Iz KorOŠkega. '.il. rnarca \n 1. t. m. sino (uili koioiki učitelji iineli svoj MploAiii zbor v Celovcu. Uciteljcm, kteri ko bili pri tem zboru, gotovo nu bude nikdar žal za krajcarje, ki so jih pri lej priliki potroHili. Hvaležni snio učitelji g. Šolcu, kleri je pri (ieželncm odboru preskcrbel dvorano za /.borovanje in ki je tudi višjo gosposko južne /.eleznice napnisil za ccnu vo/.nino. Pri zboru je bilo nuj pied na verHti, kako naj učitclj pri okrajriem šolskem svelti Aoli korisli. O tem je naj pred govoril g. N i k e I , pa niu nisnio kaj piila^ali. Po^ovarjali miiio se drugič, kakšne nadluge dela učitelju fedanji čas šolski denar, in kako naj bi se pomag-alo. 0 tein se je nuiogo govorilo. G. S c p e r povdarja nadloge in težave učiteljske^a stana. 1'ovedal je, da nekteri učitclji inorajo zraven svoje službe opravljatj tndi celo nepristojna opravila, kakor n. pr. mesarijo po okolici, razna posla i. t. d. če hočejo živiti sebe in svojo družino. Mnogo se je govorilo, kako naj bi se vredila učiteljeva plača. Eni so rekli, da naj bi učitelj dobival plačilo po tein, kolikor otrok da podučuje; drugi so zahtevali, naj se vpelje nov davek in iz tega naj se učitelj plačuje. To pa ni bilo vsem po volji. G. P e š e 1, vodja v inestni šoli, ki je tudi v oddelku, ki reševa lansko učiteljsko peticijn, pravi, da je že v deželnem odboru izdelan načert za učiteljevo plačo. Za naprej bode 400 Ijudskih učiteljev (do sedaj jih je bilo le blizo 300). Od teh bodo dobivali 200 po 300 gotd., 100 po 400 gold., 50 po 500 gold., in 25 po 600 gold., in nekteri po 700 — 800 g\. Za učiteljeve vdove bo vsaki, ki ima po 300 gn\A. vkladal 4%, ki ima 400, bo vkladal f>% i. t. d. Cerkvenikove slu/.be ne bode učitelj opravljal, orglavčevo glužbo naj pa še opravlja. Dalje nas imenovani gospod tolaži, da naj nikar preveč ne skerbimo za svojo plačo, da bode slavna vlada že na nas poskeibcla. Potem pride pogovor, kako bi se sestavil nov ,,Abecednik". Oglasili so se štirje učitelji, kteri so pripravljeni prevze(i to delu. Tudi ae je sklenilo, da učitelji dobimo evoj popolni imenik.*) V odbor so bili izvoljeni vsi, ki so bili popred pri učiteljskem zbiiru. G. vndja Pešel je nasveloval, da bi se pri jesenskem velikeni zboru (kteri bo ae pred sploanim avstr. zborom v Gradcu) razstavili tudi Holski pripomočki in enake reči. Naposled smo presvetlemu cesaiju Francu Jožefu zaklicali trikrat: Slava! — Pervi dan smo se opoldne okoli 100 učiteljev sešli v gostiloici rBvropa". Med drugimi napitnicami se je ttuii kranjskim učiteljem, ki so ravno ta dan v Ljubljani zboiovali, napilo, da je gromelo po dvorani.**) Iz Gorice. (Postava veljavna za pokn. grofijo Goriško in Gradiščansko zastran šolskega nadgledstva). (Dalje.) Kdor izgubi pravico do te volitve, inora tudi odntopiti iz okrajnega šolskega svetovalstva. Pervosednik določi evojega namestnika izmed okrajnih šolskih svetovalcev. §. 20. V mestih, ktera imajo lastno občinsko postavo, stopijo naslednje premembe §. 19 pri sestavljenju okrajnega šolnkega svetovalstva: a) Pervosednik je ineslni žapan i njegov namestnik, se voli izmcd okrajnega šolskega svetovalHtva po večini glasov. b) V«aka ver.ska občina, klcra ima nad 500 du.š, za.stopa hc v okrajnem šolHkem svetovalstvu po cnein duhovniku; izraelitiška verska občina pa, ako ima ctioliko duH, po iijencin pervustujuiku. c) Določba §. 10 čerka d nima tii veljave. Temu naRproti pa voli nbčinsko zaHtopstvo iz svuje srede, ali iz drugih, ktcri Hinejo izvoljeni biti, dva uda v okrajnu šiiLsko nveloval.stvii. Kdor izgubi zino/.nost, voljcn bi(i, ima tudi nlopiti \l okrajnega Holskega svetovalstva. *) Tudi na Kranjskcm moramo imeti svoj imenik. **) Slava Vam, verli bratje sosedje! Vredn. §.21. Da čujejo verske interese fistih okrajnih prebivalcev, h kteri veri nobedeii šolnki okrajni svetovalec ne spada, voli okrajno šolako svetovalstvo za vsak verozakon enega svetovalca. §. 22. Vse imenovanja in volitve, omcnjeue v §. 19, 21 imaju veljavo za šest let. §. 23. Okrajno šolsko svetovalstvo ima glede na vse javne Ijadske šole in privatna učilišča, ktera Hpadajo v ta red, s posebnimi učilišči vred, razen c. k. glavno normalke v Gorici, potem glede na odgojišča malih otrok vsega okraja tisto oblast, ktero so imele po sedanjih predpisih politiškc okrajne gosposke in šolski oddelkni nadgleduiki (dekani). Njegova posebna naloga je : I) da zastopa šoltikega okraja intcrcse proti drugiin, da ima okrajno šolsivo v natanjčnem razvidu, da skerbi za postavni red v šolstvu, kolikor mogoče, pomaga sploh in vsaki soli posebe; 2~) da skerbi, da ae razgla.šajo Ijudske žole zadevajoče postavc in naredbe viših Holskih gosposk, in da se (e spolnujejo; 3) da vodi obravnave zastran uredbe in razširjanja obslojcčih, kakor tudi naprave novih šul; da dolača na pervi stopnji zastrau izstopanja in vstopanja v šole, da ima više čuvanjc pri zidanji šolskih poslopij, ako se ne zidajo šole na deželne Iniike, in pri piiskerbljevanju potrebščin za ljudske šole, da pregleduje in poterjuje prinasbe za šole; 4) da imajo varstveno pravico deržave v krajnih šolskih zalogih in solHkih ustanovih, ako zalo niso poklicani posebni organi, ali jc pa (o prideržano kterej višcj oblastniji; 5) da varuje šole in učitelje v vseh ekunomičnih in policijskih zadevah, da določa na pervi stopnji zastran piiložh v zadevah plač (dotacij), preskerbnin, ako se te preskerbnine ne plačujejo iz deržavnega ali deželnega zaloga, in da skrbi za učne pripomočke; 6) da rabi prisilne pripomočke v postavno dolučenih primerljajih ; 7) da začasno podeljuje na Bolah izpraznjene službe in se vdeležuje pri stanovitnem podeljcvanju služb, oziroma pri pomikanju učitelje v više službe; 8) da preiskuje disciplinarne pogre.ške učiteljev in šolske poinankljivosti, in da določa o tem na pervi stopinji, a!i, če je potreba, da nasvet poda o tem deželnemu solskemu svetovalstvu; 9) da podpira, da hc učitelji vedno bolj izobražujejo, da napravlja okrajne učiteljske zbore, in nagleduje Kolnkc in učitcljnke knjižnice; 10) da daje učiteljeiu spričevala zastran njihove rabljivosti; II) da daje ukaze zaslran Hcslavljenja krajnih šolskih HvetovalMtev iu da jim je v pomoč iu uadgleduje njihovu delavnost (^§§. 5, 6, 7, 15); 12) da izredno napravlja šolska pogledovanja; 13) da po zaslišanju krajnega Rolskega svetovalstva po krajnih razmerah dolača čas, kdaj itnajo biti postavnc počitnicc v clementarnih učiliščili; 14) da poroča, daje nasvete, mcnilve, razjasnila in občanna šolnka Hporočila vi.šiin šnlskim oblastnijam. (L)alje prih.) Iz Ljtlbljane. Nemski in polem (udi že slovenski časopini m povedali, da je za Kranjsko deželni šolski svet že seslavljen. Vradni list pa nam to reč tako le lazjasnuje: Dczelni šolski svet HCstaviti in vrediti iina po postavi 25. maja preteč. I. le dcžclna postava; kcr pa se to na lvianj.skem ni zgodilo, je po postavi c. k. dezelni poglavar pooblaščen, da pri posvetovanji va/.nih šolskih zadev k svetu piivzame dcžclne odburnikc, duhovnikc in zvedence v šolNtvu. Gospod c. k. (lc/.elni poglavar je tedaj tudi v ta svet povabil knczoškofijski konzistorij in du/.elni odbor, pa še diuge zvedence v solstvu in ludi evang. 1'ajinošlra. Knezoskofijski koiizistorij je v ta nvet ponlal dva zaslopnika, deželni ndbor pa nobenega. Dežclui iol.ski svet pa (ra/.uii udov iz deželnega odbora) po vladiuem predlogu imenuje presvetli cesar sam. Slisi se, da fbodo pa kmali imenovani začasni okrajni šolski oglcduiki (lle/.irkssclniliiispcctoien). — Po ukazu miiiisterstva za bogoča.slje in šolslvo 10. fcbr. t. I. o začasnem šolskem nadzorstvu je gospod c. k. dežclni pnglavar K o n r a d ž I. E y b e s f e l d 10. t. m. poklical g. g.: stolnega dekana dr. Pogačarja, korarja in bivšega višjega šolskega nadzomika J. Zavašnika, šolskega svetovalca in prošfa dr. A. Jarca, ginina/Jjalucga vodja Smoleja, normalkinega vodja K. Legata, dežclnega odbornika I) e ž m a n a, učilelja glavnih šol A. P r a p r o (i) i k a in J. E p p i c li a iu enega zastopnika časnikariskega. Gospod c. k. deželni poglavar začnč sejo a tim, da pozdravi pričujoče in povdarja, da vlada o imenovani poslavi posebno važnost stavi v posvčt skiišenih zvcdcncev. Po daljni obravnavi se določi to le: 1. Krajno šolsko nadzorstvo , kakor ga je po politični šolski vredbi izverševala duhovščina in okrajni šulski ogledniki, naj do časa, da ae dožeue deželna pn.stava, opravlja začasni krajni aolski svet, kteri naj bo iz cerkvenih, šolskih in sienjskih zastopovalcev. 2. Srenjske zastopovalce v krajni šul.ski evet voli srenja, ali če ima več sosesek ali podsosesek eno šoio, jih voli zbor teh srenj (%. 13 srenj. post.). Naj manj sta dva zastopnvalca, naj več jih je pet, kar določuje okrajni poglavar, v Ljubljani pa mestni župan. Ako pa bi se v kaki srenji (a volilev ne mogla dngnati, uaj pa okrajna šulnka gonpoHka te zaslopovalce sania izvoli in pokliče v krajni Holski svet, 3. Udje začaHiiega krajnega šolskega sveta volijo nied Beboj z večino glasov pcivoflednika in njegovega iiairiCNtnika; ta volitcv velja tri lcta. 4. .Kar zadeva krajnega šolskega oglednika in njegovo delovanje, velja, kakor jc določeno v §. 15. vladincga predloga o Holskem nadzur,s(vu.