za partizanske borce, pri prenašanju zaupHih poročil, nosila P hrano in oblačila ujetim aktivistom in borcem, na svojem domu pa nudila zatočišče številnim ilegalcem. Nazadnje je njeno dejavnost odkrila Collottijeva zločinska tolpa in v njenih krempljih je prestala muke, ki se jih ne da popisati. Toda vse je prenesla s pogumom človeka, ki se je zapisal boju za svobodo in iz njenih ust niso krvoloki iztisnili niti besedice, ki bi lahko ogrozila varnost organizacije in drugih aktivistov, ki jih je poznala in z njimi sodelovala. Ko je s prvimi dnevi maja 1945 prišla tudi v Trst svoboda, je bila Albina poplačana za vse trpljenje in za vso svojo zvestobo. Nad svojo gostilno je razobesila veliko slovensko in italijansko zastavo z rdečo zvezdo in gostinske prostore m stežaj odprla mladim borcem - o-svoboditeljem in vsem, ki so se veselili zmage nad nacifašizmom. V vseh povojnih letih, dokler so ji moči dopuščale, je bila najprej skupno z možem, po njegovi smrti Pa sama, prisotna povsod, kjer je bilo kaj «našega» in se tudi preko tiska, zlasti Primorskega dnevnika*. zanimala za vse dogajanje pri nas in po svetu. To dela sicer še danes, v javnosti pa se zadnje čase bolj malo pojavlja, saj je morala iskati zdravje tudi v bolnišnici. Prav zato pa ji gredo ob njeni 85-letnici predvsem želje za boljše zdravje pa seveda vsa hvaležnost za vse, kar je dala in naredila za našo svobodo in za svoj narod, (jk) V krogu svojcev praznuje danes svojo 85-letnico Albina Bavčar. Čeprav živi jubilantka jesen svojega življenja odmaknjeno zaradi zdravstvenih razlogov, ni zaradi tega nič manj prisotna v spominih in mislih tistih, ki so z njo preživljali težke čaše fašizma in narodnoosvobodilnega gibanja, v katere:; je Albina delovala s srcem in dušo in prestala muke in trpljenje z odločnostjo in ponosom zavedne in do skrajnosti predane slovenske žene. l»lllllllll|||||||||l,„|||||||||||||U||||u||||||||n|n||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||||||||| Nova restavracija v Križu pomagala še sinova Niko in Alen. Na otvoritvi, ki so se je udeležili številni predstavniki kriškega in zamejskega družbeno-gospodarske-ga in političnega življenja, je na kratko spregovoril ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič. Občni zbor «Kraškega doma» Prosvetarji «Kraškega doma* z Repentabra so v petek na petem občnem zboru opravili v domu Albina Bubniča v Repnu obračun kulturno - prosvetne dejavnosti v zadnjih dveh letih. Predsednik Milko Križman je v svojem poročilu ugotovil, da je plodno, kulturno in rekreacijsko delovanje pritegnilo kar tri generacije, od najmlajših do starejših občanov in je obsegalo odsek za glasbeno vzgojo, dramsko skupino, moški pevski zbor «Srečko Kumar*, balinarsko sekcijo, tečaja modernih plesov in predavateljsko dejavnost. Pozdrave občnemu zboru so prinesli podžupan Sonja Baiss za repentabrsko občino, Vojko Slavec v imenu SPZ in Vojko Kocman za ŠK Kras. Podrobneje bomo še poročali. B. S. V sredo občni zbor Slovenske gobarske družine V sredo, 2. aprila, bo v Prosvetnem domu na Opčinah drugi redni občni zbor Slovenske gobarske družine - Trst. Prvo sklicanje zbora je ob 20. uri, drugo pol ure kasneje, in sicer ob 20.30. Dnevni red občnega zbora obsega branje zapisnikov, predsedniško in blagajniško poročilo, diskusijo, razrešni-co, volitve in razno. Če bo občni zbor časovno kratek, bomo predvajali še vrsto diapozitivov lanskoletnih gobarskih zanimivosti po Krasu in po Primorski. Člane gobarske družine in simpatizerje vabimo, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. Člani bomo poravnali letošnjo članarino, simpatizerje pa vabimo da se vpišejo v gobarsko družino. Koncerti Za tržaško koncertno drušivo ho jutri, 31. marca, ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert violinista Uta Ughija Nedeljski koncert bo danes, ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Torban-dena. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. ki bo izvajal skladbe Mozarta, Karla von Diters-dorfa, Strawinskega. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vaščane Mačkolj danes, 30. marca, ob 18. uri na javni sestanek in ogled občinske hiše v MačkoljaL PD VESNA prireja danes ob 17.30 v kri-kem Ljudskem domu SREČANJE S ČAROVNIKOM Sodeluje MARJO POGAČNIK Vabljeni! S P D T vabi vse slovenske osnovnošolske in srednješolske otroke, da se udeležijo spomladanskega IZLETA NA KRAS Izlet je v okviru športne šole. Cilj izleta je Volnik nad Rep-nom. Vse podrobnosti bomo še objavili. S P D T vabi v četrtek, 3. aprila, na PLANINSKO SREČANJE s člani PD Viator iz Ljubljane, ki bo na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20) ob 19. uri. Med drugim bo na sporedu predvajanja diapozitivov. a bosta pri vsakdanjem delu "“‘""‘"'"""I................im.....................milil....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.minit.iiinillli....................................................umu.......mimim.......... zdravnik Giovanni Rinaldi in uradnica Fulvia Lupieri. Danes, NEDELJA, 30. marca Sonnu ^ETNA, BRANIMIR 18 Vz'de ob 5.48 in zatone ob na v -u dolžina dneva 12.42 — Lu- Jutri'dn^b 17 26 in “tone ob 5.33 ut". PONEDELJEK, 31. marca BOGOMILA ra°me včeraj; na j višja temperatu-I«. 7Jt°?!nj' najnižja 9 lopinj, ob 101, •> 1 tl,9 stopinje, zračni tlak 84-ertci * °ada' brezvetrje, vlaga mČl h*' wbo oblačno, morje pinje ’ temperatura morja 10,4 sto- KOJSTVA, SMRTI IN POROKE ^ bE: Gabriele Jempel zi0 Jahale, Tullio Tulliach, Fabri-ttoem ■ ?’ D ada Dapretto, Roberto g v*ch, Chiara Paduano. Zic^a^r^ 74-letna Maria Jane-. Logar, 74-letni Ferruccio 53.w ani; 72-letni Giuseppe Fabian, šepni PLdci° Torre, 77-letni Giu-7l-ipt Lab, 58-letni Mario Marco, ®7-letn* thovanna Rožanc vd. Turk, prarm! Eeisoli Passador, 66-letna na m sca Humar vd. Avian, 84-let-o??, Felcar. 79 letni Mario tini o ,'.etna Elide Cioni vd. Sar-bec 7qi , .^ar Stefano Walter Zo-’ S letni Walter Sussland, 86 letna Včeraj-danes VAŠO POROKO .. «f°T0GRAFIA» EGON Dglasite se pravočasno Telefon 793-295 bil- Oriani 2 (Barrlera) Libera Cerkvenik por. Lantieri, 94-letna Carmela Fabro vd. Stoparich. OKLICI; zemljemerec Gianpaolo An-nese in umetnica Loredana Caruso, delavec Sergio Bessich in trg. pomočnica Ornella Curci, železničar Giordano Giacca in delavka Maria Rosatti. študent Roberto Fernetti in socialna delavka Marinella Bologna, delavec Roberto Costanzo in uradnica Cinzia Corlevich, uradnik Roberto Ceschia in predstavnici. Maria Cristina Della Rocca - Gerini, e-lektrovarilec Giuseppe Sica in uradnica Susanna Conti, dninar Corrado Inturri in delavka Claudia Slaucich, trgovec Doriano Grando in uradnica Renata Piccin, uradnik Giorgio Manzin in prevajalka Alessandra Riccardi, zemljemerec Paolo Scar-pa in uradnica Ondina Marsetti, gradbeni izvedenec Franco Bidoli in bolničarka Eliana Capriulo, uradnik Pietro Pradelli in uradnica Gabriel-la Sulligoi, študent Lanfranco Fo-cari in članica akademije za umetnost Patrizia de Angelini, uradnik Roberto Wolf in trg. pomočnica Marina Krmac, rokodelec Nevio Ha-glich in trg. pomočnica Patrizia Gregorich, pristaniščnik Sergio No-velli in uradnica Luciana Germani, uradnik Luciaho Rodini in uradnica Annabella Pellis, založnik Rodolfo Rosada in uradnica Sonia Bolle, Corrado Favro in uradnica Lorella Perissinotto, finančni stražnik Giuseppe Crocco in študentka Maria Ausilia Cristinao. uradnik Adriano Gracogna in uradnica Adriana Cu- smich, pleskar Roberto Prelz in gospodinja Elena Ubaldini, elektrotehnični izvedenec Edoardo Velise in uradnica Grozdana Daneu, telefonski izvedenec Fabio Poli in uradnica Giuliana Morando, dninar Giorgio Giovannini Stopar in trg. pomočnica Elda Bergamasco, uradnik Ezio Venturin in uradnica Daniela Bullo, voznik kamiona Roberto Ruggiero in trg. pomočnica Rossana Pan-gher, smetar Mauro Tenze in uradnica Marina Madalozzo, industrijski izvedenec Giuseppe de Lindemann in uradnica Maria Martinuzzi, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel. 68441. LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje tel. 213-137; Milic: tel. 271 124. LOTERIJ/ BARI 85 4 30 24 40 CAGLIARI 55 86 8 74 47 FIRENCE 66 58 47 12 80 GENOVA 18 21 47 26 78 MILAN 21 20 34 89 39 NEAPELJ 79 19 16 83 30 PALERMO 27 78 70 65 64 RIM 67 24 20 42 82 TURIN 63 33 27 49 13 BENETKE 67 82 60 89 39 ENAI.OTTO 2X2 112 1 2 2 2 1 1 Kvote: 12 • 17.339.00», 11 - 591.100 in 10 - 45.400 Ur. Gledališča S S G Slovensko stalno gledališče v Trstu gosuje danes, 30. t.m., ob 15.30 in 19,30 — Etbin Kristan «Kato Vran-kovič» — v Ljubljani (Mestno gledališče). Jutri, 31. t.m., v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v petek 4. in soboto, 5. aprila 1980, ob 19.30 — E. Albee «Kdo se boji Virginije Woolf» — v Kranju. ROSSETTI Danes ob 16. uri bo Gledališče iz Rima predstavilo Goldonijevo delo «Pahljača». Režija Luigi Squarzina. V abonmaju odrezek št. 9. VERDI V gledališču Verdi bo danes ob 16. uri druga uprizoritev opere O-tello, z istimi pevci in interpretato-rji, ki so sodelovali na premieri. Predstava je za abonma G. Kino Aldebaran 16.45—22.00 «Mafu». Ca-rol Kane, Lee Grant. Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30 «Porno nude look». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.00—22.00 «E giustizia per tutti». Al Pacino. Lee Strasberg, John Forsythe. Eden 16.00 «11 cavaliere elettrico*. R. Redford, G. Fonda. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.30 «Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep. Grattacielo 16.30 «11 lupo e 1’agnel-lo». M. Serrault, T. Milian. Fenice 17.00 «Qualcuno volo sul nido del cuculo*. J Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00—22.00 «Polpette». Filodrammatico 15.30 «Helga e le calde compagne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Speed cross*. F. Testi. Barvni film. Moderno 15.00 «1 guerrieri della notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Intrepid». David Ni-ven. Barvni film. Capitol 16.15 «Amore al primo mor-so». Barvni film. Vittorio Veneto 15.15 «Assassinio su commissione*. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «Squalr 2». Barvni film. Razna obvestila Državna poklicna šola za industrijo in obrt sporoča, da bo v sredo, 2. aprila, ob 18. uri roditeljski sestanek na sedežu šole. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek vabi starše dijakov na srečanje s profesorji jutri, 31. t.m., ob 18. uri v šolskih prostorih. Na dnevnem redu učni uspeh dijakov. V sredo, 2. aprila, ob 20.30 bo na sedežu KPI Opčine aktiv komunistov vzhodnega Krasa. Govoril bo tovariš Stojan Spetič. Vsi tovariši vljudno vabljeni! Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da bo zaradi velikonočnih praznikov sedež SSŠ zaprt v petek, 4. aprila in v tyrek, 8. aprila. Izleti Zveza partizanov - Opčine organizira 25., 26. in 27. aprila 1980 izlet v Jesenovac in na Kozaro. Vpisovanje do vključno 8. aprila vsak dan od 17. do 19. ure v trgovini pohištva RENAR - Proseška ul. - tel. 21-22-55. Ski Union priredi smučarski izlet (tudi za nesmučarje) z avtobusom 7. aprila v Moso - San Can-dido. Informacije in vpisovanje na sedežu SKI kluba Union Ul. Valdi-rivo 30, tel. 64-459. Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs ih taborišč Buchenvvald, Dachau in Mauthausen. Odhod bc 8. in povratek 14. aprila. Izlet zaobjame tudi obisk Miinehna, Weimarja, Dresdna, Prage in Čeških Budojevic. (^Čestitke Jutri praznuje svojo 10. pomlad naša TAMARA. Obilo sreče, zdravja ter mnogo uspeha v šoli ji iz srca želijo mama, papa, nonoti in stric. Danes praznuje svoj 50. rojstni dan SILVA SEDMAK. Vse najboljše ji želijo mož Karmelo in starši. Imamo novega arhitekta ALENKO FRANČEŠKIN Iskreno ji čestitajo teta Marta, Majda, Venko in Mojca. Na univerzi v Benetkah je diplomirala iz arhitekture ALENKA FRANČEŠKIN Čestita ji družina Grilanc Danes praznuje svoj 3. rojstni dan MARTINA CESAR Vse najboljše ji želijo očka, mama, sestrica Beti ter nona in nono. Danes praznuje svoj rojstni dan TILKA PEČAR iz Sežane Obilo zdravja in sreče ji želita mož in sin Na mnoga leta, Tilka. *-;WK0 GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora HENRY DE MONTHERLANT PO RT — ROYAL Režija Voja Soldatovič Danes, 30. marca, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in RED G -druga nedelja po premieri. K?; s I I PRIREDI 25. APRILA ENODNEVNI IZLET z avtobusom na Goriško s sledečim programom: ob 8.00: odhod iz Trsta, Foro Ulpiano ob 9.00: ogled hidroelektrarne Solkan ob 10.00: ogled cementarne Anhovo ob 12.00: kosilo ob 16.00: ogled vinske kleti Dobrovo — zakuska Vpisovanje 1. in 8. aprila od 19.30 dalje v Kulturnem domu. Odbor SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/n priredi v torek, 1. aprila, ob 20.30 SREBRNE NITI LJUDSKE PESMI Ženska skupina «Stu ledi* bo predstavila pevsko izročilo na Slovenskem v pristni, neprireje-ni obliki. V izboru iz vseh slovenskih pokrajin so zastopane naše bolj ali manj izrazite ženske pesmi. Skupino vodi Nadja Kriščak, spremni tekst pripravil Marko Kravos. Pevski večer bo dopolnila razstava SPODNJE HLAČE NAŠIH NON z demonstracijo, ekshibicijo in degustacijo. Vabimo vse, ki bi lahko to zbirko narodnih noš dopolnili, da prispevajo 'r sodelujejo s skupino «Stu ledi*. « GLASBENA MATICA TRST V sredo, 2. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma D U O ŽARKO HRVATIČ - violina ALEKSANDER ROJC - klavir Spored: Tartini, J. S. Bach, Kogoj, Debussy in Bartok. Vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRlIšlVO IRS1 prireja na velikonočni ponedeljek, 7. aprila, AVTOBUSNI IZLET v Beneško Slovenijo, v Čane-bolo z vzponom na Ivanac in po vertikali SPDT do Podbone-sca. Izlet je primeren za vse. Vpis na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11, do vključno četrtka, 3. aprila. U Takojšnji in brezplačni pregled vida U Recepti za nove leče pri ob novitvi vozniškega dovoljenja LJ Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov POPUSTI OPTIKA FOTO - KINI' MARUŠIČ Ulica S. Nicolo 33, tel. 60227 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE 11. revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 80 DANES, 30. t.m., ob 16. uri v Dornberku NEDELJA, 6. aprila, ob 16. uri v Idriji SOBOTA, 19. aprila, ob 20.30 v Trstu NEDELJA, 20. aprila, ob 15. uri v Ljesah VABLJENI Dramska skupina prosvetnega društva «F. B. Sedej* iz Šte-verjana gostuje danes v Trstu, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z Jalnovo dramo v štirih dejanjih SRENJA Pričetek ob 17, uri. Vabljeni! Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi k predavanju iz ciklusa na temo POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA 5. predavanje: Marčna revolucija 1848 in razvoj slovenskega političnega programa Predavanje bo v sredo, 2. aprila 1980, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Predaval bo prof. dr. JOŽE PIRJEVEC Slovenska prosvetna zveza La Cappella Underground Ente per la conoscenza della lingua e della cultura slovena PREGLED SLOVENSKEGA ULMA PRAZNOVANJE POMLADI ob prisotnosti rež. Franceta Štiglica v Kulturnem domu v četrtek, 3. aprila VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER - rež. Matjaž Klopčič v Kulturnem domu v sredo, 9. aprila ISKANJA ob prisotnosti rež. Matjaža Klopčiča v Cappelli v torek, 15. aprila, in v sredo, 16. aprila TRI ZGODBE - rež. Pretnar, Kavčič in Kosmač v Kulturnem domu. v sredo, 30. aprila DRAGA MOJA IZA — rež. Veljko Duletič v Cappelli. v sredo, 7. maja KRČ — rež. Božo Šprajc v Cappelli v sredo, 14. maja Predstave bodo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petrppjo.J. redno ob 20.30, v Cappelli Underground, Ul. Franca 17. pa ob 18.00, 20.00 in 22.00. ' 1 Abonma stane 5.000 lir, s popustom 3.500 lir. Abonmaji so na razpolago na sedežu SPZ v Ul. sv. Frančiška 20 ob uradnih urah in eno uro pred prvo predstavo v Kulturnem domu. RAVNATELJEM, UČITELJSKIM IN PROFESORSKIM ZBOROM, PODROČNIM IN ZAVODSKIM SVETOM Na osnovi splošne šolske naredbe iz leta 1774 je bila leta 1780 ustanovljena v Škednju pri Trstu prva od današnjih slovenskih osnovnih šol v Italiji, čeprav je imela šola po tedanjih predpisih nemški učni jezik, se je kmalu, po sili razmer, spremenila v šolo s slovenskim učnim jezikom, kot se je to zgodilo v naslednjih desetletjih s številnimi drugimi šolami na Goriškem in Tržaškem. Ker lahko na ta način štejemo navedeni dogodek za ustanovitev najstarejše od naših osnovnih šol, smo prepričani, da je prav, da primerno proslavimo ta visok jubilej slovenskega šolstva v mejah italijanske republike. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo Sindikat slovenske šole, Slovenska prosveta, Slovenska prosvetna zveza, osnovna šola I/an Grbec v Škednju. Prosvetno društvo Ivan Grbec. Ukmarjev dom in Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, je sklenil, da ob tej priliki razpiše likovni in literarni natečaj za predšolsko in šolsko mladino. Likovni natečaj je razčlenjen takole: 1. Za otroški vrtec o temi: «V vrtcu je lepo*. 2. Za osnovno šolo o temi: «V šoli je lepo*. 3. Za nižjo srednjo šolo o temi: «Prizor iz šolskega življenja*. 4. Za višjo srednjo šolo o temi: »Plakat za proslavo dvestoletnice slovenskih šol v Italiji* (v formatu 50 cm x 70 cm). Pripravljalni odbor si pridržuje pravico, da iz različnih izdelkov povzame posamezne elemente za sestavo uradnega plakata za proslavo. Literarni natečaj je razčlenjen takole: 1. Za nižjo srednjo šolo spis o temi: »Moji dedje, moji starši in jaz v šoli*. 2. Za višjo srednjo šolo spis o temi: »Vloga in pomen slovenske šole za obstoj in razvoj naše skupnosti v zamejstvu*. Najboljši izdelki vsake skupine bodo nagrajeni. Rok za izdelavo prispevkov je 20. april 1980. Naš predstavnik bo izdelke dvignil med 21. in 24. aprilom 1980. 3tESfc TRGOVINA S POHIŠTVOM KORŠIČ, UUCA S. CIUHO 38 (pri S«. Ivanu) HUZNUIC 5 |gt plodnega delovanju in pozdravlja vse svoje prijatelje in odjemalce »reki levni GORIŠKI DNEVNIK 30. marca 1980 V OBČINSKEM SVETU SO ODOBRILI PODROBNI NAČRT Večina vidi v tovornem postajališču možnost za valorizacijo vloge Gorice Pomisleki KPI in PSI, ki sta se vzdržala, stališče SSk je bilo nasprotno Načrt naj bi izvajali postopno v soglasju z razpoložljivim denarjem in potrebami - Odobren tudi načrt za novo upravno središče v južnem delu mesta V petek zvečer je po večurni razpravi goriški občinski svet odobril podrobni načrt za naprave na tovornem postajališču. Gre za o-rjaške naprave, ki so jih načrtovalci — strokovnjaki študija Tekne iz Milana — predvideli potem ko jim je nalogo izdelave načrta naročila goriška občinska uprava. Upoštevali so, tako sta povedala občinskim svetovalcem načrtovalca. želje in potrebe špediterjev, trgovcev, avtoprevoznikov, skratka vseh, ki so nekako zainteresirani v uporabi bodoče orjaške strukture ob meji. Niso sicer sploh poslušali mnenja prizadetih kmetov, vendarle ni bila to njih naloga, saj je občinski svet že pred časom, tudi takrat z večino glasov, sprejel sklep o lokalizaciji tovornega postajališča. Sedanje podobe Jeremitišča torej ne bomo več imeli pred očmi čim bodo pričeli graditi tovorno postajališče. Sicer so načrtovalci predvideli da se lahko naprave gradijo postopno. To pomeni, da ne bodo istočasno prizadeli vseh kmetijskih površin in to iz dveh razlogov. Ker občina, ki bo postajališče gradila, nima dovolj denarja da bi zgradila celotno napravo in tudi ker ne vedo še kako bodo trgovski operaterji zasedli prve razpoložljive površine. Na goriški zvezi trgovcev sicer trdijo, da zahteve že presegajo celotno predvideno razpoložljivost štirih orjaških skladišč, vendarle pa so načrtovalci bili bolj previdni v teh ocenah. Vstop na tovorno postajališče bo po precej kompliciranem sistemu ob avtocesti. Ob vhodu v postaja lišče naj bi bili neki paviljoni, ki so bili prej označeni kot posebna skladišča, v odboru pa sedaj menijo, da bi sem preselili sedanji trg z zelenjavo na debelo. Poleg tega bi bil en večji paviljon za mehanično delavnico kjer naj bi popravljali tovornjake in pokrite garaže za tovornjake. Spet ob avtocesti nekje v bližini cestne deteljice pa bi bile stavbe za motel, špediterske pisarne, restavracije ter podobne pomožne službe V osrednjem delu postajališča pa bi bile štiri velike zgradbe, v katerih bi bila skladišča blaga. Parkirnega prostora bi bilo za približno 400 tovornjakov. Celotni kompleks je seveda zelo zanimiv in utegne tudi koristiti Gorici če ga bodo znali upravljati menežersko sposobni ljudje, vendarle ponavljamo še enkrat da bi ga lahko predvideli na bližnjem zapuščenem letališču. Z druge strani moramo tudi poudariti, da imamo v neposredni bližini tudi obmejno postajališče, kjer so že zgrajene nekatere podobne naprave in se torej sprašujemo če bodo tiste na tovornem postajališču, ki oodo dvojniki, sploh potrebne. In ne nazadnje, povejmo tudi, da so gori-ške naprave, če skupno štejemo obmejno in tovorno postajališče, površinsko trikrat večje od onih na mejnem prehodu pri Fernetičih in približno desetkrat, če ne celo več, od sedanjih razpoložljivih prostorov pri Rdeči hiši. Upati je torej le, da bodo znali razni trgovski operaterji pravilno izkoristiti tako orjaške naprave, za katere bo družba potrošila nekaj deset milijard lir in zaradi katerih bodo oškodovani štandreški kmetovalci. Načrt je bil v občinskem svetu odobren z 21 glasovi, proti je bil eden. vzdržalo se je sedem svetovalcev. Nasproten je bil le glas svetovalca SSk Paulina, vzdržali so se svetovalci KPI in PSI. za načrt so glasovali svetovalci KD, PSDI, MSI, PLI in socialist Del Bsn. Le- Primano mednarodno avloprevo/niško podjelje LA G O R IZI A N A *'• • ' GORICA - UL Duca OAosta 180 - teL »45 - GORICA ij j n hov ' j83mIA4m»i ■ iMpffi PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA vica, ki je bila proti tej izbiri lokacije za tovorno postajališče tako pred leti kot v razpravi o regulacijskem načrtu se je tokrat vzdržala tudi ker večina ne upošteva novih gospodarskih trenutkov in tudi ker ni predvideno kdo bo to orjaško napravo upravljal. V razpravo so posegli poleg župana in odbornikov še Coceani (.KPI), Del Ben (PSI), Paulin (SSk), Bianconi (PSDI), Tuzzi (KD). Coana (MSI) in Fornasir (PLI). V nadaljevanju seje so v občinskem svetu odobrili tudi okvirni gradbeni načrt za novo upravno središče, ki naj bi nastalo med spominskim parkom, Korzom Italia, Ulico Duca d’Aosta in Ulico Trento. Nekaj visokih stavb je tu že zgrajenih, sedaj naj bi na korzu zgradili zelo veliko petnadstropno stavbo poštne uprave, v naslednjih letih pa bi morda prišle v poštev še druge gradnje. Ne pride v tem primeru do razlaščanj, marveč bi se središče gradilo z zasebno pobudo. Načrt sta pripravila arhitekta Semerani in Brunello. Odobrili so tudi z večino glasov 15-odstotno povišanje tarife za odnašanje smeti. Bilo je več pripomb in predlogov, da bi službo za odnašanje smeti izboljšali in da bi bile tarife bolj pravično porazdeljene. SCJA RAJONSKI SKUPŠČINI OBRAČUN USPEŠNEGA DELA V KORIST ŠTANDREŽA Sestanku v zvezi s proračunom občinske uprave so prisostvovali župan in odborniki Problemi Štandreža so bili predmet razprave na zadnji seji rajonske skupščine v prosvetnem domu »Andrej Budal*. Vodil jo je predsednik Valter Reščič, udeležili pa so se je župan De Simone z odborniki Zucallijem, Ciuffarinom, Moisejem in Tacchinardijem. Občinska uprava je pred sestankom dostavila skupščini zajetno gradivo o proračunu, ki so ga člani konzulte preučili ter zavzeli stališče do predlogov, ki se jih tičejo. Uvodoma je župan De Simone poudaril finančne težave občine ter opisal odločitve, ki so jih vnesli v proračun. Tako so iz goriškega sklada namenili milijardo lir za ceste ob mejnem prehodu in 100 milijonov za izgradnjo kolektorja za odpadne vode mednarodnega prehoda. Te vode bodo speljali skozi štandrež v čistilno napravo pri Sovodnjah. Za prvo fazo preureditve športnega centra so namenili 150 milijonov lir, za popravilo ulic Natisone, Tabaj in Sabotino 30 milijonov, za ureditev e-lektrične napeljave so določili en del sredstev iz zneska 660 milijo nov lir, ki je namenjen celotni občini. Predsednik rajonske skupščine Reščič je poudaril, da so sodelovali z občino, vendar so se morali za vse odločitve trdo boriti, če so hoteli kaj doseči, tako veliko je še nerazumevanje naših potreb. Glede podrobnih vprašanj, ki so bila predstavljena, je odbornik Zu-calli obljubil, da bodo Ul. Tabaj povezali s križiščem na Tržaški ce- sti. Glede pokopališča sodijo, da bi še pred odobritvijo regulacijskega načrta od kmetov odkupili nekaj zemlje za njegovo razširitev. Obljubili so finančno pomoč za postavitev partizanskega spomenika »v mejah prispevka, ki so ga dali za druge podobne pobude*. Pričeli so popravljati pogorelo občinsko zgradbo, v kateri bodo uredili socialno središče. Do konca leta bodo objekt toliko popravili, da bodo pridobili prostor za rajonsko skupščino, za šolo in za zdravstveno ambulanto. Skozi Štandrež bodo speljali cevi, ki bodo toplo vodo iz upepelje/alni-ka dovajale v plavalni bazen, avto-port in v industrijsko cono. Pogovor je stekel tudi o prometnih težavah, zlasti še na štandreškem trgu, ter o upravi plavalnega bazena. Ker se bližajo upravne volitve, je zadnja seja rajonske skupščine predstavljala tudi priložnost za predložitev obračuna njenega delovanja. Na dlani je, da je bila «konzulta» zelo aktivna, da je uspela v marsikateri stvari. Tako so odprli drugi oddelek v slovenskem otroškem vrtcu, popravili so šolo. zgradili športno dvorano, delno rešili vprašanje prevozov s šolskim avtobusom. »Konzulta* je izdelala stališče do vseh vprašanj, s katerimi so se srečevali domačini, ter jih v odprtem pogovoru predstavljala občinski upravi. Nova rajonska skupščina, ki jo bodo spomladi izvolili skupno z občinskim svetom, bo po že utrti poti nadaljevala doslej u-spešno vodeno delo. Gradnja sovodenjske telovadnice " ..................T ' : j umi um rim hiii mn imun i nuni mi................ mn m 11 rt ii miimniimmi nun iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiniiiiiiiB VRSI SE SE DANES V MALI DVORANI UGG Novi položaj v državi in deželi v ospredju zanimanja na kongresu KD Tako tajnik KD Reverdito kot zastopniki strank, ki so kongresiste pozdravili, so se zaustavili pri novem političnem položaju - Precej poudarka na sodelovanju s SFRJ, manj je bilo govora o vprašanju tu živeče slovenske narodnostne skupnosti Danes zvečer se bo z izvolitvijo članov pokrajinskega odbora zaključil včeraj popoldne začeti pokrajinski kongres krščanske demokracije.- Ni še sporazuma o novem tajniku, čeprav ima skupina prijateljev Zaecagninija .večino v novem odboru. Vter»jihjemu delu kongresa ni prisostvoval noben deželni predstavnik, napovedali so svoj prihod danes, prav tako naj v KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 SjiMl GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK w VSE BANČNI USLUGE MENJALNICA Espomego trgovinska zbornica za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica $ mednarodni sejem j\. gorica 24. 4. ^ 1980 j \ URNIK: DELAVNIKI 16. 23.30 Lt ] DAN PRED PRAZNIKOM IN PRAZNIKI 10 - 23 30 gožizia esposizioni Informacije: ^Y £||f j — Ulica detla Barca 15 — cfoHICA — Tel. 0481/33440 gam _ Dn.vor,,d UnKh(.na 13 _ VIDEM - Tol. 0132/206160 bi danes na kongres prišel zastopnik osrednjega vodstva stranke. Po ustoličenju predsedstva kongresa, ki ga vodi posl. Dino Marocco, so koggresiste po vrsti pozdravili župan De Sbbone, predsednik pokra-jine,.Bagura, pokrajinski zastopniki strank'psTfeJt (KPI). Cumpeta (PSI) Zucalli (PSDI), Fornasir (PLI), Terpin (SSk), zatem še predstavniki sindikalne zveze, kmečke bo-nomijanske organizacije, ACLI in evropskega gibanja. Vsakdo je svoj pozdrav seveda osredotočil na lastno gledanje na odnose s KD v tem trenutku, še posebej so bili poučni sedanji trenutki v državnem, deželnem in pokrajinskem metu. Tajnik KD Nicolč Reverdito je zatem v precej zajetnem poročilu 1 stališča krščanskodemokrat-ske stranke do položaja v pokra-ini in v deželi, precej poudarka e seveda dal nedavnemu vsedr-avnemu kongresu KD in pogaja-ijem za sestavo nove vlade v Rimu. Ko je govoril o notranjih proble-nih svoje stranke na Goriškem je lejal, da se je KD pričela po kon-;resu leta 1977 v Posočju obnav-jati, v tem času pa smo imeli iredčasne politične volitve in tudi deželne ter ponekod predčasne volitve v krajevna upravna telesa. V tem času je KD z izgubo glasov dosegla ne samo najnižji odstotek v vsej povojni zgodovini, marveč izgubila tudi poslanca in upravo v nekaterih važnih krajevnih upravah, ohranila pa je svoje zastopstvo v deželnem svetu. Precej ostro je Reverdito obsodil buržuazna stališča krajevnih list, posebej je omenil melonarje v sosednem Trstu, kritiziral je tudi stališče komunistov, ki hočejo odpovedati sodelovanje v pokrajinskem svetu. Ko je govoril o gospodarskih vprašanjih, o krizi v nekaterih tovarnah, o gradnji infrastruktur, ki naj pomagajo tako Goriški kot vsej deželi iz izolacije, se je Reverdito zaustavil tudi pri važni vlogi, ki jo ima vsa naša dežela v sodelovanju z Jugoslavijo. To sodelovanje ne sme biti samo gospodarskega značaja, mora zajeti tudi druga področja in osimski sporazumi, ki so pokopali nekdanja nesoglasja in spore med sosednima državama, so dobra podlaga za nadaljne sodelovanje. V zvezi s prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti za globalno zaščito je Reverdito dejal, da se je treba na obeh straneh rešiti starih predsodkov. Bi) je sicer polemičen do Slovencev, rekoč da se moramo rešiti vitimizmov, da niso na pravem mestu demagoške pozicije. Dejal je, da so bili v naših krajih primeri poštenega sodelovanja in da je treba na tej poti nadaljevati v novem položaju. Reverdito se je y svojem poročilu dotaknil tudi mednarodnih vprašanj in podčrtal blokovsko razdelitev sil in se seveda opredelil za atlantsko zvezo seveda v upoštevanju novih stališč, ki si utirajo pot v združeni Evropi. • Pokrajinski svet v Gorici se bo sestal jutri ob 16. uri. Dnevni red je tokrat precej skromen, saj obsega vsega trinajst točk, med temi tudi razpravo o proračunu za tekoče leto. Kako se bo iztekla? Najbrž brez prevelikih pretresov, saj so se stranke programske večine pred tednom dni že načelno dogovorile in menda tudi obšle kritične točke. f Čestitke Jutri, 31. marca, bo praznovala 14-letnico rojstva VIVIANA JARC iz Doberdoba. Obilo sreče in uspeha pri študiju ji želijo brat Damjan, oče in mati. Dela na gradbišču sovodenjske telovadnice so se v teh dneh premaknila z mrtve točke. Sovodenj-ski športniki so že lani z zanimanjem gledali kako potekajo dela na tem gradbišču in bili vsi žalostni, ko so se lepega dne dela nepričakovano ustavila. Kaj je bilo temu vzrok? Gradbeno podjetje je namreč zašlo v težave in pogodbe ni morala občina kar tako na lepem razveljaviti. Pred nekaj dnevi so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke. V ponedeljek in torek je bila glavna sovodenjska cesta zaprta za promet in tako so avtomobilisti morali po dolgih ovinkih z enega v drugi konec vasi. Iz Brixna so s posebnim tovornjakom pripeljali lesene nosilce strehe za novo telovadnico in jih z žerjavom postavljali na svoje mesto. Delo je bilo seveda zahtevno in zamudno, zato je bil omejen promet na cesti. Za postavitev nosilcev so poskrbeli delavci gradbenega podjetja GMR, nosilci so delo brixenške tovarne Holzbau. Načrt za telovadnico je napravil arh. Jože Cej, njegova je tudi zamisel o teh lesenih nosilcih, ki bodo po svoje prispevali k notranji opremi telovadnice. Na naši sliki so zadnji trenutki postavljanja teh lesenih nosilcev. Sedaj se zeti, da bodo potekala dela na gradbišču precej hitro, kmalu bo telovadnica pod streho, zatem naj bi čitppffgj ,juredili vse kpr je potrebno v notranjosti. Po zaslugi občinske uprave bodo tako športniki kot šolarji kmalu dobili primeren prostor za športno in rekreacijsko udejstvovanje. Uspešno delovanje štandreških kotalkarjev Na ploščadi doma «Andrej Budal* v Štandrežu je spet živo. V zimskem času so mladi kotalkarji vadili v telovadnici v dolini Koma v Gorici. Koledarska pomlad je priklicala tudi naše kotalkarje na plan, kjer se bodo z novimi močmi in intenzivnejšim delom pripravljali za bodoče številne prireditve in tekmovanja. Za nekatere so se tekmovanja že pričela. V soboto, 22. in nedeljo, 23. marca je bilo v Pontederi tekmovanje za »Trofejo INDOOR 1980» na katerem je sodelovalo 18 društev. Naše kotalkarsko društvo, ki je zasedlo peto mesto, sta zastopali e-najstletni Nadia Marassi in Tanja Vižintin. Prva je za svoj prosti program zasedla odlično 2. mesto, medtem ko se je Tanji med izvajanjem programa pokvarila kotalka in se je morala zadovoljiti s 17. mestom, ki pa nikakor ne podcenjuje Tanjinih kotalkarskih sposobnosti. Obe in še ostale čaka cela vrsta tekmovanj. Z doslednim in resnim delom bo vaditeljica Sonja Cemecca prav gotovo dobro pripravila mlade kotalkarje za letošnja tekmovanja in dosego odličnih uspehov. Trgovine ob veliki noči in novi poletni urnik Združenje trgovcev je v zvezi z velikonočnimi prazniki odredilo nekatere spremembe v običajnih urnikih trgovin. V soboto, 5. aprila, bodo vse trgovine, vključeno mesnice, ves dan odprte. Več dela bodo ta dan imeli tudi peki, ki bodo morali oskrbeti dovolj kruha za tri dni. V nedeljo in ponedeljek bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte v ponedeljek dopoldne. Trgovine, ki imajo tedenski počitek ob sredah ali sobotah, bodo v sredo, 9. aprila, in soboto, 12. aprila, lahko ves dan odprte. V tednu pred veliko nočjo ne bo veljala obvezna tedenska zapora za gostilne, bare in kavarne. Takoj po y^Lnoči,,AyzppfP4ilo s pričetkop* legalne ure, bo stopil v veljavo poletni urnik trgovin. Slednje šo‘ra2&&l$hei(|v $ ' večje škto-pine. TRGOVINE Z RAZNOVRSTNIM BLAGOM (oblačila, igrače, hišna oprema, optični in fotografski pripomočki, urarne, knjigarne itd.) bodo odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Isti urnik bodo imele tudi cvetličarne, ki pa bodo zaprte ob ponedeljkih in sredah popoldne. JESTVINE (razne jestvine, sadje in zelenjava, marketi) bodo odprte od 8.20 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. Zaprte bodo ob ponedeljkih in sredah popoldne. Mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00, ob sobotah in prozničnih vigilijah pa tudi ob 16.30 do 19.30. Pekarne in mlekarne bodo odprte od 7,00 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. TRGOVINE Z RAZNOVRSTNIM ORODJEM (železnine, tehnični, gradbeni in električni material, na- MMIIIHintlllllHHIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIlIlHmilllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHtlHIIIlllllllllllllllllllllUlMllllllinilllllllllllllllllltlllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMimillllli OBČNI ZBOR SPZ BO 17. MAJA Večji poudarek sodobnim prijemom v kulturnem udejstvovanju v zamejstvu Na sestanku glavnega odbora SPZ, ki je bil v Doberdobu, so orisali veliko vlogo, ki Jo imajo naša prosvetna društva v vsakdanjem življenju naše narodnostne skupnosti Občni zbor Slovenske prosvetne zveze bo v občinskem gledališču »France F*rešeren» v Boljuncu v soboto, 17. maja, popoldne. Tako so sklenili na seji glavnega odbora SPZ, ki je bila v četrtek zvečer v dvorani PD »Jezero* v Doberdobu. Občni zbor bo predvsem delovnega značaja, vendarle pa bodo na njem še posebno govorili o sedanjem položaju naše manjšine še zlasti v zvezi s prizadevanji za sprejetje zaščitnega zakona. Govor bo tudi o vlogi, ki jo imajo naša prosvetna društva v prikazovanju naše kulturne realnosti italijanskim in furlanskim sosedom, v povezovanju s sorodnimi društvi in organizacijami v matični Sloveniji in Jugoslaviji na splošno. Na seji, ki jo je vodil predsednik SPZ Klavdij Palčič, je bilo AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN pamscMB GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave —> Delavnico — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure tudi poudarjeno, da so prosvetna društva najbolj množična manjšinska organizacija, ki je resnično o-draz naše baze in ki množično sodeluje na naših manifestacijah, ne samo na kulturnih. V ospredje so prišla seveda vprašanja ki so v zvezi z razvojem naše kulture. Morda se preveč navezujemo na tradicionalne oblike dela, ki so bile nam lastne tudi v čitalniških časih, ne znamo pa izkoristiti sodobnih prijemov, ki tako privlačijo mladino. Treba bo. da bo odbor, ki bo izvoljen na občnem zboru, znal najti tudi pravi stik z mladimi in uvajati tudi sodobne oblike kulturnega izživljanja. Dani so bili tudi predlogi, da bi prišlo do preimenovanja zveze. Pojem »prosveta* je imel svoj pomen med dvema vojnama in takoj oo njej, danes pa najdemo v pojmu »kultura* resnični izraz delovanja naših društev na tem področju. Prav tako prihaja do izraza nujnost KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO pri Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi obvešča, da se prične vpisovanje v kolonije. V Savudrijo bodo šli otroci od 23. 7. do 6. 8., v Gorje od 28. 7. do li. 8., v Vransko od 24. 7. do 7. 8. Vpisovanje se prične jutri, zaključi pa se 15. aprila. Vpisujejo na sedežu SKGZ v Gorici, Ul Malta 2, tel. 2644, ob delavnikih od 9. do 12. ure. po nekaterih spremembah v pravilniku. Važno je dejstvo, da so se društva iz Beneške Slovenije včlanila v SPZ in se tako pridružila skupnim prizadevanjem društev, ki delujejo na Tržaškem in Goriškem. Posebni poudarek bodo dala vsa društva letos 35-letnici osvoboditve, jeseni pa bodo skupno počastili 50-letnico bazoviških žrtev. V tem letu pa bo še nekaj večjih prireditev. Scslanek špediterjev glede avtoprevozov v Jugoslavijo Ob prisotnosti deželnega odbornika za prevoze Gina Cociannija so se v prostorih trgovinske zbornice v Gorici sestali predstavniki špediterjev in avtoprevoznikov. Namen sestanka je bila sestava stališča do jugoslovanske odločitve o ukinitvi plačevanja uslug v devizah, zaradi česar italijanski avtoprevozniki nimajo več tolikšnih možnosti prevozov kot so jih imeli doslej. S tem stališčem se bodo goriški avtoprevozniki predstavili na sestanku s predstavniki slovenske in hrvaške gospodarske zbornice, ki bo 9. aprila v Gorici. domestni deli, radio-TV itd-) j. j0 dan od 8.30 do 12.30 in od 19.30. Za tedensko zaporo boQ , ij. govci lahko izbirali med P°neu kom in soboto. Kramarji bodo morali spost urnik ostalih trgovin, glede na go, ki ga prodajajo. To Pr®^odo velja za četrtkove sejme, »o ^ stojnice lahko odprte od “ w 13.30. Razna obvestila Danes so na Goriškem odprt® ^ deče bencinske črpalke: GORICA: Esso na Travniku,r Bos«1-K o«° Ul. Trieste, IP Ul. Don Agip Ul. Aquileia, Fina Italia. ul. TRŽIČ: Total Ul. Matteotti, Ess« 1. maja, Mach Ul. Boito. RONKE: Total pri letališču. ^ Sindikat upokojencev CGw ^ upokojence iz doberdobske 0 ^ ^ da pridejo na sestanek, ki rek, 1. aprila, ob 15. uri v v ni pros etnega društva JeZ paj-Doberdobu. Seznanjeni bodo novejšo pokojninsko oroblem Vsakdo naj prinese s ninsko knjižico. proD,— seboj P°W Kino Gorica { VERDI 15.30—22.00 «American P* Haward in P- ^ . -Barvni 'film. CORSO. 15:00-22.00 »Cafe eJEpn^j N. Manfredi in A. Celi. -h film. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO ZAHVALA Ob boleči izgubi na*e drage Viktorije Čefarfe VITTORIA 15.30-22.00 «Gi?clf gnati*. Prepovedan mladim 18. letom. Trzic EXCELSIOR 14.00-22.00 «1 ^ tori della sera*. . . rana- PRINCIPE 14.00-22.00 »Lirmn to*. Nova Gorica in oko licu SOČA 16.00-18.00-20.00 «čl^ld menovan buldožer*. ItaUJ° SVOBODA 16.00—18.00-20.00 zenska zgodba II.». Ameriški _ DESKLE 17.00—19.30 »Dr. ZlVa Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V G°^tv Danes ves dan in P°n0,’ zink Gorici dežurna lekarna M Korzo Italija 89, tel. 24-43. V T Rf £ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči F '(are, žiču dežurna lekarna Al Rud® Ul. Rosselli, tel 72340. Namesto cvetja na grob_ jju-Lavrenčič vdove Jarc darujeJ ^ žina Marušič s Poljan 20.000 ur ^ Natuška in Danilo Pahor iz jj. vasi pa 15.000 lir za sekcijo k jalcev iz Doberdoba. Tož®f® Namesto cvetja na grob iJ Peršolje daruje družina Lenar Pevme 10.000 lir za Slovens jaški dom v Gorici. . . . pr Ob 3. obletnici smrti Fr's 5 vetak daruje Bernarda Deve p9 tisoč lir za sekcijo VZPI - A** Ob 16. obletnici smrti drage**? "jja ža in očeta Viljema Nanuta družina 30.000 lir za otrošk društva «Oton Župančič*. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in ^ 8 Andreja Ferletica * val®®111 se toplo zahvaljujemo dar°v ^ cvetja, godbi na pihala < tesni, skozi tolmune in kori-a r mimo prodišč utira pot proti n JU\S°ča je bila proglašena za CPvavn' spomenik, v zavesti Sloven- pha ljudi' kl,žive ob Si , Dregovih, pa je reka pravi dnota r" f?rej P°S8bna nflr) tistih, ki se zavzema-traf3 ^grab>tev električne cen-,se več pa bo najbrž ta-bi hoteli Sočo ohraniti £uwJ^kršna Je' UPa' divja. u„~Crocena sredi enkratne po--ajine. Kakšno je to krajinsko bogastvo, bo 17. aprila pri-ni»ve X besedi in sliki z glasbe-vložki inž. Željko Cimprič, vole? prePdajaie;cenenp energijo. Najvecja naj bi bila HE Trnovo, vendar je načrt naletel na o-stro nasprotovanje občanov Čezsoče, saj je bila predvidena potopitev, te vasi, pa tudi nekaterih kultumeh in družbenih delavcev. Leta 1986 je skupščina SR Slovenije sklenila, da se odločitev o gradnji HE Trnovo odloži. Razprava se je vnovič razplamtela nekaj let zatem. Leta 1970 je bi! pripravljen načrt HE Kobarid. Tokrat naj ne bi preplavili naselij in vasi, ampak bi jezero nastalo v globoki in ozki dolini. Načrt je tudi tokrat naletel na odločno nasprotovanje zagovornikov Soče, ki so vedeli, da je HE Kobarid le člen v verigi elektrarn, ki naj bi uklenile reko. Bili pa so tudi bogatejši za izkušnje s tovrstnimi načrti na tujem, več so vedeli o načrtovanju, urejanju in varstvu okolja. Dokončne odločitve o gradnji elektrarne ali opustitvi načrta še ni bilo. Spet je morala, in to po žolčnih razpra vah, poseči republika, vmes pa je bil (leta 1976) izglasovan še zakon o določitvi zavarovanega območja reke Soče, ki je vso odgovornost glede prostorskega urejanja prepustil občini Tolmin. Odločitev naj bi torej izšla iz javne razprave! Zagovomiki hidroenergetskega načrta so v zadnjem času poskrbeli za nemajhno presenečenje. Namesto ene k GORICA, Korzo Italija 76 tal. 81-032 r\t EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ lestan NICOLO' Gorica-ul garzarolli iostelsisoi STEREOFONUA HI Fl: Marmti AR G«tfg Ram Indiana Line Calaalum Ahat Yamaha Sanyo RADIO TV COL OR: Norci Manda BlaupunM Schauto Lorana ITT Grundlg loenie Opla Radio Marelic Zoppae «Espobianco» GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI BoefJvMele Argo BmeB Ariuon Smel-NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE centrale (HE Kobarid) se zdaj pod istim imenom skuša vtihotapiti še HE Kamno, ki naj bi skvarila idilično podobo rodovitne doline med Kobaridom in Tolminom. Vendar ne gre samo za idiliko, trdijo zagovorniki Soče. Z zajezitvijo bi bil pretrgan naravni tok reke. Prod, pesek, blato bi vsako leto zapolnili približno 120 tisoč kubičnih metrov prostornine v bazenih, kar bi razmeroma hitro zmanjšalo uporabno prostornino. Kakšne bi bile dalje posledice na krajevnem podnebju, da o estetskem videzu ne govorimo! Razprava za ali proti gradnji HE Kobarid zadobiva širši pomen. «Pre-rašča iz Posočja in sedanjosti v slovenski prostor in prihodnost. Vse manj je zdaj razpravljavcev, ki i-ščejo krivce za to, da še nimamo odločitve ali v prenapetih in hujskaških romantikih in nazadnjakih med varuhi neoskrunjene narave ali v tehnokratskih projektantih. Danes že vemo, da to ni prava slika in da nas tudi v suhi stvarnosti vsakdana dostikrat vodijo čustva in da smo največji zagovomiki narave obenem tudi porabniki njenih energetskih virov,* piše Stane Peterlin v uvodniku februarske številke Proteusa, ki je v dobršni meri posvečena prav vprašanju hidroenergetskega izkoriščanja Soče. VLADO KLEMŠE Kako je bilo leta 1918 na Livku Štev. 13/18. Deželnemu odboru v Gorici sedaj na Dunaju V rešitev dopisa istega z dne 17. nov. 1917 št. 6468/17 poroča podpisani sledeče: Tukajšnja občina je vsled vojnih dogodkov jako trpela. Dne 7. junija 1915 je na ukaz višjega poveljstva italijanske vojske ljudstvo zapustiti svoje domove, pustivši doma vse: o-bleko, vso živino, lepo obdelano polje in domove v najboljšem stanu, vzemši s seboj le na sebi oblečeno obleko in nekaj malega živeža. Ljudstvo je bilo odgnano deloma v občino Breginj, deloma v občino Kred, kjer je ostalo ves čas svojega pregnanstva. Po srečno uspeli ofenzivi, je bil sovražnik pregnan iz zasedenega ozemlja in ljudstvo se je začelo polagoma vračati na svoje domove. S strahom so se ljudje vračali na svoje domove, dobro vedoč, da ne dobijo vsega kar so pustili doma. Občina Livek je, kakor že omenjeno, zelo trpela vsled vojne. Zlasti sta zelo prizadeti vasi Golobi in Ravne, katerih hiše in gospodarska poslopja so deloma razrušene in požgane. 1. Da se popravijo porušene in poškodovane hiše in gospodarska poslopja, naj bi se dalo občini na razpolago primerno število rokodelcev (mizarjev in zidarjev kakih 30 - 40 vsakih), pripraviti tudi za to potrebni stavbeni materijal (les, pesek apno). 2. Za poprave zemljišča bi bilo treba veliko delavcev, katerih pa v občini ni. V ta namen naj bi se delovalo na to, da se odpuste na dopust vsi starejši letniki v vojni nahajajočega se moštva, posebno vsi gospodarji. Pri nekaterih hišah tudi mlajše v vojni nahajajoče se moštvo zlasti tam, kjer so po dva tri ali več mož od ene hiše vpoklicani. 3. Da se prične tudi z živinorejo, bi bilo umestno, da bi se dalo posestnikom na razpolago primerno število goveje živine in sicer po razmerju posestev. Živina naj bi se dala če mogoče brezplačno ali pa proti znižani ceni, kajti tudi ljudstvo je svojo živino izgubilo. 4. Kar se aprovizacije tiče je ta popolnoma nezadostna. Ljudstvo je od 24. oktobra 1917 do danes prejelo po 4 kg krušne moke na osebo, drugih živil pa popolnoma nič — niti soli ne — in s tem naj ljudstvo živi. 5. Za vsa gori navedena dela, za vzpostavitev in obnovitev občine, bi bilo potreba energičnega in poduzetnega župana, kateri bi bil bivši g. župan Simon Hrast, ki je vpoklican v vojno službo. Želeti bi bilo, da bi se ga oprostilo od vojaškega službovanja. Zato prosim podpisano, da blagovoli slavni deželni odbor podpirati prošnjo, katero predloži g. Simon Hrast. Županstvo Livek, dne 18/1. 1918. Za župana Fr. Miklavčič - občinski tajnik. OKROGLA MIZA V GORIŠKEM SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU Zavzetost za materin jezik mora biti1 bistvena naloga Slovencev v Italiji Na okrogli mizi, ki je pritegnila veliko pozornost občinstva, so sodelovali Vlado Klemše, Karlo Černič, Živa Gruden, Albin Sirk, Marko Kravos, Sergij Lipovec in Miroslav Košuta V sredo je bila v Dijaškem domu v Gorici zanimiva in nadvse potrebna okrogla miza o slovenščini pri nas v zamejstvu, razpravo sta priredila komisija pri SKGZ za uveljavljanje slovenskega jezika in mladinski center. Problem, o katerem smo se pogovarjali prejšnjo sredo v Gorici je seveda bistvene važnosti za vso našo skupnost, saj je jezik pokazatelj naše življenjskosti in zavesti. Številno občinstvo (u-čiteljev in profesorjev je bilo, bog ve zakaj, malo) je potrdilo, da veliko ljudi vprašanje jezika resnično žge, uvodni posegi in razprava pa so prisotnim predočili široko pahljačo krvavih problemov, pomanjkljivosti in možnosti za izboljšanje stanja našega jezika. Vsekakor mora biti okrogla miza spodbuda za nadaljnje javno razpravljanje o zdravju in boleznih naše slovenščine. Prisotne je najprej pozdravil novinar Vlado Klemše, ki je poudaril važnost vprašanja in dejstvo, da moramo vprašanje slovenščine reševati mimo političnih in ideoloških razlik, skratka, skupno. Govornik je nato označil nekatere o-bjektivne ovire, ki preprečujejo zadovoljiv razvoj našega materinega jezika. Dobršen del svojega posega je Klemše namenil stanju na naših šolah, kjer je jezikovna vzgoja nezadostna, poudaril je, da se vzgoja začenja že od vrtcev, kjer se vse prevečkrat otroci srečujejo z zelo pomanjkljivo slovenščino. Klemše je med drugim omenil tudi vprašanje branja (kaj beremo?) in vprašanje kakovosti (bolje, nekako- vosti) slovenščine, ki jo uporabljamo v slovenskih občinah. Prvi gost večera profesor Karlo Černič je v svojem posegu poudaril, da, ko govorimo o šoli, moramo u-porabljati vsa razpoložljiva gradiva, da bo naše razglabljanje podkovano. Ugotovil je nato, da je družba bistveni dejavnik, ki vpliva na jezik, tudi pri nas je to o-čitno, zato, je dejal govorec, bi bilo težko primerjati naš jezik z jezikom v Sloveniji. Treba se je seveda truditi in najti metode, kako našo slovenščino popravljati. Černič je nato govoril o položaju narečja in o tem, da je lahko tudi narečje važen element pri jezikovni vzgoji naših otrok, glede vzgoje je govorec dodal, da je jezikovna vzgoja del splošne vzgoje. Černič je nato spregovoril še o vprašanju mešanih zakonov. Slavistka Živa Gruden je prav tako poudarila družbeno plat jezika. Analizirala je problem dvojezične družbe, kjer se ljudje znajdejo v različnih položajih, Id močno vplivajo na jezikovni razvoj. Tipični položaj dvojezične družbe je na primer ta, da eni znajo dva jezika, drugi pa samo enega in se za drug jezik ne zanimajo, to seveda povzroča različne interference. Živa Gruden je omenila nato vprašanje na-rečija, ki je zelo prilagodljivo, a kljub temu važno pri jezikovni vzgoji. Govornica je dejala, da moramo gledati na jezik kot na komunikacijsko sredstvo, ga osvoboditi določenih «romantičnih predznakov* in se ga lotiti stvarno in poglobljeno, ta- KLJUB VOJNUEBILA AVSTRIJSKA ADMINISTRACIJA HITRA Takoj po kobariškem prodoru ob koncu leta 1917 so v razdejani goriški deželi pričeli z obnovo V' 5 Ze sredi leta 1917 so se dežele v jugozahodnih delih cesarstva zanimale, kako ho po vojni z obnovo - Pokroviteljstvo nad obnovo Gorice je prevzel Berlin - Pomoč za obnovo je šla najprej nemškim bogatašem - Na slovenskem podeželju so manjkali denar, ljudje, material Ko brskaš ' pč*“starih aktih in časopisih ugotoviš, da smo imeli sredi dvajsetih Goriškem celo vr- sto stanovanjskih zadrug, ki so skrbele za obnovo krajev, ki so bili uničeni ali poškodovani med prvo svetovno vojno, v času ko je tod potekala fronta in ko je italijansko in avstrijsko topništvo neusmiljeno tolklo po vsem kar je bilo zgrajenega. Fotografije vojnega ali povojnega časa nam kažejo razbito Gorico, razbite slovenske vasi, razbite furlanske vasi. Najbolj so to škodo občutile slovenske vasi v Brdih, precej škode pa je bilo v vsej goriški kotlini, na Krasu, v Soški dolini, da o mestu Gorici sploh ne govorimo. Italijanske, vlada je po vojni dala precej denarja v sklad za obnovo porušenih krajev a ta pomoč je prihajala prepočasi, kar je pač v navadi italijanske birokracije. Poleg tega pa je prihajalo premalo. Najprej so za razdeljevanje vojne škode skrbeli vojaki, zatem je stvar prevzela v roke civilna uprava. A naši ljudje niso bili vajeni italijanskega načina utaje davkov. Če so smatrali, da imajo pri svojem poslopju škode za takratnih 100.000 lir so od vlade zahtevali 100.000 lir. To upoštevajoč stare predvojne avstrijske načine poslovanja. Italijanski oficir ali uradnik pa je drugače mislil. Prepričan je bil, da ljudje navijajo svoje zahteve in kjer je bila dejanska škoda 100.000 lir, zahteva po vsej logiki enaka, je dal 20.000, največ 30.000 lir odškodnine, ker je bil prepričan da je bilo tako tudi prav. Takih težav so se rešili nekateri goriški italijanski i-redentisti, ki so dobro poznali razmere v italijanski kraljevini in so zato pošteno navili zahteve, tako da so dobili tisto odškodnino, ki so jo zares potrebovali. Še nekaj lahko dodamo. Stanovanjske obnovitvene zadruge so bile prve med številnimi slovenskimi zadružnimi organizacijami na Goriškem, ki so spremenile svoje prvotno slovensko ime in si nadele italijanski naslov, sicer ne bi bile dobile državne subvencije. Čeprav smo v slovenskem časopisju brali slovenske naslove teh zadrug ne najdemo naslova v našem jeziku v sodnih aktih: to v času ko so posojilnice in druge zadruge še vedno imele slovenski ali kvečjemu dvojezični naziv, tudi v uradnem poslovanju. Kako pa je bilo z oonovo oziroma prizadevanj za obnovo še pred razpadom avstroogrske države jeseni 1918? V Ljubljani, Celovcu, Novi Gorici in Gorici sem našel nekatere zanimive dokumente o tem vprašanju, bral sem tu pa tam tudi nekatere razprave in članke. Mnogi dokumenti so bili do pred kratkim javnosti nedosegljivi. Brez dvoma bo še precej skritega v kaki mapi kakega dunajskega arhiva. Kar mi je znano, sem se nekaterih map v deželnem arhivu v Celovcu in v pokrajinskem arhivu v Gorici prvi poslužil, medtem ko so že bili nekajkrat proučeni dokumenti Narodnega sveta za Slovenijo, ki so shranjeni v Ljubljani in v katerih je govor tudi o obnovi Goriške. Za obnovo celotnega južnega vojnega področja so se v Avstriji pričeli zanimati že sredi leta 1917, t.j. v času ko so bile v Gorici ita- lijanski čete irt še pred kobariško ofenzivo. Našel* ‘Kem vrsto dopisov med pfedsčdriiki dežel Tirolske, 1-stre. Koroške, Goriško - Gradiščanske, Trsta in Dalmacije, dobil podatke o sestankih med zastopniki teh dežel. Odbor Goriško - Gradiščanske dežele je bil tedaj v begunstvu na Dunaju. Očitno so bili predstavniki teh dežel tako zaverovani v obnovitev starih meja po končani vojni, da so od osrednjih avstrijskih oblasti že sredi poletja 1917 zahtevali, da se tudi za južno vojno področje (od Tirolske do Dalmacije) ustanovi vojno - kreditni zavod po vzoru onega že več kot leto dni delujočega zavoda za obnovo Galicije. Zlasti Goriško - Gradiščanska in Tirolsko - Tridentinska dežela sta bili od vojne sila poškodovani, škoda pa je bila tudi v Ziljski dolini na Koroškem, v Trstu, v Istri in v Dalmaciji. V svoj krog so omenjene dežele pritegnile tudi Kranjsko. Očitno so bili tudi na Dunaju prepričani, da je tak zavod potreben in koristen in k sodelovanju so pritegnili tudi trgovinske zbornice o-menjenih dežel. V arhivu sem našel dolgo pismo goriške trgovinske zbornice, ki je bila takrat v begunstvu, tako kot druge goriške ustanove. na Dunaju. Priprave so bile torej očitne. Zato se sprašujem ali je samo slučaj nanesel, da je Finančno ministrstvo na Dunaju že 24. oktobra 1917 poslalo zainteresiranim sedmim deželam pismo kjer jih je obveščalo o ustanovitvi Vojno - kraditnega zavoda za južnD vojno področje in iih vabilo, da v roku desetih dneh pošljejo svoj osnutek pravilnika in svoje morebitne pripombe. Rok desetih dni kaže, da je pošta kljub vojni takrat v Avstriji še vedno brezhibno delovala, istočasno pa kaže da so bile priprave za ustanovitev tega zavoda že precejšnje. Kar se mi zdi čudno je datum teg; pisma. I-stega dne zjutraj so Avstrijci napadli pri Kobaridu in pričeli prodirati čez italijansko frontno linijo, nekaj dni kasneje je padla Gorica, kmalu so bile avstrijske čete na Piavi. Ali ie bil čist slučaj, da so z Dunaja poslali to pismo 24. oktobra, ali pa so bili Avstrijci tako zaverovani v zmago? Morda bomo odgovor kdaj našli v dnevniku kakega visokega avstrijskega funkcionarja. Detele so se zares zavzele za ta zavod, ki je imel nalogo posojati pod ugodnimi pogoji in hitro denar tistim, ki bi si želeli obnoviti gospodarska in stanovanjska poslopja in vse drugo kar je bilo potrebno za normalizacijo življenja. Priprave so bile hitro pri kraju, že 21, decembra 1917 je bil v dunajskem uradnem listu objavljen tekst zakona o ustanovitvi tega kreditnega zavoda. V upravni svet so bili izvoljeni zastopniki omenjenih sedmih dežel, dva za vsako, ie Tirolska je bila zastopana s tremi. Ta upravni svet se je prvič sestal v Celovcu 15. januarja 1918, kjer je bil sedež tega zavoda. V vsaki deželi pa so delovali sekretariati. Upravni svet je imel v Celovcu v letu 1918 sedem sej. Poleg že omenjene 15. januarja so bile seje 16. februarja, 21. marca, 17. aprila, 11. junija, 3. septembra Tak je bil pevmskl most med prvo svetovno vojno. Na sliki prikazani kamniti oporniki so iz srede sedemnajstega stoletja, saj ga je prav tako naslikal goriški kronist G. M. Marassig v letu 1682. Po prvi vojni so prejšnje opornike podrli in zgradili sedanji pevmski most in 29. oktobra. Uradni naslov zavoda je bil v štirih jezikih. Takole se je glasil: cKriegskreditanstalt fuer dal sued-liche Kriegsgebiet - Istituto di cre-dito di guerra per il territorio me-ridionale di guerra - Vojno kreditni zavod za južno vojno okrožje - Rat-ni vieresijski zavod za južno rat-no področje.* Predsednik zavoda je bil koroški tovarnar Josef Freiherrn von Aichel-burg, podpredsednik pa Demeter Freiherrn von Economo iz Trsta. Goriško sta v tem odboru zastopala ravnatelj goriške hranilnice Anton Jokončič in župan v Šempetru ob Soči grof Gino Prandi, tržaško mesto poleg že omenjenega podpredsednika pa še odv. Josip Wilfan. Kranjska zastopnika sta bila direktor Kranjske posojilnice v Ljubljani dr. Anton Ritter von Schoeppel Sonn Walden in kaplan Ivan Traven, ki je bil direktor ljubljanske «Zadružne centrale*. Dalmacijo sta zastopala Hrvat in Italijan, prav tako Istro. Koroško pa sta zastopala dva Nemca in zato so se koroški Slovenci temu uprli ter zahtevali tudi slovenskega zastopnika. Temu so le delno ugodili, ker je en Slovenec iz Kanalske doline prišel kasneje le v svet cenzorjev za koroški predel. Vojno kreditnemu zavodu je dunajska vlada dala kmalu na razpolago precej denarja. V teku leta 1917 je bilo nakazanih okrog 300 milijonov kron. Vsota je bila seveda premajhna vendarle zadostna za prve potrebe, če bi bilo dovolj obno-vitnega materiala na razpolago in če bi bili ravnali nepristransko. V začetku septembra so v gospodarskem svetu Narodnega sveta v Ljubljani ugotavljali, da je bila porabljena dotedaj le polovična vsota nakazanih 300 milijonov kron. Ni bilo stavbenega lesa in zato ga je bilo treba iskati v Slavoniji, Romuniji in drugih avstrijskih deželah. Težave so bile tudi z aprovizacijo živil, zato so se županstva in raz- ni odbori obračali drugim avstrijskim deželam in osrednji vladi. V arhivih je precej takih vznemirljivih dopisov, enega objavljamo na drugem mestu, da bi tako dobili jasno sliko kakšen je bil takrat položaj v naših krajih. Vojna oblasi ni dopuščala, kljub temu da je bila frontna linija daleč od Goriške na Piavi, da bi se ljudje, Slovenci ali Furlani, vračali iz begunstva v svoje vasi. Dežela je bila porušena. V Gorico se je vrnila deželna vlada z mons. Faidut-tijem na čelu in ta je predvsem skrbel za svoje Furlane, Slovenci so bili bolj prepuščeni samim sebi in solidarnosti ostalih slovenskih krajev in ljudi. Zato so se tudi slovenska županstva, slovenske zadruge in posojilnice domenile z Narodnim svetom v Ljubljani in s tamkajšnjimi gospodarskimi ter bančnimi ustanovami, da pride do sodelovanja pri obnovi slovenskega predela Goriške in mesta Gorice. Državni denar pa je šel najprej tistim, ki so ga znali izkoristiti in ki so lahko prvi prišli nazaj v Gorico. To so bili predvsem razni plemiči nemški rodovine in industrialci ter bogataši, ki so imeli na Dunaju koristna poznanstva in ki so prvi pridobili inženirje, obrtnike, gradbenike in tudi posojila ter gradbeni material ter pričeli takoj z obnovo. Omenimo še, da je obnovi mesta Gorice neposredno pomagalo mesto Berlin, ki je nad Gorico prevzelo nekako pokroviteljstvo. Seveda so Nemci, še bolj kot Avstrijci, dajali potuho nemškemu prodiranju k Jadranskemu morju in hitra naselitev nemških ljudi ob železniški progi do Gorice in Trsta je bila v letu 1918 dokaz, da skušajo Nemci ustvariti v tem kraju svoje kolonije, kar jim ni uspelo v dolgih letih pripadnosti naših krajev avstro-ogrski državi. Kot da ne bi bjlo vojnih grozot dovolj so vojaki kradli po hišah še tisto malega kar je bilo ostalo. Ti dogodki so bili skoro vsak dan opisani v slovenskih ča- sopisih in precej je o tem pisal Branko Marušič v svoji diplomski nalogi o položaju na Goriškem od prodora pri Kobaridu do konca leta 1918. Težave so bile z vsem. Avstrijska država je bila izčrpana, kljub temu je njena birokracija delovala skoro brezhibno. Tako ja Vojno kreditni zavod deloval brezhibno,- v Gorici se je kmalu ustanovila tudi deželna delniška družba za obnovo, katere člani so bili dežela, županstva, posamezni tovarnarji, tudi takih iz drugih avstrijskih dežel, ki so pač imeli možnost pošiljati na Goriško razno obnovitveno blago. Ljudje so takrat živeli v barakah ali kavernah, zasedli so v Gorici prazna stanovanja. Ljudi, ki naj bi prispevali pri obnovi je bilo malo. S težavo je avstrijska policija dajala ljudem dovoljenja, da se smejo vračati domov. Iz potnega lista mojega starega očeta Simona, ki je bil v begunstvu v Laškem, lahko razberem, da je le s težavo lahko prihajal v Gorico pogledati kako je z njegovo hišo. Tako je bilo z drugimi. Prav tako niso uspela prizadevanja občin in dežele, ki so prosila, da bi lahko prišli domov iz vojske možje, ki bi bili lahko sodelovali pri obnovi. Zato so se morali poslužiti furlanske delovne sile iz Italije. Uspelo mi je najti osnutek delovne pogodbe s katerim se ljudje iz Humina obvezujejo iti na šestmesečno delo v Avstrijo (konkretno Gorico). Konec oktobra se je avstrijska država sesula, na njenem ozemlju so nastale nacionalne države, del njenega ozemlja so zasedli Italijani iri druge zavezniške čete. Vojno kreditni zavod za južno vojno področje je . ostal v Celovcu, vendarle je svoj naslov spremenil v Vojno kreditni zavod za Koroško in nemško Tirolsko, naziv je bil tokrat napisan samo v nemščini. Verjetno so MARKO WALTRJTSCH (Nadaljevanji na 8. Hrani) ko bomo lahko prebili določeno stanje nezadostnosti jezika, ki nas sili v geto. Profesor Albin Sirk je spregovoril o važnem vprašanju naše šolske mreže, omenil je število šol, s katerimi razpolagamo, govoril je o ustanovitvah novih šol in seveda o dejstvu, da je popolna šolska mreža bistvene važnosti za jezikovno bogatenje dijakov. Prof. Sirk se je zaustavil nato ob vprašanju učbenikov, ki še vedno primanjkujejo. Glede priznanja diplom pa je prof. Sirk poudaril, da bi bilo bistvenega pomena, da bi v Italiji priznali diplome ljubljanske far kultete, saj se šele tu študenti resnično poglobijo v učenje sloven-šcine. Predsednik komisije pri SKGZ za uveljavljanje slovenskega jezika Sergij Lipovec je najprej razložil naloge komisije, ki se sooča z vprašanjem, kako uveljavljati slovenski jezik, ki je bil in je v naših krajih objektivno zapostavljen. Lipovec je govoril o tem, kako s« Slovenci znajdemo v vrsti položajev (delo, stiki z javno upravo itd.), kjer moramo uporabljati italijanski jezik. Govornik je nato analiziral številne dejavnike (na primer množična občila), ki bistveno vplivajo na naše jezikovno stanje in znanje. Pesnik in predsednik Slavističnega društva v Trstu Marko Kravo*’ se je vprašal, če jezik, ki ga uporabljamo, resnično zadošča našitn potrebam po komuniciranju. Tudi Kravos se je dotaknil vprašanja narečja, nato je poudaril, da kljub važnosti jezikovnega vprašanja nismo še poskrbeli za strokovnjake, ki bi se z jezikom ukvarjali. Naša mn;. kakor nadvse skrbeti. Uvodnim posegom je sledila bo-’ gata razprava, ki se je dotaknila številnih vprašanj, kot so jezik na šolah, vprašanje zapiranja in zaprtosti, otroški vrtci, vpliv potrošniške kulture in družbe na jezik, vpra. šanje specializiranega in znanstvenega jezika itd. Vsekakor moramo zapisati, da je bila okrogla miza o jeziku pri nas učinkovito vabilo za nadaljnje razmišljanje in ukrepanje. ACE MERMOUA Kongres prodajalcev Na prvem deželnem kongresu prodajalcev (FILCAMS - CGIL), ki so ga prejšnji teden imeli na sedežu federacije kovinarjev FLM v Tržiču, je deželni koordinator Fiore Babudri najprej govoril o težavnem gospodarskem in političnem položaju Italije, potem pa je osvetlil poglavitna vprašanja, s katerimi se sooča tako močna kategorija, ki šteje v naši deželi okoli 3.500 oseb. Omenil je reformo distribucijske mreže, spremembo zalona 558, ki zadeva delovni čas (umik odpiranja in zapiranja trgovin) ter reformo turizma. V razpravi je sodelovalo kakšnih 70 oseb. Zaključke je povzel vsedržavni tajnik kategorije Della Rosa. Ministru Scottiju so poslali telegram, v katerem so ga pozvali, naj spoštuje obljubo, ki jo je dal ob zadnjih pogajanjih za pogodbo, da bodo raztegnili zakon 604 (pravičen razlog za odpust) in zakon 300 (statut o pravicah delavcev) tudi na trgovine z manj kot 15 u-službenci. Soglasno so izvolili deželni odbor. Za dežejrjega tajnika so znova potrdili Flora Babudrija. V novem tajništvu so še Benito La Barbera, Renato BagAtin, Giuseppe Titon in Stanislava Mokole. Lep uspeh goričkega fotografskega krožka UFI Goriški fotografski krožek CIFI se uspešno uveljavlja tudi v držf v-nem merilu. Tako sta se člana Ida-na Medeot in Gino Tamlalo udeležila fotografskega natečaja <11 Naviglio* v kraju Dolo ter dosegla lep uspeh, član krožka Rinaldo Go-rini je prejel nagrado za najboljšo fotografijo na gorsko tematiko na natečaju v kraju Cattolica. kjer sta sodelovala tudi Gino Tambalo in Giuseppe Assirelli. Člani krožka so se udeležili še natečajev v Imoli In v Oggioni. BERITE REVIJO nwi ZA RETROSPEKTIVNO RAZSTAVO V BABNI HIŠI Obnovljene Černigojeve konstrukcije i Razgovor z avtorjema obnovljenih konstruktivističnih modelov, Frankom Volkom in Deziderijem Švaro Černigojeva konstruktivistična u-mejiost je bila polna štiri desetletja odmaknjena in marsikdaj tildi nasilno potisnjena v ozadje, čeprav gre za zelo pomembno obdobje Černigojevega ustvarjanja, za obdobje, ki ga likovna kritika šele zadnja leta na novo odkriva in mu odmerja resnično vrednost. Likovne konstrukcije Avgusta Černigoja iz leta 1924 se niso ohranile, pač pa se so se ohranile fotografije Černigojevega prijatelja arh. Iva špinčiča, ki je vsa dela (bilo jih je kakšnih 15) ujel v objektiv in fotografije shranil. Nato je padlo vse sku- meni pa se je zdelo, da bi izkoristili zagon in obnovili še druga Černigojeva dela, oz. napravili nekaj kopij, računajoč na to, da bo kakšna organizacija ali posameznik to tudi kupil in potem hranil.» — Iz kakšnega materiala pa so rekonstrukcije? »Predvsem iz lesa. Kljub temu pa je bilo dolgo in težko delo, ki je trajalo dobro leto dni. Lotili smo se ga namreč takoj po razstavi, ki jo je Černigoj imel v Kulturi.vn domu. Marsikaj smo sicer povzeli tudi tam, npr. mere in barve. Nato smo Rekonstruiran Černigojev konstruktivistični model paj v pozabo in tudi Černigoj sam se je od tega obdobja odtegnil in sledil drugim smerem. Vendar njegove umetnosti brez konstruktivističnega obdobja,, r.i mogoče obravnavati celovito, za to se je ob študiju Černigojevih del pojavila potreba, da se razišče in osvetli tudi njegov konstruktivistični izraz. Tako so strokovnjaki pravzaprav izmerili pravo dimenzijo Černigojevemu konstruktivizmu in sledil je vzpon, ki traja še danes. Ljubljanski strokovnjaki so na podlagi fotografij arhitekta Špinčiča obnovili nekaj primerkov, ki pa so o-stali v Ljubljani. V Trstu od Černigojevega konstruktivizma nismo imeli ničesar — dokler se ni skupina tržaških likovnikov lotila rekonstrukcije drugih Černigojevih stvaritev iz leta 1924. Na podlagi Špinčičeveh fotografij so Franko Volk, Deziderij Švara in Giorgio Uboni rekonstruirali dve plastiki in eno skulpturo. Naj takoj poudarimo, da jih je pri deiu gnala želja, da bi tudi v Trstu imeli trajen primer Černigojeve konstruktivistične umetnosti, kar je lahko za naš likovni in tudi na splošno umetniški prostor, samo obogatitev. Uboni, Švara in Volk so rekonstrucije opravili pod umetnikovim nadzorstvom, razstavljene pa so bile v Babni hiši v Ricmanjih. Podobno delo, ki terja veliko znanja, potrpljenja in natančnosti je lahko zanimiv predmet razgovora. Franko Volk in Deziderij Švara sta povzela ključni, trenutke pri obnovi petih primerkov Černigojevega konstruktivističnega opusa. Ob vsem tem je zanimiv tudi konkreten tehnični postopek. "Ideja se je porodila nekako družno, pravi Franko Volk, prvi pa se je pravzaprav lotil naš prijatelj Uboni, ki že od nekdaj občuduje Černigojevo umetnost in je na lastno pest opravil še druge rekonstrukcije. «Uboni se je namenil obnoviti samo en primerek da bi bil pravzaprav le kot ilustracija. No, NOVOSTI V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Janez MENART, Statve življenja. —■ CZ Ljubljana, 1979 Nada MATIČIČ, Labirint. - SM, Ljubljana 1979 Franc PETEK. Spomini. - SM, Ljubljana. 1979 Georges ARNAUD, Plačilo za strah. — Zal. Obzorja, Maribor, 1979 Roman GARY, Cheri, ti si utrujen — Zal. Obzorja, Maribor, 1979 Catherine COOKSON, Mallenov pramen las, roman. — Pomurska zal., Murska Sobota. 1979 Catherine COOKSON, Usodna dediščina. roman. — Pomurska zal., Murska Sobota, 1979 Lajos ZILAHY. Ujetnika ljubezni in vojne, roman. — Pomurska zal., Murska Sobota, 1979 Pierre ACCOCE, Pierre RENT-SCHNIK. Bolezni velikih. — Borec, Ljubljana, 1979 Hermann HESSE, Gertrud. — CZ, Ljubljana, 1979 si razdelili delo: Uboni je predvsem projektiral iz lepenke, Švara ka z lesom, jaz pa sem se ukvarjal z barvSnfčft?,1* — Ko ste seznanili Černigoja z vašo pobudo, kako je reagiral? «V hipu se je tudi sam navdušil in je pristopil k delu.* «Predvsem moramo poudariti to, je povzel Švara, da smo vse delo, ki smo ga opravili, opravili pod njegovim skrbnim nadzorstvom. Bil je vseskozi z nami, posebno v najdelikatnejših trenutkih, ko je šlo za barve in njihove tonalitete.* Tu je sicer bil namig na malenkostna nesoglasja z Ljubljano — »vendar se nama zdi važno in pomembno predvsem to, da je Černigoj ta dela podpisal in da jih torej priznava za svoja,* sta v en glas povedala Švara in Volk. — Zdaj, ko je preteklo že sko-ro pol stoletja, kakšen odnos ima Černigoj do teh del? Franko Volk: «Zanj je spet neko odkritje. Mnogih podrobnosti se sicer ne spominja, vendar pa ima še vedno v zavesti globalno idejo teh del. Predvsem kar zadeva barve same. Nihče ne more z gotovostjo reči, da so resnično tiste. In tudi Černigoj jih po spominu lahko le dešno obnovi ali pa sploh ne. Vendar je na podlagi ideje, ki jo ima o tistem obdobju in tistih umetninah, pač danes to njegova interpretacija. Černigoj se sam z njo strinja, ker dela priznava za tfvoja in jih je celo pomagal obnoviti.* Deziderij Švara: «černigoj je z velikim navdušenjem in zanimanjem sledil temu delu, ki, kot je že povedal Franko, so bila zanj ponovno odkritje njegove mladostne dobe. če je takrat, po začetnem razburjenju šlo nekako mimo, upamo, da bo vsaj zdaj vzbudilo tisto pozornost, ki mu pravzaprav pritiče. čeprav bi o-menil še, da s pojmom konstruktivizem in s konstruktivističnimi izdelki ni lahko operirati. In tu bi opozoril na definicijo te umetnosti, ki jo je dal Černigoj sam v reviji Tank pred tolikimi desetletji: konstrukcije ne smemo gledati samo predmetno, temveč kot hipno emocijo, ki mora biti v zvezi s prostorim, časom in energijo, ki daje življenju tisto emocionalno enoto, ki jo umetnik imenuje konstrukcijo. To je bil Černigoj pred petdesetimi leti in to je še danes.* — Koliko veljajo te umetnine? «Mi smo jim dali politično ceno, pravi Volk. kajti če bi hiteli vse natanko izračunavati, bi prišli zelo daleč s številkami... Cena so suče okrog 500 tisoč lir.* r Švara: «če pomislimo, da je samo pet izvodov je to cena, ki dejansko odgovarja le stroškom. Raje pa bi podčrtal drugo plat medalje, in sicer to, da so bila ta dela obnovljena zato, da ostanejo na Tržaškem, v naših ustanovah ali pri naših privatnikih, oziroma, da ostanejo kot trajna kulturna in umetniška last zamejskih Slovencev.* (ris) PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI Tenorist Carlo Cossutta Otello izjemnih kvalitet Orkestralno vodstvo v rokah odličnega di igenta B. Bartolettija Tenorist Carlo Cossutta kot Otello Vsem rednim obiskovalcem o-■pernih predstav v gledališču Verdi je še v spominu mogočna izvedba tega Verdijevega dela pred petimi leti v scenski postavitvi i-stega režiserja Fassinija in z i-stim interpretom naslovne vloge, našim kriškim tenoristom Carlom Cossutto, toda z drugim dirigentom, drugim. Jagom in drugo Desdemono, pa tudi z drugim zborovodjem, da manjših zasedb ne štejemo. Primerjava se ponuja sama od sebe in zato naj že kar v začetku zapišemo, da ima tokratna uprizoritev nekatere pluse, v celoti pa ne dosega ravni one izpred petih let, čeprav velja ta ocena samo za premiersko predstavo. Režiser Fassini je slej ko prej ostal zvest svoji scenski postavitvi. Duševna drama je osredotočena na glavne'junake ali bolje na glavnega junaka in zato je vsa režija koncepirana pravzaprav v njegovi funkciji. Podrejajo se ji tudi množični prizori v prvem dejanju, podreja se ji skopost in SLOVENSKE ZALOZBE V LETU 1980 d«) Založba Lipa: Primorska in morje «Spomini» dr. Aleša Beblerja v knjigi s 360 stranmi - Izredno delo Jožka Humarja «Primož Trubar rodoljub ilirski*, dragocen in poglobljen prispevek k poznavanju vloge tega družbenega reformatorja Čeprav sodi koprska založba Lipa med manjše slovenske založniške hiše, pa je vendar njen pomen mnogo večji kot mislimo, zlasti zato, ker deluje na območju Primorske ini igra tod pomembno kulturno politično vlogo. Ko smo se pogovarjali z direktorjem založbe Lipa Slavkom Sušnikom o njihovem letošnjem programu, nam je povedal najprej nekaj splošnih misli in u-gotovitev o namenih in pomenu založbe Lipa za primorsko območje. Tako je poudaril, da se dobro zavedajo, čemu je bila založba ustanovljena prav v Kopru in da je njena dolžnost biti usmerjena v primorsko problematiko tako preteklosti -kot sedanjosti in seveda tudi v propagiranje fnorja, saj je treba Slovencem pregnati kontinentalno 'miselnost, 'zlašiijbb dejstvu, da imamo zdaj prvič tudi svoj košček morja. Seveda pa je naloga založbe tudi v povezovanju z italijansko, sosedno kulturo, ki jo je treba posredovati slovenskim bralcem ob eni najbolj odprtih mej Evrope. Ko je Slavko Sušnik govoril na splošno o založbi Lipa in njeni dosedanji programski usmeritvi, je poudaril, da so zadnja leta v svojih knjižnih programih dosegali razmerje 50:50 med izvirno in prevedeno literaturo, kar je vsekakor vse pohvale vredno. Dalje so začeli dosledno izpolnjevati svoj dolg do Primorske tako, da so vsako leto vključili v svoj program izbrano delo kakega pomembnejšega primorskega politika, znanstvenika, gospodarstvenika ali pisatelja in tako začeli v nekem smislu izdajati panoramo portretov najpomembnejših primorskih Slovencev. To zbirko so začeli z izborom iz del politika in borca Jože Vilfana, nadaljujejo pa jo z Beblerjem in Babičem, če že ne bodo mogli izdati vsako leto takšnega primorskega portreta, potem si želijo, da bi izšel vsaj vsako drugo leto. Tako bi radi v to zbirko v bližnji in daljni prihodnosti zajeli vse pomembne primorske Slovence, ki naj bi bili tako predstavljeni bodisi z izborom svojih člankov, razprti V,'literarnih del ali pa s spo>-mini. ShTvlco Sušnik je tudi pddtTačil ! naravnanost založbe k problemom morja, ker jim pač čisto fizična lega ob slovenskem morju nalaga tudi to dolžnost, ki jo misli založba prav tako načrtno izpolnjevati. In ne navsezadnje je omenil tudi pomembno sozaložniško dejavnost z Založništvom tržaškega tiska v Trstu, ki prav tako povezuje slovenske ljudi in njihovo ustvarjanje na tej in oni strani meje. Omenili smo že, da namerava založba Lipa letos v svoji zbirki Primorski portreti predstaviti dr. Aleša Beblerja z njegovimi »Spomini*. »Spomini* Aleša Beblerja ti m litim m m m iiiiiiitii iiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiimiiiwm«niniiiiiuii»iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuuiiiiuniiiiuiiiui»n«iiniiiM»»niiiiii»»«iiiinmii»iniuiiiiiMiiiiiiiiiiii»ilHi» GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA V TRSTU IN GORICI «Nadzgodovinske» dileme Dramo «Port.Royal» Henryja de Montherlanta je reži-ral Voja Soldatovič . Čist nastop celotnega ansambla Drama Port - Royal Henrvja de Montherlanta je zgodovinsko uokvirjena, saj govori o sporu med redovnicami samostana Port - Royal, pripadnicami janzenizma, ter nadškofom Pere£ixom in ostalimi cerkvenimi in posvetnimi o-blastmi. Zgodovinskega obeležja drame ne moremo analizirati, tudi namen samega dela ni v razlaganju zgodovine. Globlje plasti dela odpirajo probleme kot so odnos oblasti oziroma večine do manjše skupine »upornic* oziroma sester, «ki mislijo drugače*. Vprašanje o tem, kaj je pravzaprav svoboda, pa ne ostaja le na ravni spora med ustaljeno normo in drugačnim pogledom na svet oziroma v krščanstvo. Nadškof Parefixe hoče prisiliti redovnice samostana Port - Ro-yal, da bi podpisale dokument, ki obsoja pet heretičnih tez, vsebovanih v Jansenovi knjigi. Podpis bi pomenil kapitulacijo redovnic, saj bi se tako odrekle svoji lastni vesti in prepričanju, da sta večna sreča in rešitev le v onostranstvu, in daleč od posvetnih stvari. Dva pogleda, dve razlagi resnice o krščanstvu trčita med sabo. spopad pa odpira nekakšne »nadzgodovinske* dileme. Redovnice Port - Royala z vso odločnostjo sledijo nauku čistega krščanstva, čistoča in trdnost prepričanja pa se kmalu razodeneta kot prostor, kjer se bijeta pošast dvoma in trdnjava neizpodbitnih, nadzemeljskih resnic. Sestra Angelika živi muko dvojnosti, ob nasilnem vdiranju posvetnega sveta med samostanske stene se njeno trpljenje zaostruje v dvome, ki gredo prav do korenin same vere. Visoko izobražena sestra Frančiška je pred oblastniškim svetom odločna, ko je sama s svojo resnico, pa ne more mimo vprašanj, ki omenjeno resnico razjedajo. Stara sestra Agneza je nekak nasprotni pol dvomom, jasno pa je, da je prišla do čistoče mišljenja preko pekla nasprotij. Skratka, peščica sester neizprosno brani svojo zastavo, samo ena sestra izda, ker se boji skrajnih posledic razglabljanja o resnici vere; v istem trenutku pa popadajo odločne sestre dvomi in prav tu se razkrije jedro njihove opozicije. Odločen zagovor resnice, a hkratni dvom v njo, sta tista elementa, ki delata sestre «drugačne*, svobodne in izven dogm. Oblast, ki jo personificira nadškof, dvomov ne pozna, pristajanje dogmi je vseobsegajoče torej totalitarno, nesvobodno in nerazumevajoče; resnica oblasti se razkrije kot du- šljiva moč, ki ne pozna dvomov in resnice, ki presega svet moči. Vrhunec doseže drama v fizičnem preganjanju redovnic, ki mislijo drugače «oziroma, ki sploh mislijo in z mislijo prodirajo v svet stvari in v svet boga*. Uprizoriti razmišljujočo dramo ni lahko, saj je pravo dejanje pot, ki vodi V globine človeka in njegove zgodovine, oder je prostor, kjer se misel utelesi. Režiser Voja Soldatovič je sledil čistoči govorice, pazil je, da ne bi z odvečnimi efekti prekril besedila. (Nadaljevanje na 8. strani) bodo kar zajetna knjiga kakih 360 strani in ne bo v njih prikazano samo' avtorjevo delo temveč se v njih zrcali tudi usoda Primorske in njenega boja za osvoboditev. Druga pomembna knjiga letošnjega programa je vsekaaor izdaja izuora iz del varila ivosmaca z esejem ob pisateljevi 70-ietnici, ki pa je, žal ni dočakal. Delo bo zalozDa Lipa izdaia skupaj z založbo Mladinska knjiga, uvouni e-sej bo prispevala Helga Giušič. Zelo pomemDno in zanimivo originalno delo letošnjega programa je tudi delo Jožka Humarja »Primož 'fruDar rodoljub ilirski*. Primož Trubar je prav gotovo tista eminenta osebnost nase kulturnopolitične zgodovini pritegovala raziš teklosti pa tudi zanimanje, paših bralcev. Čeprav je Trubarjevo delo doživelo vrsto analiz, nam ponuja njegova vsestranska ustvarjalnost še danes množico odprtih vprašanj. Predvsem se poznavalcu te problematike vsiljuje spoznanje, da so tudi naši najvidnejši strokovnjaki osvetljevali Trubarjev o-pus kar preveč ozko strokovno. Jožko Humar se je v svojem delu spoprijel prav s temi vprašanji in je osvetlil Primoža Trubarja predvsem s tega vidika. Po večletnem poglobljenem preučevanju te problematike je po lotu 1976 objavil o njej vrsto tematsko zaokroženih prikazov v Srečanjih, Obzorniku, Primorskem dnevniku, Primorskih novicah in Primorskih srečanjih. Delo, ki je pred nami, natančno opisuje Trubarjevo življenjsko pot in njegovo delo. Pri tem obravnava avtor v številnih ekskurzih vse pomembne družbene in kulturne pojave v tedanji Evropi, kar omogoča bralcu, da se vživi v Trubarjev spoznavni svet in mu omogoča razumevanje njegovega dela v bistveno drugačni luči, kot smo ga poznali doslej. Pred nami nastaja podoba Trubarja, pomembnega družbenega reformatorja, ki je z izredno občutljivostjo zaznaval premike in silnice v tedanji družbi. Analiza vrste dokumentov kaže, kako odločilno je pisec prve slovenske knjige vplival na oblikovanje političnih odločitev kranjskih stanov. Pri tem so še posebej skrbno analizirani tisti njegovi pogledi, ki razkrivajo, kako je njegov program enotne cerkvene organizacije južnih Slovanov vodil v nastajanje politične enotnosti današnjih jugoslovanskih narodov, čeprav je ostal tedaj nerealiziran. Pomembno je poudariti, da avtor pri ocenjevanju Trubarjeve družbene osveščenosti nikakor ne pretirava in mu ne pripisuje spoznanj, ki bi presegala njegovo družbeno in razredno determiniranost. S tega stališča ostaja problematična le interpretacija Trubarjevega odnosa do kmečkih puntov, ki je tudi zbujala pri večini raziskovalcev največ nedorečenosti. Takšno kritično in objektivno o-cenjevanje Trubarjevega dela je bilo mogoče predvsem zato, ker se avtor dosledno opira na marksistično teorijo ter svoja spoznanja izvaja iz izredno poglobljenega poznavanja problematike. Težko bi namreč navedli pomembnejši vir, ki ga avtor ne bi upošteval. Delu je dodan tudi slovarček tistih izrazov, kijj&i$D pojasnjeni že med besedilom. Jezikovna plat djšfe . je skrbno realizirana. Avtor se izogiba težko razumljivim terminom, vsak manj znan izraz pa je pojasnjen, ponekod celo preveč dosledno. V besedilu srečamo tudi vrsto stiliziranih stavkov, ki odražajo avtorjevo skrb za jezik. Naslednje izvirno delo letošnjega programa pa so spomini naše ameriške rojakinje Ane Preček-Krasne pod naslovom «Moja ameriška leta*. Pisateljica in družbenopolitična delavka med ameriškimi Slovenci po prvi svetovni vojni in vse do danes, Ana Preček-Kra-sna, je kot izseljenka med našimi rojaki v Ameriki organizirala nji- hovo družbeno, kulturno in politično delovanje, ustanavljala in u-rejevala njihove časopise, predvsem pa pisala o življenju svojih rojakov v Ameriki in doma, jim prikazovala pravo podobo družbenih sprememb v Jugoslaviji in podpirala novo Jugoslavijo. Pri tem se je povezovala z naprednimi ljudmi, našimi pisatelji in politiki, kot je bil na primer Louis Adamič. Pisala je pesmi, reportaže, novele in drugo krajšo prozo — vse o življenju ameriških Slovencev, ki se iščejo v novi domovini in v njej kdaj tudi uspejo. Govori o njihovem boju za obstanek v velemestih in rudarsko-industrijskih naseljih, o njihovem domotožju in izginjanju v tujem morju. Njeno takšno n Ktetanl jd stilajarlp. n n arh opet-deset let in traja še danes, ko že več kot^petldet. živL.in^dela v Ajdovščini. Letos praznuje 80-letnico življenja in ob tem jubileju bo založba Lipa izdala izbor njenih spominov in umetniško-publicističnih prikazov Amerike med vojnama in po drugi svetovni vojni in predvsem seveda prikazov življenja ameriških Slovencev. Dragocenejši del tega izbora se skriva v avtoričinem osebnem pričevanju, pisanem v obliki spominov na delo v društvih, časopisih, političnem življenju naših rojakov, prav tako pa ne gre prezreti umetniških črtic in novel, ki so vgrajene med spominske zapise. D. Ž. izstopajoča hladnost scene, P0* ‘ jajo se ji ostali nosilci dejanje m kar je najpomembneje — P se ji tudi orkester in celotna * ' štrumentalna izvedba. Tu pa Z9a' sluga prehaja od režiserja ze ” dirigenta Bruna Bartolettija. “ njegovim vodstvom je or'ces}~. gledališča Verdi, ki sicer ne briljira po interpretativni P°BJobj!. nosti, muziciral z močno dram tično intenzivnostjo in če je v te morda na trenutke vendarle P tiraval v fortissimih, je P° r gi strani dosledno in tokrat iz)6™ no učinkovito podpiral in od a jan ja do dejanja stopnjeval oz čje duševne more in nen,\„: prihajajoče tragedije. RedkoM* je bila med orkestralno tn * kalno interpretacijo Otellove 1 gedije dosežena iolikšna na skladnost, sloneča ne na o Ijantnih arijah, ki jih v Otellu ■ pač pa na vseskozi vztrajajoči er slci recitativni spevnosti, kiJe . minantna nota tega Verdijev y dela. . . Solistično težo predstave je veda nosil tenorist Carlo .Sie. ta. Odkar smo ga pred petimi ti slišali na odrskih deskah (d nega koncertnega nastopa v 1 ki dvorani CCA ne štejemo) ■* njegove uspehe spremljali sa ^ po recenzijah njegovih nastopov Italiji in v tujini. Čeprav se _ je v prvem dejanju zdet naglas kot utrujen, je treba PT,Z ti, da smo spet slišali P^00 .s,n0 tovnega formata, danes verf ,e. enega največjih interpretov te . žke vloge, v kateri je glas srfe. vse pa vendar ne vse, ker Je ■ sno povezan tudi z igralskim *> .j ranjem. Cossutta pa je vfgr0. pevsko in igralsko celovit lik• 9 ^ zoten v svoji notranji drami, _ prihaja do gledalca in posluscu ^ skozi njegov volcalno silovit m silovitosti dramatično m°J.aoVi doziran glas in obenem v njeO^, vizualni upodobitvi Otello, (“jj" se muči v svoji razžirajoči ^ sumnosti, ki ga vodi v zločin■ kaj reči. takega Otella ^a'i!c0.na-stvari samo pevec velikega Jo' ta in silne umetniške potence. Prav zato, ker Cossutta tpko stopa, ostajajo ostali nosilci B ^ nih vlog nekoliko v senci. To Ija predvsem za odličnega fms ga bas - baritona Kari Nurm*‘g kot Jaga. Svojo vlogo je solidno opravil, toda Jagova sp karska narava v njej ve,’°ni0-ni prešla dovolj do izraza niti 9_^ sammlaniti- igralsko. (Kako ' _ bi. še.,.enkrat, slišali ob Cossvffl OteUu, Jšappuccillija . Desdemono je pela sopranis tržaškega rodu Marida De lT -n cesca Cavazza, pevka fl prijetnega glasu, ki pa svoje«, tragičnega lika ni poglobila *. , zrazitejšimi vokalnimi in do* Ijaiskimi variacijami. n:0 Cassia je pel tenorist Am° ^ Bevacqua, v ostalih vlogah pa . nastopili Dario Zerial (Boa ^ go), Enzo Viaro (Lodovico),.^ to Susca (Montano), Mario g , (glasnik), Laura Zanini (Emi Zbor. ki je imel pomemben J lež samo v prvem dejanja.JP* že priznano vestnostjo PTl^:jC) zborovodja Andrea Giorgi- D im"0 iiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii|ii|iiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiii|>,i,,>> PRIHODNJO SREDO V KULTURNEM DOMU Violinist Žarko Hrvatic pianist Aleksander Rojc Izvajala bosta dela Tartinija, J. S. Bacha, Kogoja, Debussyja in Bartoka V okviru izvenabonmajskin koncertov Glasbene matice bosta prihodnjo sredo nastopila v Mali dvorani Kulturnega doma violinist Žarko Hrvatič in pianist Aleksander Rojc. Njun koncert predstavlja za našo kulturno sredino zanimiv in vzpodbuden dogodek kot vselej, ko se v javnosti srečujemo z umetniškimi dosežki mladih glasbenih poustvar- •iiiiiiiimitiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiHaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii«iiiiiiiii»"iiiiiiiitit«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"iiiiii* Komorni zbor gledališča Verdi gost GM Na zadnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu je gostoval komorni zbor tržaškega gledališča Verdi pod vodstvom Andreja Giorgija. Na sporedu so imeli dela: Kgrie, Glorijo in Agnus Dei iz Maše Claudia Monteverdija, Ave venim in Lacrimosa ter Ilostias et preces iz Requiema W. A. Mo- zarta, Viozzijevo Invettiva, Petras-sijevih Pet nesmislov, štiri Brahmsove Nemške ljudske pesmi, Vrab-čevo Umetnost, Merkujevo Parci a mi signor in Venturinijevo Nocoj pa, oh, nocoj. Pri klavirju ori-roma harmoniju je sodeloval Aleksander Vodopivec. Zbor. ki sem ga spoznal že na na gostovanjih v Portorožu in Ko- pru in ki goji eminentno komorno petje, se je v zadnjem času, kakor smo videli, skrčil na šestnajst pevcev; najboljši del zbora je v basovski skupim, zadovoljujeta pa tudi tenorska in altovska, medtem ko je bolj šibek v sopranih pa ne po glasovni polnosti, temveč v pogledu homogenosti, ki jo pesti in-tonančna plat in pa različni nastavki glasov posameznih pevk. in zaradi tega ne doseže potrebne barvne enovitosti v različnih višinskih legah. Sicer pa je ansambel uvaževanja vredno izvajalsko telo, tako po svojih vokalno tehničnih usposobljenostih, kakor po muzikalni kulturi, ki je očitna tudi že po izbiri programov, zajetih iz različnih ustvarjalnih ep oh in njihovih slogovnih značilnosti. Prvi del sporeda — Monteverdi-jevih in Mozartovih del — se je odvijal pod vtisom že znanih akustičnih neugodnosti, ki povzročalo prešibko medsebojno slišnost. Posledica tega je bila že pri prvih taktih labilna intonacija sopranov, ki je stalno težila navzdol in končno potegnila za seboi tudi o-stale skupine, tudi basovsko, ki se je najbolj čvrsto upirala. Vendar je zaradi slabe slišnosti prišlo do občutne razlike s harmonijem. To smo seveda najočitneje slišali v avditoriju. Seveda v taki negotovosti pevcev, ki so se počutili kakor brez opore, to pa morajo vedno imeti edinole v prostoru, tudi interpretacija ni mogla doseči odgovarjajoče nazornosti. Vendar smo opažali vse večje prilagajanje zbora prostorskim pogojem. Tako so se v drugem delu koncerta že počutili pogumnejši in prešli v večjo sproščenost, ki je dovedla do boljše zlitosti, večje kompaktnosti v delovanju ter s tem tudi do pristnejše učinkovitosti nazorneje o-blikovanih del. V tem pogledu pa je zbor dosegel svoj vrhunec v Petrassijevih skladbah, čeprav ne moremo trditi, da bi ostale pesmi ne bile poustvarjene v skrbni izdelavi in s pristnim muzikalnim občutjem. Kar pa zadeva pesmi na slovensko besedilo, moramo po-poudariti še posebno zavzetnost zbora, ki se je v resnici potrudil za pravilno m tudi zelo uspelo knjižno izgovorjavo z vso fonetsko natančnostjo, IVAN SILIČ jalcev. Hrvatič in Rojc sta izšla iz vrst slovenske mladine, ki je prejemala glasbeni pouk v šob Glasbene matice. Violinist Žarko Hrvatič je diplomiral na šoli Glasbene matice (razred prof. Oskarja Kjudra) 1. 1970 nakar se je izpopolnjeval v Moskvi pri prof. Markovu in pri prof. Bravničarju na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopal je že s samostojnimi recitali, kot solist z orkestrom ter v komornih zasedbah. Poučuje violino na tržaškem konservatoriju »Tartini* in v šoli Glasbene matice. Pianist Aleksander Rojc je začel študij klavirja v šoli Glasbene matice pri prof. Erminiju Ambrosetu, končal pa na konservatoriju «Tartini» v razredu prof. Ganteja. Postdiplomski študij nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Lorenzu. Rojca, ki je končal študij leposlovja na tržaški univerzi, pa srečujemo tudi kot glasbenega publicista pri čemer naj ga posebej omenimo kot avtorja zanimivega dokumentarnega dela «Cultura musicale degli Sloveni a Trieste — Dal 1848 alTavvento del fa-scismo*. Program njunega koncerta v Kulturnem domu navaja dela skladateljev Tartinija, J. S. Bacha, Kogoja, Debussyja in Bartoka. V prvem delu bomo slišali najprej Sonato v g-molu imenovano tudi »Didone abbandonata* Giu-seppa Tartinija, glasbenega mojstra, ki zavzema svojevrsten položaj ob zatonu visokega baroka, saj v svojih delih že nakazuje kasnejša stilna obdobja. Kakor večina skladb tega plodovitega glasbenega ustvarjalca, tudi ta sonata, ki je ne bremeni virtuo- zna navlaka, pač pa liričen glasbe, še danes učinkuje sv -Naslednja skladba koncerta ^ znamenita Bachova Chaconna d-molu, ki je pravzaprav zaKiJ- ni stavek Partite v d-mo|u samo violino ter sodi me“ tnqr-večja dela violinskega reper^_, ja, kot tudi ostale Bachove conne, ki predstavljajo čudo _ primere glasbenega raVpCtlo'' in bogate izrazne sile. Esc biograf Spitta jo imenuje «zin.j0i mojstrovega duha nad malevep kjer je instrument dosegel n® jetne izrazne možnosti, saj ^ na ob koncu osrednjega odsta v duru zazveni kot orgle*- ^ V drugem delu koncerta b°^n. umetnika predstavila najprel *r. dante Marija Kogoja, P°*e® ,ših nih mask* eno najpomcmbn Aa. del slovenskega primorskega . s. datelja, ki je v slovensko 8 gg beno ustvarjalnost prvi za' vnesel ekspresionističen ej. izraz, če se je Kogoj v v0č-ših delih dokaj odmaknil od ^ ne in harmonske nasičenost ■. ^ je za Andante še znači^in • e skladatelj stopnjuje muZ.' cjje-misli v silne čustvene 8ra9.nats Sledila bo Debussyjeva b” za violino in klavir, eno P® ^ njih del francoskega g*asl _ ne-ustvarjalca, iz katere °dse' ka vzvišena zbranost, ki J ng žejo dela velikega mojstra pragu nesmrtnosti. .-x in Za zaključek bosta Hrva ,,ar. Roje izvedla Bartokove M peske plese, ki so plod sk!ad v8nj» vega zanimanja in raziš« ljudskega glasbenega j^igdjk* svojevrstne ritmike in tne "is starih napevov, zlasti skih, romunskih, slovaških skih pesmi in plesov. ^ RAZGOVOR O PROBLEMATIKI, S KATERO SE SREČUJEMO NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Vsa javnost, in ne le tisti, ki so neposredno poklicani bi se morala globlje zamisliti ob problemih našega šolstva H * vna vloga osnovne šole je, da vzgaja in izobražuje otroka, <»wJ(?.sJ>r*pravi 7l& nadaljnje šolanje in za življenje. V naši ‘cm zamejski stvarnosti izpolnjuje še dodatno nadvse po-efevn- °t u °' ker je kot šola ogrožene narodnostne skupnosti s«vm steber njenega ohranjevanja in razvoja. V kakšni meri O 8 .venska osnovna šola danes izpolnjuje ti dve funkciji? m in senčnih aspektih osnovnega šolstva na Tržaškem nih w P°razSovorili s štirimi predstavniki, ki se iz raznih zor-n . "Otov neposredno ukvarjajo s to problematiko, to je z rav-.lem Stankom Škrinjarjem, učiteljico Sonjo Sirk, predstavnico Bari^M ^ate^1<0 ^^dn" Maver in; socialno delavko Sonjo kaS WSKI SEVNIK - Torej, SKR^n,kcionira na®e šolstvo? k^KRlNMR šo)a da pa. t0j haia a 1 vseh njenih naporov iz-dowJ!a le Poniemben dejavnik v ki c;61!601 kraju. Prvo vprašanje, vPlivaga zastav,ianl Pa je. kako Sw^ na vprašanje povezave manjšine’ kaj po-a našo narodnostno skup- nost \t- narodnostno sk tudi' vpIiv 'e večji, če se blem tar81 Približajo šoli. Pro-k0 kaže. Pravzaprav takrat, rede vcisovanje v prve raz- liko ^Sn?vr|il1 šol in vidimo, kodo kaWu se je vpisalo. Tistih, tho no j- , ne pridemo, ne more-jatj ne indirektno vzga- niti na iako ne moremo vplivati šani L,žine' Vprašanje so me-družino i'- *n večkrat tudi tiste Slovenc’ kier sta °če in mati sk>Vensko 8 j06 vp‘®eta otroka v ~~ Vprašujem se, če šola Bevetja ak ne.. V1 splošnem *apJeWon,je to vprašanje zelo žadnJor?' Memm, da »se večina V «2YVI.S tem, kako funkcionira. Vednnmci pa ugotavljamo, da še Vaj,;, uporabljajo metode pouče-pred so iJ° odgovarjale mogoče UPorabl vedno ie najbolj redki , jc?3 frontalna metoda, le dern‘ skušajo uvajati mo- dli no ?et°de. S takimi metoda-ga ka d^ešemo pri učencih tiste-bi’_ r m,morali, to se pravi, da v dmi^kicova*t. da bo aktiven bo anoi ’ t*0 objektiven in se Predok uYetjaviti. Tehnološki na-ri, a pPn?®a vedno nove stva-rabliail ^ vsega tega ne upo-sredsf, ’ f^eimo avdiovizualna in > iZ3, ki bd ekonomizirala čas tem tudi posodobila pouk. >djub^LIN ~ Zdi se mi. da tranioODsem Pomanjkljivostim no-Glerioi.3. značaja le funkcionira, jih vsi1- aniih Pomanjkljivosti, ki hi to na šoli, bi rekla, da rokonitk^L 601 modernih ali sta-hosti .cT Prijemov, pač pa oseb-dim pr^!eljev- šolsko v^ojo vi-Prei B^TV8ern v tem, kot je rekla ne L^^ična, da vzgaja kritič-Slovejk^vne ljudi, predvsem pa hianikrT’ m tu vidim veliko po-kot r>riJ1Vi0st’. tako pri učiteljih hteri iL .turših. Kajti sodelovanje zelo lte ji in starši mora biti italiiakT0- ^e doma otrok govori tih št.vu' mu ne moremo v tis-leg ,urak vcepiti zavesti, Po-blem r3 . * rekli, da je velik pro-troci a1: kakšen odnos dobijo o-do učp • so'e- do materinščine in odraj.nia' kajti vse to se potem Sfehnin ,naPrej. ko pridejo na PristT '"n? višjo šolo. če je bil tlrt)ornLZ?Yesen v osnovni šoli, je rali hir Vk 'v.r škoda in zato bi V ou, U°lj pozorni na te st\ glavne ‘Odstotek: mo-stvari. lik-^m. pa se mi zdi, da ve- starševluleK. .tako učiteljev kot gre naredi kar more, pa naj toče 43 ®tarejše ali novejše me- ko ~ P° mojem bi šola lah-Sini r'Č i,Vekko več narodni manj-kadii d' urejeni ravnateljski ^kotin r17novi šolski reformi, po Ug Jl'. samo dva ravnatelja izvesii ravnateljstev ne moreta konu ,*■?«. dela. Po novem zasiti sv r 0 na Pr*mer ravnatelj-riiain „ 1 določene obveznosti, ni-Vsak ^ dovolj fondov, če bi imel <*lJstvraynatelj eno samo ravnaje,, ,° bi morda s Domočio starin šev sre ski sreds^. operaterjev lažje dobili •va, Pouk. na primer za popoldan-Soi0wYK' če že ne za celodnevno bon' 8k?kko f*' 'meh boljše in SfejjOktivne stike z organizacijo štvj ga. časa, s prosvetnimi dru-Pomerf i sportnimi društvi, kar bi ie:. uo tud' za otroke, ki izha- ja iz iz si 2 mešanih zakonov, ali tiste Pa s« Ven?kih zakonov, v katerih ko j.aoeialni problemi, da bi lah-šola ray° rasli. Tako pa mora živi r?et' za to, da sploh pre-kvari,mma možnosti, da bi se u-'tvarm- s. tem' «P°stranskimi» Pkteh 1 Včasih sama rečem rav-ipositu. če ga vidim, ali po na-, ku E runu Kralju, da sem Uat^y a ,za to ali ono možnost fi-obdj.^hja s strani pokrajine ali tsl ® ln da bi se lahko organizi-če .Popoldanski pouk itd. Toda je samo en človek en dan na teden tukaj, en dan na teden tam, ne more tega izkoristiti, ravnateljevi namestniki pa so, prisiljeni delati upravno delo. Skratka ravnatelj, ki bi moral biti tudi politični in ne samo pedagoški vodja inštituta, za vse te stvari nima časa. In to manjka na vseh naših šolah, kajti materialna sredstva se po mojem mnenju, dajo dobiti, toda potrebno je veliko napora in zgube časa in en sam človek, ki je preobremenjen z drugim delom, tega ne zmore. Strinjam se s tem, kar je rekla predstavnica staršev, da je treba vzgajati narodno zavednega človeka. To je, mislim, ena bistvenih nalog naše šole. Toda če želimo vzgojiti takega človeka, ga je treba tudi tako usmeriti, da bo vzljubil knjigo, slovensko knjigo in u-čenje sploh. To pa je odvisno prav od metod, po mojem mnenju. To se pravi: če otroku štiri ure pri-djggmo.i največkrat frohtalno, govorimo mu ' štiri ure in on odgo-vanjh,;na naša . vpr&šanja -in dobi morda še slabo oceno, oziroma slab opis, če ne zna, tak otrok ne bo vzljubil knjige, dobil bo celo odpor do nje. Nasprotno mora biti on tisti, ki predlaga in dela, čeprav ga moramo mi usmerjati. Skratka čutiti mora, da on nekaj da, da sam dosega določene cilje. ■ Stanko Škrinjar da ima zadoščenje pri tem. Na tak način bo vzljubil knjigo, slovensko besedo in bo postal zaveden Slovenec in tako naprej, PETERLIN — Kar zadeva metode učenja, mislim, da večina dela kombinirano, individualno in potem frontalno in ne vem še kaj. Je pa veliko odvisno od števila učencev. Razlika je, če ima eden šest učencev ali pa če jih ima petindvajset. Vsak učitelj se mora zelo prilagajati temu, kar dobi. Seveda pa se bo mlajši učitelj gotovo rajši spoprijemal z novostmi. ŠKRINJAR - Rad bi nekaj dodal s tem v zvezi. Kar zadeva učinkovitost dela na šolah, se mi zdi, da bi morali bolj v bistvo, kakor pa na zunanje oprijeme. Ne vidim razlike med mlajšimi in starejšimi, čeprav mlajši včasih vnašajo drugačne metode kot jih je imela učiteljica ali učitelj, ko so sami hodili v šolo. Po drugi strani se metode prenašajo v določeni obliki iz generacije v generacijo, nekateri učitelji so jih pridobili od prejšnjih učiteljev, ta ko da je metoda zastarela za 50, 00 let. Zdi se mi, da bi bilo treba delo posodobiti, izvajati nove zamisli, toda določeni prijemi, kakor na primer individualizacija, to je delo s posameznikom, prilagajanje programov po zmogljivosti otroka, v bistvu.niso nekaj novega. Kar pa bi bilo važnejše po posameznih šolah, je povezava med učitelji, izmenjava misli in izkušenj. To je treba potem prenesti v razred. Vsakdo bi moral iskati nove načine dela, ki se morajo prilagajati sedanjemu trenutku in potrebam. Pri tem se pravzaprav ne bi smeli vedno sklicevati na določene metode, ki jih je nekdo postavil pred 20, 30, ali 50 leti. Govorimo toliko o delovni šoli, o odprti šoli in ne vem še čem. Nekateri mislijo, da je odprta šola tista, ki ima odprta vrata vsem. j|' * Odprta šola, odprti razredi pomenijo nasprotno to, da se v njej pretakajo misli in izkušnje, najprej med učiteljstvom. In treba bi bilo doseči, da bi se učiteljstvo lahko zamenjavalo, ko je to potrebno. Omogočiti, da gre učitelj Iz razreda v razred, kakor se to dogaja na srednjih šolah. PRIMORSKI DNEVNIK — Za mlajši učiteljski kader večkrat u-gotavljamo, da ni dovolj pripravljen za zahtevna nalogo poučevanja, medtem ko gre pri starejših učiteljih za vprašanje prilagajanja novim učnim sistemom. Zaradi tega oride včasih do kratkega stika v učnoizobraževalnem procesu. Kaj menite o tem? ŠKRINJAR — Pobudnik za u-činkovitejšo pripravo bi moral biti ravnatelj in zbor učnega osebja na učiteljišču. Vsekakor že iz samih izjav učiteljiščnikov, ki prihajajo poučevat na osnovno šolo, izhaia, da jih učiteljišče ne pripravlja za delo v razredu. To pa je zelo negativno s strani sedanje strukture učiteljišča. Praksa nastaja samo iz izkušenj, ki jih uči-teliiščniki niso deležni. Skratka mladi niso pripravljeni za velike naloge, ki jih postavljajo otroci, ki so potrebni posebne pažnje in posebne pozornosti s strani učitelja. SIRK — Popolnoma se strinjam, da po dovršenem učiteliišču sploh nisi pripravljen, da lahko stopiš v razred. Odvisno je zato od posamezniki, 'kč®ko se vsak še sam posebej pripravlja in izobražuje. Ena od možnosti, da bi to izboljšali, je prav stik, sodelovanje med učitelji na posameznih šolah, izmenjava misli, idej in izkušenj. Druga stvar, ki bi bila potrebna, je to, da bi imele šole večje stike s šolami v matični domovini, v Slovenili. Spoznati njihove izkušnje, njihove načine dela, bi pripomoglo k temu, da bi se pri nas kvalitetno kaj izboljšalo. BAISS — Zdi se mi, da ne manjkajo samo konkretni stiki z matično domovino, ampak se mi zdijo izredno pomanjkljivi tudi stiki z italijansko realnostjo, ki je vsaj na nekaterih področjih, na primer na področju eksprimen-tacije, še kar napredna. Malo se je izogibamo, kot bi se bali, da se okužimo. To je važno, ko pretvarjamo zakon o šolski reformi v prakso, kajti zakon prinaša marsikaj. Jemlje na primer ravnateljem nekatere kompetence, ki so bile še kar važne. To, da lahko ravnatelj lahko odloča ali vsaj usmerja, kakšen razred bo imel posamezen učitelj, če je primeren za učenje ali ne. Sedaj ko je učitelj stalno nameščen, nima ravnatelj več pristojnosti, da bi ga premestil. Včasih to moti, ker vemo, da bi bilo za marsikaterega učitelja boljše, da bi prevzel poučevanje v drugih razredih ali da bi v nekaterih primerih celo prevzel kako uradniško delo, dokler bi se malo ne opomogel, ker je šolsko delo res zelo utrudljivo. V začetku se mi je namreč zdelo, da so trije meseci počitnic veliko, zdaj vidim, da so dejansko zasluženi. No, ravnatelji skratka nimajo možnosti, da bi ukrepali in tako se dogaja, da se otrok zaradi nezmožnosti učitelja oddalji od šole. Vedno gledam iz svojega zornega kota, ker pobiram črepinje, ko pride do hujših primerov. Večkrat na ta način zaružimo cele razrede. Po mojem mnenju gre tu tudi za vprašanje šolske reforme. Morda so mislili narediti ne vem kaj .zato da bi navsezadnje dokazali, da je bilo boljše prej. Rekli so na primer: handikapi-rane je treba spraviti v normalne šole. V teorij, je čisto prav, niso pa dali struktur in pomožnih učiteljev. Tako nimamo defektologov, nimamo logooedov, ni rehabilitacije na šoli itd. Člen 2 zakona predvideva, da se pomožni učitelj dodeli tistim otrokom, ki so telesno in duševno prizadeti, a v nekaterih primerih dodatni u-čitelj dejansko prav nič ne zaleže, ker ima morda otrok večjo potrebo po varuški. ŠKRINJAR — Glede porazdelitve učiteljev po razredih bi moral pripomniti, da je učitelj stalen na neki šoli, ni pa dodeljen nekemu razredu. Sta torej vedno tako učiteljski zbor kot ravnatelj kompetentna, da zamenjata učitelja v nekem razredu. Ni pa mogoče premeščati učitelja iz neke šole in mu poveriti kako drugo delo razen proučevanja. PETERLIN — Na kratko glede priprave učiteljiščnikov oziroma u-čiteljiščnic. Zdi se mi, da nihče, ko nastopi učiteljsko službo, ni pripravljen za to delo, ki ga bo potem izvrševal. Kamorkoli greš, se moraš stalno učiti, moraš se vaditi, pridobivati prakso. Treba pa bi bilo zahtevati, da pridejo z učiteljišča vsaj z znanjem slovenščine in italijanščine. Meni se zdi, da je to prvi pogoj. Drugače, kakšen smisel ima matura, ki jo o-pravijo? BAiSS — ... in da bi imeli po možnosti pet let šolanja. Ogromno ljudi gre na učiteljišče, ker si misli: Itak so samo štiri leta in potem lahko grem za uradnika. A uradniške službe ne dobi in se spravi na šolo, čeprav nima talenta za poučevanje. Na šoli za so-cialtie delavce te recimo tako prerešetajo, da začnejo tečaje v štiridesetih in končajo v petnajstih. Nisem pa še slišala, da bi na u-čiteljišču rekli: Glej, ti si sposoben za inženirja ali za uradnika, a nisi za poučevanje. Na osnovni šoli pa vemo, da je zelo pomembno, kakšen pristop ima človek do otroka. Na to bi jih morali malo pripraviti. PRIMORSKI DNEVNIK — Ena od občutenih težav, s katerimi se soočajo tako vzgojitelji kot starši in ki so vidne tudi navzven, je dejstvo, da sta na Tržaškem samo dva ravnatelja za pet didaktičnih ravnateljstev in 38 šol. Kako si lahko to razlagamo? ŠKRINJAR — Torej sta samo dva ravnatelja za pet ravnateljstev osnovnih šol in 38 šol. Nekatere od teh so popoldne s petimi razredi, druge pa imajo enorazred-nice in ravnatelj, če upoštevamo naziv «didaktični», bi moral biti torej odgovoren tudi za pouk, o-biskovati bi moral učitelje in učence po razredih in ugotavljati, ka- Matejka Peterlin - Maver ko poteka pouk, kako nepredujejo učenci. S sedanjo porazdelitvijo dela, ko ima en ravnatelj zdaj skrb v Ricmanjih, nato v Zgoniku in šempolaju, dejansko ne more obiskati šol. Ko pride v pisarno, ga čakajo že celi kupi dopisov in tako mora administrativno reševati razne probleme pri mizi. Vse o-stalo delo, ki je zelo važno in je posvetovalne narave, kot na primer svetovanje učiteljem, odpade. Eden od teh dveh ravnateljev ima sedež pri Sv. Jakobu, drugi pa v Dolini, v ostalih ravnateljstvih pa imamo nomestnike, takoimenovane vikarje. Vikarji pa si po sedanjih predpisih čeprav pravijo, da imajo vse pristojnosti ravnatelja, ne upaio obiskovati razredov, ker jih izvoli učni zbor in zato ne gredo kritizirati svojih kolegov. In odpade tudi drobno delo, kot je kontrola urnika, če se recimo pouk Dri-čne točno po predpisani uri, če so odmori krajši ali daljši itd. Potem gre za delo v okviru dvajsetih ur, kar je tudi naloga učitelja. Tudi teaa en sam ravnatelj ne more nadzorovati. BAISS — Kolikor vem, je bil za italijanska ravnateljstva, ker imajo tudi Italijani nekaj podobnega, razpisan natečaj. Je bil razpisan tudi za slovenska? ŠKRINJAR - Da, na italijanskih ravnateljstvih je bil razpisan natečaj. Pričakujemo od tedna do tedna, da bo razpisan tudi za slovenska ravnateljstva. Imam pa zelo važno pripombo: nimamo kandidatov. Trenutno imamo samo e-no kandidatinjo, ki bi se lahko u-deležila natečaja, ker je sedaj pogoj, da ima kandidat univerzitetno diolomo. BAISS — In š. nekaj: kako je s šolskim nadzornikom? Prejšnji je menda šel v pokoj in ne vem, kdo ga nadomešča. Za nekatere probleme bi bil poklican ravno on, da jih rešuje. Na primer nimamo slovenskega psihologa, da bi podpisoval okrožnice, ki jih pošilja skrbništvo, recimo glede handika-piranih. Šolski zdravnik reče - ni moja kompetenca, socialni delavec lahko pove svoja mnenja, to pa še ni podpis psihologa, in tako papirji ostanejo na kupu. In ne samo papirji, tudi problemi. ŠKRINJAR — V Rimu pripravljajo takoimenovani kontingent. Določili bodo število perifernih, tehničnih nadzornikov po deželah. Po zadnjih vesteh je predvideno, da bo samo en tehnični nadzornik za slovenske šole, in sicer za Tržaško in Goriško. Ne ve se pa, kdo bo, ker bo to odvisno od natečaja. PETERLIN — Prej ste omenili, koliko osnovnih šol je v pristojnosti enega ravnatelja. Ne smemo pa pozabiti na vrtce, ki so tudi v pristojnosti ravnateljstva. PRIMORSKI DNEVNIK: - Zelo zanimivo je vprašanje, kako se vzklajata (ali odbijata) šolska in družinska vzgoja, zlasti če upoštevamo nove načine družinskega življenja (nova vloga ženske itd.). Istočasno se pojavlja vprašanje vzdrževanja ' oda in discipline in motiviranja otroka (pri tem ne gre podcenjevati kvarnega vpliva tele- Sonja Baiss - Marucelli vizije). Kako se vseh teh vprašanj lotevamo? ŠKRINJAR — V splošnem ni po mojem velikih težav v osnovnih šolah glede discipline. Kvečjemu se začenja na nižji srednji šoli. V osnovnih šolah imamo še vedno normalne otroke, kakor so bili nekoč in izhajajo iz družin, kjer imajo skrb za otroke. Zdi se mi, da tudi iz takih družin, kjer oče in mati delata, prihajajo otroci, ki so duševno uravnovešeni, telesno dobro razviti in prihajajo pripravljeni v šolo. Zdi se mi, da v osnovni šoli ni takih problemov, kakor se pojavljajo v ostalih šolah. Odnosi učitelji - starši se spreminjajo zelo počasi. Čeprav imajo starši več besede, tega včasih ne znajo izkoristiti, ali pa premalo izkoristijo. To je različno od šole do šole. Na celodnevni šoli na primer so bili starši zelo aktivni. Sami so predlagali razne pobude in to je bil prav sad vsakodnevnega stika s starši. Na normalni šoli je že nekoliko težje in se ti odnosi zelo nočasi spreminjajo. PETERLIN — Verjetno ima zaposlena ženska manj časa, ki ga lahko posveti otroku. Morda pa tudi ne, ker v tem času, ki ga ima na razpolago, se bolj intenzivno ukvarja z otrokom. Ne vidim, da bi bil v tem poseben handikap. Vendar se mi zdi, da je huje z razbitimi zakoni in s tistimi otroci, ki so moteni zaradi družinskih razmer. Že v vrtcu je opaziti, da bi bili potrebni ppsebng, prijiopeda-goške nege, da bi nek,olečino, tako da je vztrajanje toliko bolj pogumno. Frančiškina pot se ne izmika trnjevim dvomom in globinam bivanja. Strah in volja odločnost in zbeganost, sta v igri vidni. Angelca Janko je bila Mati Agneza, ki je v skorajšnji fizični slepoti, jasna v svojem prepričanju in veri. jasna, a hkrati razumevajoča do sester, ki hodijo med bolečino in dvomi. Izdajalsko sestro Flavijo je igrala Majda Herman in poudarila odločitev, da se preda trenutni oblasti, ki je zanjo (in njen kurjerizem) bolj resnična in pomembna od večnih resnic. Opatinja je bila Pavla Brunčko, pariškega nadškofa Perefixa je podal Rado Pava-lec, ki je s svojo igro prikazal odločnost posvetne oblasti, ki skrbi za zunanjo podobo odločnosti in izbriše človečnost, morda bi se labjff).:boy «zamajal». ko ga za trenutek prešine misel, da mor da pa.Je niso vse besede redov nic herezicne Primerno glasbil' je pripravil Maksimilijan Feguš. kost' *ne sta izdelali Mija Jarc in Cveta M rnik; kostumi so se do bro skladali s čisto Matulovo sceno. Tekst je prevedel Aleš Ber ger. Ob zaključku je treba pove dati, da so «zborovski» nastopi dobro učinkovali, skratka, pred stavo Port - Royal si veka ogle dati. saj govori vseskozi nam in našemu času. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 1. DO 5. APRILA ]<>»0 TOREK, 1. aprila LJUBLJAN* 9.15 - 16.05 Šolska TV; 17.05 Poročila; 17.10 Jakec in čarobna lučka: 17.25 Pisani svet; 18.00 Jugoslovanski narodi v plesu in pesmi; 18.30 Obzornik; 18.40 Mostovi - Hilak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sozdi v kmetijstvu; 20.55 B. Prus: Lutka; 22.15 V znamenju; 22.30 Za lahko noč. KOPER 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Presenečenja ljubezn' - film; 22.30 Aktualna tema; 23.00 Narodna glasba. SREDA, 2. aprila LJUBLJANA 17.25 A. Ingolič: Pobeg, oddaja iz. nadaljevanke Udarna brigada; 17.40 Tisoč let bizantinskega cesarstva; 18.10 Mladi glasbeniki na tekmovanju Villa Lobos; 18.40 Obzornik; 18.55 Ne prezrite; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja’ 20.00 Film tedna: Poslednji podvig diverzanta Obtok* 22.00 Propagandna oddaja- 22 05 V znamenju. KOPER 19 50 Stičišče: 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20 30 TV dnevnik; 20.50 Dekle z rdečimi škornji -film; 22.40 športni dogodek. ČETRTEK, 3. aprila LJUBLJANA 9.10 - 11.35 TV v šoli; 16.00 Šolska TV; 17.00 Poročila: 17.05 Življenje na zemlji dokumentarni film; 18.00 Otroštvo mladosti; 18.30 Obzornik; 18.40 Mladi o mladih; 19.10 Risanke; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V živo; 21.35 Glasbeni magazin; 22.20 V znamenju; 22.35 Za lahko noč. KOPER 1950 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Otroški kotiček; 20.30 TV dnevnik; 20.50 VVinetou v dolini smrti - film; 22.30 Politična tri- buna; 23.00 Glasba ne pozna meja London 79. PETEK, 4. aprila LJUBLJANA 10.00 ■ 11.40 TV v šoli; 14 55 Nogomet: Jugoslavija ČSSR; 17.15 Porcči'a’ 17.20 Mi smo smešna družina; 17.35 Ptičje strašilo: 18.00 Mi pa smo v Selah doma; 18.30 Obzornik: 18.40 Računalništvo; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik, 20 00 Mali koncert revijskega orkestra; 2100 Tigrove brigade film; 21 55 V znamenju; 22 10 Nočni kino: Brat, ali lahko prihraniš paro film KOPER 14.55 Nog.met: SFRJ - ČSSR; 19.15 Odprta meja: 19 50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Streli v pristanišču: 22.40 Povratek odpisanih; 23.30 Pregled programov za naslednji teden. SOBOTA, 5. aprila LJUBLJANA 8.00 Poročila: 8.05 Jakec in ča- robna lučka; 8.20 Udarna brigada nadaljevanka; 8.35 Minigodci v glasbeni deželi; 8.50 Otroštvo mladosti: 9.20 Pisani svet; 9.55 Lon don je moj’ 10.45 Pot do pravične in spodbudne delitve; 11.15 Čas, ki živi: V bojo in obnovi: 11.45 Poročila. 14.15 Guliverjeva potovanja’ 15 25 Nogomet: Vojvodina Crvena zvezda: 17.20 Poročila; 17.25 Risanka; 17.30 Košarka: Cibona - Jugoplastika; 19.00 Naš kraj; 19.15 Risanka: 19.30 TV dnevnik: 20.Ob Vzpon Madsa Andersena; 20 55 Velika šahovnica: 21.50 Fant, ki lomi srca; 23.30 TV kažipot. KOPER 15.25 Nogomet: Vojvodina - Crvena zvezda; 17.30 Košarka: Cibona - Jugoplastika; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 20.45 Veliki kapetan -film; 22.40 Včeraj ir danes; 23.10 TV film iz serije «Toma». • ” Nedelja, 30. marca 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.30 Maša 11.45 Nabožna oddaja 12.00 Napoved programa za naslednji teden 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje: 14.15, 15.45, 18.55 Športne vesti 14.25 Disco ring, tedenska oddaja o glasbi in ploščah 15.50 Koncert Demisa Roussosa 17.00 90. minuta 17.30 Pozor na ona dva: Prijatelj iz otroških let, TV film 19.00 Registriran polčas nogometne tekme A lige Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 «L’eredita della priora» (Prednična dediščina), TV nadaljevanka 21.55 Športna nedelja Long Beach: Avtomobilizem Ob koncu DNEVNIK Druai kanal 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas 12.30 R sanke 13.00 DNEVNIK - Ob 13. uri 13.30 Vsi skupaj, če je mogoče, oddaja, ki jo vodi Nanni Loy 15.15 «Dottori in allegria* 15.45 DNEVNIK 2 — športne vesti Milan: Tenis Sanremo: Golf Evrovizija: Kolesarstvo Milan: Lahka atletika 17.00 O gledališču, prozi in baletu: Laurence Olivier: gledališki mit; W. Shakespeare: Othello, 2. del 18.15 Registriran polčas nogometne tekme B lige 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 18.55 Havaji — oddelek pet nič Obleganje, TV film Vremenske razmere 19.50 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint dogodki in osebnosti športne nedelje 20.40 Kemična oddaja s Francom Francbijem 22.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22 55 Jazzovska glasba 23.35 Napoved programa za naslednji teden Tretji kanal 14.00 DNEVNIK 3 — Neposredni predolimpijski prenos Konj in človek, športni dokumentarni film Maggiora (Novara): Motociklizem 18.15 Napoved programa za naslednji teden 18.30 Posebna oddaja o deželi Molise 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče 19.20 Glasbena oddaja 20.30 DNEVNIK 3 — Športne vesti 21.15 DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti 21.30 Posebna oddaja o deželi Aosti 22.00 DNEVNIK 3 22.30 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 Za nedeljsko dobro jutro 9.30 Življenje na zemlji, dok. film 10 25 Vsa čudesa sveta 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 TV kažipot 12.50 Poročila 13.25 Nogomet: Jugoslavija — Romunija 15.20 Potopljena mesta 16.05 športna poročila 16.10 Harrachovv: Smučarski poleti 17.25 Poročila 17.30 Dama iz Šanghaja, ameriški film 18.55 Most, glasbena risanka 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Lukič: Zlom, nadaljevanje in konec 21.45 Ali priložnost naredi tatu, dokumentarna oddaja 22.25 V znamenju 22 35 Športni pregled 19.30 Otroški kotiček Koper 19.30 Otroški kotiček 20.00 Canale 27 20.15 Stičišče 20.35 TV DNEVNIK 20.55 Sedem ponarejevalcev — film 22.25 Glasbena oddaja Zagreb 10.00 Otroška matineja 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Izobraževalna oddaja 14.00 Kritična točk: 14 30 Mladinski film 15.55 Nedeljsko popoldne 21.45 Karavana TRST A 8.00. 13.00. 14.00. 19.C0 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Ma ša; 9.45 15 minut z orkestrom Percyja Faitha: 10.00 Poslušali boste: 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Radijska igrica RADIO TRST A DANES, NEDELJA, OB 9.45 POSLUŠALI BOSTE V tej oddaji, ki obširneje predstavlja radijske sporede naslednjega tedna, bo govor tudi o spremembah v novem trimesečju. Nekatere oddaje se bodo namreč ob koncu meseca marca iztekle, druge pa se bedo drugače razporedile v novem okviru dneva in tedenske programske sheme, ki sicer v glavnem ohranja svojo ustaljeno podobo. Oddaja seznanja poslušalce tudi z zanimivostmi in neposrednim informacijami o delu posameznikov v okviru radijskega kolektiva. v štirih delih; 11.36 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italii: 13.20 Glasba po željah; 14.10 «220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*, satirični kabaret; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših pri reditev. KOPER (Italijanski program) 7.30. 10.30, 11.00, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 6 + 1=7. in je nedelja; 9.15 Poje Vladimir Savič Čo-bi; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Poje Glenn Miller; 10.32 Glasba; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.1 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn. svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina avtomobila; 14.30 Zbra- li smo za vas; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Poje sku pina Village People; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Glasbena oddaja; 16 30 Crash; 17.00 Najlepše popevke tedna; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Kelee Petterson; 18.30 Male mojstrovine velikih mojstrov; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Spored zborovske in narodno - zabavne glasbe; 8 40 Reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.40 Glas beni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Satje: 15.15 Poje Jan ko Ropret; 15.30 Programi tedna, 15 35 Zabavna glasba; 16.C0 Pri morska poje — posnetek koncer ta v Vipavi; 16.30 Primorski dnev nik; 16.45 Igra ansambel Ambros Seelos; 17.00 Nedelja na športn I igriščih. LJUBLJANA 8.00, 9.00, 15.00, 17.00, 19.00 Po roči'a; 7.30 Zdravo, tovariši vo jaki!; 8.07 Veseli tobogan, 9 05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Pa nerama lahke -glasbe; 11.00 Po govor s poslušalci; 11.10 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in za bavna glasba; 13.20 Za kmetij ske proizvajalce: 13.50 Pihalne gedbe; 14.05 Humoreska tega te dna: 14.25 S popevkami po Ju goslaviji; 15.10 Pri nas doma: 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa: 16.15 Minuto za EP; 16.20 Gremo v kino, 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 - 18.50 Zabavna radijska igra, 18.50 Minute za El; 19.30 Obve stila in zabavna glasba; 19.35 Lah ko noč, otroci!; 20.00 V nedelji zvečer; 22 20 Skupni program JRT— Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mo zaik melodij in plesnih ritmov. Ponedeljek, 31. marca 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Urbanistika 13.00 Knjižna polica 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 šolska vzgoja: Ruščina 17.00 3, 2, 1.. . stik! 17.30 Jetniki kamna, TV film 18.00 Šolska vzgoja: Zgodovina 18.30 Jcb, Delati pri dvajsetih letih, 8. del 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Mož iz Hongkonga, film, v katerem nastopa Jean-Paul Belmondo 22.30 Ženske in šampioni, 1. del Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Sezonska prerana 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 14.00 Medena: odbojka 14.20 Turin: plavanje 17.30 Lihi prostor 18.00 Šolska vzgoja: Boj za Palestino 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Dober večer z. .. Divjim zahodom «Osvojitev Divjega zahoda*, 1. epizoda Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Dragi očka, TV film 21.10 Gledališka antologija, ki jo vodi Daric Fo 22.50 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 -Deželne športne vesti 20.00 Malo gledališče 20.05 V kavami 21.00 Šolska vzgoja: Med šolo in delom 21.30 DNEVNIK 3 , 22.00 Malo gledališče (ponovitev; JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 TV v šoli: Kultura govorjenja 10.00 TV v šoli: _ . Materinščina, Zemljepis 14.55 TV v šoli - ponovitev 17.25 Poročila ,- 17.30 Minigodci v glasbeni d«*1' 17.45 Mala čudesa velike P™-00 18.00 Treba je znati — fi*® prometu 18.10 Izobraževanje 18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 L. Madetoj: Juha, finska opera 21.50 V znamenju 22.05 Kulturne diagonale Koper 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Otroški kotiček 20.30 TV DNEVNIK 20.50 Učitelj iz Vigevana 22.30 Baletni večer Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.45 Zgodbe iz dedove pipe 18.00 Pravljica . s 18.15 Zakon o družbenem d6*11 praksi 18.45 Mladinska oddaja 20.00 M. Kranjec: Greh stare Jakovce 21.00 Mozaik, kulturna oddaja _ film TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah 9.00 Iz naši oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 «220 Volt - ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*, satirični kabaret; 12.40 Filmska glasba; 13.20 Zborovska glasba; 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping ping: 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba. (Italijanski program) 7.30, 8,30, 9.30, 11L30,. 11.30,:I2.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.C0 Glasba za do-oro jutro; 8.32 Glasbena oddaja; 9.15 Poje Frank Sinatra; 9.32 Lu-rianovi dopisniki; 10.C0 Z nami je.. .; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet ndadih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasbena oddaja; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrali smo za vas; 15.00 Življenje v šoli (ponovitev); 15.20 Glasbeni trenutek; 1545 Rovinjske pesmi s triom Benussi; 16.10 Srečanje s pevcem Cicom in orkestrom Juca Mestre; 16.32 Crash; 16 55 Pismo iz...; 17.60 Poslušajmo jih skupaj; 17.00 Opera skozi čas; 18.32 Srečanje z našimi revci; 19.00 Diskoteka sound; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; CO Glasba za dobro jutro: 13 05 štoji, stoji Lipica glasbeni u-rinki iz zamejstva; 13.40 Izbrali ;mo za vas; 14 00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16 (X) Naši operni pevci; 16.30 Primorski dnpvnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 7.30 Glasba za dobro jutro, 9.00 Glas beno govorni program- 11 01 Louis Armstrong poje motive Tomasa Wallerja; 12.03 Glasbeno govorni program; 13.15 Zgodovina glasba; 14.30 Radijska priredba; Rally; 15.30 Popoldanska sreča; nja; 17.00 Oddaja za mlačne- 18.35 Šolska vzgoja - Namesto niverze. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12™ 14.00, 19.00 Poročila; 7.30 Iz J ših sporedov; 8.08 Z glasbo v ber dan; 8.25 Ringaraja; 8.46 berite pesmico; 9.05 - 10.00 Z diom na poti; 9.45 Turistični _ potki za goste iz tujine; Mj-g 11.35 Rezervirano za. . iv Znano in priljubljeno; 12.10 ki revioskivorkestri;; 12.30 h tijski nasveti; 12.40 Pihalne 8 ^ be na koncertnem odru; 13-W ig naši krajev: 13.30 Pripor0^,, vam. . .; 14.05 Pojo amaterski ri; 14.25 Naši poslušalci čestitaj1" 15-03 Radio Ljubljana bo danes, v nedeljek, 31. marca okrog 9.J • okviru oddaje Val 202 objavil jr govor o življenju in proble.niii ^ venske družine na Goriškem-^ tem bo pripovedovala Anica ^ giša iz Ja melj. S pomočjo )g si je v zadnjem času obn • hišo, družini pa namenja ve? ve-delovni dan. Pri tem bo Prl.P“ .j. dovala tudi o svoji hčerki 'h nu, ki obiskujeta slovenski^ v ški vrtec oziroma osnovno so Doberdobu. Njena razmišljanj enaka utripu in problemom gg. vilnih slovenskih družin v mejstvu. ,• je Pogovor z gostjo iz Ja, J.en-pripravil stalni dopisnik ’’c°ILni-tator RTV Ljubljana v Fu ji Julijski krajini Marijan bež. 14.55 Minute za EP; 15.00 I**? j, ki in odmevi; 15.30 Zabavna g ,.0 ba; 16.00 «Vrtiljak*; 17.00 bl„u iz-ob 17.00; 18.00 Naša ročila; 18.25 Zvočni signalu 1 jn Minute za EP; 19.25 Obvestila zabavna glasba; 19.35 halik° qo otroci!; 19.45 Minute z. •jj. Kulturni globus; 20.10 Iz nas®; skoteke; 21.05 Glasba velika" -22 20 Informativna oddaja za no; 22:10 Iz jugoslovanskih l0 diev; 23.05 Lirični utrinki; * » Za ljubitelje jazza. Bob Woodward Carl Bernstein g V. X* Xj v! •X 1 | *¥S: NIKONOV PADEC l ¥: S 1 1 139. ■m Prevedel Dušan Dolinar -vvvvm:** Ce bo imel Nixon srečo, bo na plenarnem zasedanju predstavniškega doma prejel kakih sto glasov; tako so pripovedovali njegovi najbolj vneti pristaši. Razprava v odboru, ki jo je prenašala televizija, je delovala uničujoče. Marsikak razlog je govoril v prid misli, da naj bi zadevo spravili čim prej v senat Na sestanku višjih funkcionarjev Bele hiše je Haig boleče razkačil Burcha in Timmonsa. Vodja osebja je še kar naprej namigoval na «težave», ki da so zapisane na trakovih, ni pa strelcem v okopih povedal, za kaj gre. Se huje je delovalo to, da se je Haig uklonil St. Clairu in odločil, da Buchanan ne sme slišati trakov. Buchanan ni pravnik in ga torej ne ščiti privilegij razmerja med pravnim zastopnikom in stranko. Timmons, ki je menil, da je pred njimi le malo izbire, je pritiskal na Haiga, naj bi se lotili opcije dve. Najboljša, morda edina Nixonova možnost je v senatu. Timmons je generalu skušal iztrgati obljubo, da bo povedal predlog predsedniku. Haig je po dolgem obotavljanju privolil. SREDA, 31. JU1L1J St. Clair se je zjutraj na Capitol Hillu sestal s člani kluba Chowder and Marching Society, skupino republikanskih kongresnikov, ki jih je imela Bela hiša za zaveznike. (Leta 1949, ko so klub ustanavljali, je bil poslanec v predstavniškem domu Nixon njegov ustanovni član). St. Clair je začel spoznavati, da je braniti predsednika bolj politična kakor pravna bitka. Sestanek je bil težaven. Člani društva so bili pod pritiskom svojih volivcev. Videti je bilo, da pripisujejo St. Clairu prav toliko krivde kakor predsedniku. Naposled mu je priskočil na pomoč Tom Railsback. Dejal je, da je odvetnik ob težavnem primeru opravil sijajno delo. St. Clair je odšel s Kapitola ves pretresen. Zadnjih štiriindvajset ur je bilo zanj okrutnih. Zdaj, ko se je naposled prepričal, da bo trak s 23. junija povzročil neogibne učinke, je bil utrujen in pobit in je iskal kakšen izhod, koder bi se mogel otresti pravde. Predsednika je treba spraviti s položaja čimprej, pa naj se to zgodi s sojenjem in odpoklicem ali pa z odstopom. St. Clairu se je zdelo, da bi bil odstop boljši. Hitreje bi šlo po tej poti in bolj dostojanstveno bi bilo. Poleg tega bi bila St. Clairu prihranjena poklicna zadrega, ko bi moral najprej v predstavniškem domu in nato še v senatu braniti brezupen primer. Odšel je k Buzhardtu, ki je St Clairovo spreobrnjenje čez noč pozdravil. Buzhardt mu je prav iz srca pritrdil, da je odstop boijši. Razpravljala sta, kako bi to predlagala predsedniku, a sta se dogovorila, da bosta najprej obiskala Haiga. Če naj njuno mnenje pri predsedniku zaleže, se morata najprej sporazumeti z vodjo osebja. Buzhordt je vedel, da se Haig ne bo rad spopadel z Nixonom. Mislil pa si je, da je generala tudi že začela prevzemati vdanost v usodo. Pravnika sta odšla v Haigovo pisarno. General je bil zaseden, a jima je sporočil, da ju bo sprejel čez nekaj časa. «A1,» je rekel Buzhardt, ko sta končno skupaj sedla z njim, «Jim in jaz bi rada šla k predsedniku.* Haig se je držal resno, rekel pa ni nič. Pravnika sta mu razložila svoje stališče: tudi če se jima posreči kako pokazati, da trak ne dokazuje dovolj oviranja pravice, bo objava njegove vsebine razjarila javnost in kongres. Trak priča, da je predsednik dve leti lagal, češ da ni sodeloval pri prikrivanju. V pravnem oziru ni trak morda čisto nič slabši kot pogovor z 21. marca; toda v političnem oziru ne bo imel predsednik nobene možnosti več, ko bo objavljena vsebina posnetka. «A1,» je dejal Buzhardt, «to ga bo ubilo.* Haig njuni presoji ni ugovarjal. Pravnika sta mu nekam živčno razložila, kakšne dolžnosti ju vežejo kot zastopnika. Prikaz svoje plati zadeve morata popraviti. Buzhardt mu je s svojimi besedami povedal vsebino u-streznega dela iz kodeksa pravniške etike in ponovil, kar je rekel že teden dni prej: če pravni zastopnik ugotovi, da je njegova stranka zadrževala dokazno gradivo, mora to dokazno gradivo predložiti ali pripraviti strkftte' k temu, da spremeni prikaz zadeve. V primeru, z® .g, rega gre zdaj, bi odstop deloval tako, kot da gre z® membo v prikazu zadeve. Videti je bilo, da Haig nima nič proti tej o Naposled je priznal, da zdaj ni več vprašanje, ® (0 predsednik zapustil svoj položaj ali ne, marveč S1 u še za to, kako ga bo zapustil Haig se nagiba k ods bo Zaupal jima je, da se je prejšnji dan zdelo, kakor ^ predsednik že vsak hip sklenil odstopiti. Toda si je Nixon premislil in je Haigu rekel, da je skled1 jevati se do konca. ki vo®1 Haig je bil precej trdno prepričan, da procesa, * k sojenju in odpoklicu, ne bi smeli pustiti, naj te oftj-konca, ni mu bilo niti malo jasno, kaj bi bilo z®al bolje ukreniti. Haig in Buzhardt sta o tem razpravljala že Pre“'general |e rekel, da močno dvomi, če je njegova ^jl hardtova naloga prisiliti predsednika k odstopu- ,0£jl& je celo o tem, ali bi bilo sploh prav, če bi mu Pri^(evaP odstop. Tudi to bi bil že nekakšen pritisk. Up°s ^ je treba ustavne, a tudi moralne razmisleke, je P® ,g K tudi nekaj nevarnosti. On in pravnika zlahka Pr' r0v' predsedniku, vplivajo torej lahko nanj bolj, kot ji®1 ^jjci zaprav pritiče. Navsezadnje so samo uslužbenci, ulfljzVo-in nič več. Izvolil jih ni nihče. Predsednika pa jf jniK lilo ljudstvo. Kako bi bilo, če bi kak nekdanji 'Preg{]gr&' obdolžil svoje sodelavce in njihove zaveznike v k p su, da so ga s silo spravili s položaja? Ali se 110 s v nevarni bližini državnega udara? nogomet DANES V BEOGRADU Jugoslavija ■ Romunija Današnje prvo finalno srečanje za Balkanski pokal bo (s pričetkom ob 13.30) prenašala tudi jugoslovanska TV neposredno jugoslovanska te- nh ~ Danes s pričetkom U.30 bo v Beogradu prvo finalno srečanje za nogometni Balkan-_ med že tradicionalnima sprotmkoma med Jugoslavijo in mumjo. Tekmo bo neposredno Prenašala tudi tevizija. Jugoslovani in Romuni so se dos-ej spopnjeH med seboj že 36_krati gn ,aze’ da so dvoboji med no-gometasi obeh držav izredno pestri, uspešnejši pa so bili doslej Romu-J ■„ *° -7-krat zmagali, petkrat M-^at pa iz-dano^’ ,^'ljamceva četa pa ima že Gun noiiein priložnost, da ta obra-tiod/. -!50 P°Prav>- Jugoslovanski nogometaši so namreč danes favo- dfeZentanci bosta 'SruU v na-tr?n postavah: VuW°SLtAVIJA: pau telic; Zoran S p Cukrov' Primorac, Sčarskk^eMč. SliŠk°ViČ’ SUŠiČ’ Mun(t^UNlJo: l0I-dache; Tilihoj, l«ii- p1 j’ Bames> Stefanescu, Bo- D ™a’e Tucleanu> Dobrin’ Sodil bo Turk Orzbigu, Začetek prvenstva v ZDA košarka Bnr A h DIVIZIJA Bnn P ■ Jad!'an Bor B - Don Bosco “>».ESšesjNm odbojka 4 Torr MOtKA B LIGA "L.®0/ JIK Banka Bor TmZENSKA B LrcA ^Mc°pa - C- Sotlo , ?SA c ,JGa 68:90 70:84 41:102 ^[HSanje Sfenmark odslej *if več na 01 Finale za 3. mesto Kontovel - Polet 59:45 Finale za 1. mesto: Bor - Kraški zidar 44:30 Končna lestvica 1. Bor Trst; 2. Kraški zidar Sežana; 3. Kontovel; 4. Polet Opčine; 5. Dom Gorica; 6. Sokol Nabrežina. Več o turnirju v eni od naših prihodnjih številk. PRIJATELJSKA Servolana - Bor TEKMA 64:40 BOR: Žetko 6, Pertot 13, Mosetti 10, Civardi 7, Burolo 2, Možina 6, Trampuš, Šik, Ferfoglia. V prijateljski tekmi so mladi Borovi minikošarkarji izgubili v Skednju. «Plavi» so prikazali precej dobro igro, kljub zelo okrnjeni postavi (manjkali so namreč kar štiri standardni igralci). Pohvaliti moramo vse za dobro igro, še zlasti pa Možino, ki je dobro zaigral v napadu; Šika, ki je prikazal veliko borbenost, ter Burola: vsi ti igralci so začetniki. Max NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Danes domači derbi Breg - Zarja Se vse je odprto tako na vrhu kot na spodnjem delu kstvice 2. AMATERSKA LIGA Prvenstvo se bliža koncu. Danes bodo odigrali 12. povratno kolo, do konca preostajajo torej še tri kola. Trenutno imamo tari ekipe, ki imajo še realne možnosti za osvojitev prvega mesta. Na spodnjem delu lestvice pa je položaj še bolj zapleten: kar petim ekipam preti nevarnost izpada (iz lige namreč izpadajo tri zadnjeuvrščene ekipe). Nedeljski izidi pa lahko se marsikaj spremenijo, predvsem kar se tiče spodnjega dela lestvice. Prav zato je prvenstvo privlačno in je prav, da pogledamo, kako bodo igrale ekipe, ki se borijo za napredovanje, oz. izpad v zadnjih treh kolih. Razen Sovrane in Libertasa morajo te ekipe še odigrati zaostalo tekmo. V oklepaju so domače tekme: SOVRANA: (Zarja), Primorje, (Čampi Elisi). COSTALUNGA: Rosandra, Cam-panelle, (Zaule), Primorec. LIBERTAS: (Čampi Elisi), (Primorje), Zarja. PRIMOREC: Campanelle, (Vesna), S. Marco, (Costalunga). ZAULE: (Domio), (S. Marco), Costalunga, (Rosandra). tlllllltllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllIlIflllllllllMHIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllMIItfnnillltlllll NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Verjetno odločilna tekma za Triestino Samo z zmago proti Vareseju lahko obdrži stik z vrhom lestvice 4V!>ema: r Stenmark ne bo na olimpijskih igrah, se je namreč odločil Pred kratki 23 Je namreč odločil ^cenco h lonalno tekmovalno B J. mu še dopuščai-tnastopaJ kal, ne KB10yanjih - za;isvet»vni-po: kajti ta i;„Vec na olimpijskih igrah; stat,... ucenca nima amaterskega statusa. Za ' ?<-ah j^P***5 na olimpijskih Je Potrebna A licenca. hokej na ledu Postala^pil8- Olimpija je uradno *avni jugoslovanski dr- ?-adnji tek!?- v hokeiu na ledu. V Sk° ekipo Meievešč^afjf:2Zagreb' ?pKOMET ja v tPj>Lg0Sl0vanski. rokometni ligi ekipa Koli^u sreianju ljubljanska niškega •> ?-ska Slovan premagala dom f^jezničarja s tesnim izi- ^ibasket SLOVENSKA INTERLIGA ®oru prvo mesto Včerai •haj» v 5 je na stadionu «Prvi ?'°venskc ■ ,u končal tumir prve ki ga ^nlerlige v minibasketu, S-letnicg ^kn^G<^i3° Bor v okviru Kfaški, košarkarske dejavnosti, esto je osvojil Bor pred Zldai'jem iz Sežane. , IZIDI Dom ci ? 5‘ meslo: Sokol 18:15 Po nedeljskem spodrsljaju v Tre-visu, kjer je klonila z 1:0, se bo danes Triestina na domačem igrišču pomerila s prvouvrščenim Varese-jem, za katerim zaostaja za dve točki. Tekma je torej izredno pomembna za Tagliavinijevo moštvo; ki bi si z morebitnim porazom po vsej verjetnosti zapravilo vsako u-panje na napredovanje: na skupni lestvici ima namreč pred sabo poleg Vareseja še Rimini in Piacenzo. Vsaj z nečim pa ne bi smel Ta-gliavini imeti prevelikih težav, in sicer s sestavo moštva: razen izključenega Colette ima na razpolago vse igralce. O enajsterici, ki jo bo poslal na igrišče, pa se ni hotel izreči, da ne bi Vareseju dopustil niti najmanjše prednosti. Sestavo jnoštva bo taMr čoj^tVil tik pred začetkom"' 'tekfrič; ? 1 d ■>: > r f■ •'. bANAšNJi:SPG*HED3i(9i pttvr. kolo) (V oklepaju ime sodnika) Alessandria - Rimini (Vallesi) Fano - Forli (Esposito) Lecco - Novara (Testa) Mantova - Cremonese (Angelelli) Pergocrema - Biellese (Falsetti) Piacenza - Sanremese (Savalli) Reggiana - Treviso (Faccenda) S. Angelo - Casale (Ramicone) Triestina - Varese (Cherri) Kljub škandalu, ki pretresa italijanski nogometni svet, se prvenstvo nadaljuje. V prvi nogometni ligi je danes na sporedu 10. povratno kolo, spored pa je naslednji (v oklepaju ime sodnika): Ascoli - Roma (Bergamo) Bologna - Pescara (Ciulli) Cagliari - Juventus (Lattanzi) Inter - Avellino (Regiani) Lazio - Catanzaro (D’Elia) Napoli - Milan (Michelotti) Perugia - Fiorentina (Agnolin) Torino - Udinese (Lonriii) gimnastika V NOVI GORICI Mlade Slovenke na prvem mestu .......>.„ Na 7. gimnastičnem. tekmovanju pionirk na ravni medrepubliških vrst v Novi Gorici je na ekipni Iz planinskega sveta j''«"!6,11610''3"16 SPDT ‘jh sred,,:;,se. na slovenskih niž- ^ hlrrm/1- so}ah na Tržaškem mu-5fa S(ar)„ifc, *n zmagovalec Evere-v‘l Vrsto „ ' Srauf, ki je opra- Predavanj z barvnimi dia-l| na p,,ausPešni lanskoletni odpra-Ch »pZT- V Prv‘h jutranjih «-srednii šoli «1. ;'kt tudi d ^obrežini (prisotna sta !!e šole) aVa ZQdnja razreda osnov-rin Pa v Finžgarjevem 1 Kosn„ ,Peinah za srednjo šolo hunskoe > ter za zadnje razrede , ,Poldn„ 0snrvne šole na Opčinah. r Pred se je podal na Prosek ^epstikz,aVa^ na srednii šoli Ob dnevu žena daruiejo žene iz Padrič 10.000 lir za ŠZ Sloga. 10.000 za PD Slovan, 10.090 za šolo K. D. Kajuh ter 10.000 br za SZ Gaja. V spomin na Pierino Grilanc darujejo Hedvika in Silvio Cappelli 10.000 br za PD Rdeča zvezda ter Suzi in Silko Počkaj 10.000 lir za ŠK Kras. Nekatere ženske od Domja darujejo 27.000 br za PD F.i Venturini. Za ženski pevski zbor Valentin Vodnik darujejo; Silva in Sergio Kocjan 10.000 br, Vesna Purger in Majda Furlani 5.000 ter vesela družba 6.000 lir. V počastitev spomina Antona Kureta daruje družina R. Blaževiča 20.000 br za PD Slavec. V spomin na Heleno Gantar daruje Marija Vidon 10.000 br za o-troški pevski zbor Vesela pomlad. Ob obletnici smrti Edija Briščka daruje družina 10.009 br za otroški pevski zbor Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Bianke Frandolič darujeta Rozeta in Vinko 10.000 lir za otroški pevski zbor Vesela pomlad. Mali oglasi telefon (040) 794672 OSMICO je odprl Vojko Medvešček nad Rižarno pri Sv. Ani. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Lučano Košuta — Šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino. PRODAM avtomobil simca 1000 GL letnik 1972. Odlično ohranjen motor. Telefon 225-142. OSMICO je odprl Rikardo Živec, Ko-ludrovca št. 14. Toči belo in črno vino. PRODAM motorni čoln dolg 4,30 m. Opremljen z motorjem Evinrude 50 KM in prevoznim vozičkom. Telefonirati ob delovnih urah na tel. št. 200-297 in ob večernih urah na 229-125. PODJETJE išče čistilko tri ure dnevno. Telefon 823-000. PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 814-832. PRODAM fiat 132 - 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326. KUPIM KNJIGO: J. R. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah. DRAGO VATOVEC iz Brezov;ce 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko. OSMICO je odprl Pepi Sancin-Šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167 ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pn fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295 , OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. PRODAM, razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390. VRTAI.Ni, brusilni stroj, žaga cir-kularka, prenosni varilni aparat na prodaj. Izredna priložnost. Trst,, Ul. Conti 9/1. IMMOBTLIARE SOI.AR10, Trg S. Giovanni 3, tel. 040-61061, od 16. do 19. ure, išče za svoje kliente za prodajo stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost. ZAKAJ bi hodil na olimpiado v Moskvo? Kupi si raje barvni televizor, dokler je še čas. Takojšnja dobava - Aldo Colja, Kontovel 134, tel. 225 471 - servis popravil. FIAT 126 v odličnem stanju na pro- daj; zastopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. FIAT 128 berlina in COUPfi na prodaj: zastopnik TALBOT . DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. FIAT 132 GLS 1600 na prodaj; zastopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. FORD ESCORT na prodaj; zastopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. MINI MINOR ,ia prodaj; zastopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. RENAULT 16 v odličnem stanju"? prodaj; zastopnik TALBOT -PLICA, Drevored Ippodromo i. SIMCA 1000 - 1100 - 1301 na prod«! zastopnik TALBOT - DUPLIC Drevored Ippodromo 2. ALFA SUD N in TI na P stopnik TALBOT - DUPLICA, Dr vored Ippodromo 2. AUTOBIANCIII A 112 E v oblicne stanju na prodaj: zastopnik BOT - DUPLICA, Drevored IPP^ dromo 2. .„A . n/w CITROEN 1220 Club 15.«?J®" na prodaj: zastopnik TAL _ DUPLICA, Drevored Ippodromo CHRYSLER 1307 S - 1308 GT na daj; zastopnik TALBOT- D CA, Drevored Ippodromo 1 PFAFF AUTOMATIC 210 Ekskluzivni zastopnik T. MAIER TRST — Ulica Ugo Foscolo 5 — Tel. _ Tel. 73 0332 Supermarket OPČINE vOPICINA I J. -r POSTOJNA | LJUBLJANA /%'v- je bližji. (BAZOVICA \ IBASOVIZZA LIPICA LJUBLJANA j MILJE KOPER wnuGGIA' PULA \ Razen tega poglej cene '0 sM 'LJE *Hf v ZAVLJE UILIN1A RIJEKA KOPER PULA SEMENSKO OLJE TOPAZIO v pločevinki 1 liter 891 J WHISKY BALLANTINE'S J 75 cl 4.891 ) sh:i:: 590 OLIVNO OLJE DE SANTIS v steklenici 1 liter 2.191 J AMARETTO Dl SARONNO 1 75 cl 2.891 j PRAŠEK ZA POMIVANJE W LANZA PIATTI E 2 390 OLJE IZ KORUZE «MAISS» BERTOLLI v pločevinki 1 liter 1.391 ) fT 39! % PRAŠEK BIO PRESTO I 19 velik format * >.290 Sveže testenine TORTELL INI/RAVIOLI 500 g neto 89! % PIVO FORST w Cluster 3 steki, po 33 cl 731 J BRISK PIATTI LIOUIDO ^|| 6 JAJC po 60/65 g 580 KAVA CARAMBA Pločevinke po 1 kg v zrnih 7.450 GOVEJE STEGNO 1 kg 5.980 KEKSI SCRICCHIOLI PAVESI škatle po 190 g 395 PURANOVA MEČA 1 kg 4.880 PURANOV ZAVITEK 1 kg 2.980 JS 4 tržaškem predmestju, v neposredni bližini mejnih prehodov na državni cesti 202 («camionale») stoji ena od največ|lh trgovin na Tržaškem: jestvine, sladice, likerji, salame, meso, gospodinjske potrebščine. Prav vse po nizkih cenah. Pridi, da se boš pre-pričai, naše cene te bodo pritegnile, da boš postal naš stalni klient-Ulica Alpl Giulie št. 2. tel. 870333. Na razpolago parkirni prostor. J