Letnik; VI.
V Grt»r*iei, dn6 1. jamivai*ija 1898.
..Primorski List“
izhaja vsaki i., iO., in SO„ dan v mesecu. Cena za celo leto | gl. 50 li., za pol leta 75 n. Posamezne številke ne dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
LIST
'I
£oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, cesarja
Miftro h ijrariiftvt
um j« v G«rici, Jfumelf ulic• it. iO. — Nefra*-kovana pisma se se sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
k m
LI
l
?■
za Časa svojega papeštva?
Vincenc Joahim Pecci, Leon XIII ! To ime prešinja te dni duše milijonov, morda, cele miljarde!
In 11 e zastonj ! Leon XIII. je šel resnično z levovim navdušenjem na pot, katero mu je papežu odkazala previdnost božja.
Ni je rane, vsled katere krvavi sveta nevesta Kristova, naša mati katoliška cerkev, da bi je ne poznal Leon XIII, pa tudi nima rane. za katero bi ne bil 011 podal in nudi! najzdatnišilj, resnično božjih zdravil in pomočkov.
1. Ujetnik je sicer, še zmerom v Vatikanu priprr, kakor je bil njegov prednik Pij IX.
Proti temu je Leon XIII. že več krat protestiral in slovesno obsodil bogoskrunski rop cerkvene države. Katoliških strank glavna misel in skrb mora torej biti ta, da se po svojih močeh po-tezajo za oslobojo papeža Očeta, za poravnanje storjene vnebovpijoče krivice. Katoliš^jh strank in časnikov geslo je torej : Živel papež kralj!
Tega se oprijemlje zmerom očitniše in silniše tudi narod v Italiji. Tem geslom se ponašajo že celi mestni zastopi, cele pokrajine. Že v največih mestih: Benetke, Milan, Florenca, Neapelj itd. imamo izdatne katoliške manjšine. Le še eno malo, pa bo i po rimskih trgih oril gromoviti: Viva Papa re! In to bo Leonovo delo.
2. Človeška družba, kakoršna je danes, goji na lastnih prsih strašno zmijo — revolucijo.
Ta grozna pošast, ki preti vgono-biti človeško družbo in zmesti ves dose-dajni red v njej, zlasti pa vničfti naj-lilagodejnišo božjo ustanovo sv. cerkev, je — socijalna demokracij:). Proti tej je papež Leon XIII. poučil množice v prekrasni okrožnici z dne 28. dec. 1S78 t. j. takoj ob svojem nastopu.
Branil je Leon XIII. proti socija-listoin prav posebno svetost zakona in naravno lastninsko pravico. Kar pa je zares krivičnega v današnji človeški družbi je on priznal ter se potegnil za, — pravico.
Potegnil je s zatiranimi delavskimi Stanovi in v svoji okrožnici o delavskem vprašanju z-leta 1801. povedal je razo deto resnico: da tudi delavci imajo pra vico. ne pa samo kapitalisti. Ta njegova okrožnica je organizovala in združila v
a vice množice kiepko in odločno povdarjajo vero v Kristusa Boga-delavca, pa visoko dvigajo zastavo , krščanske resnice in pia-vice. To je delo Leonovo l
3. Leon XIII je na Nemškem premagal glasovitega 13isinarka in s svojim liavdušev; niem pomagal kat. nemški stranki do vrh vpliva, katerega ima po svojem številu in zlasti po krščansko-pravičnih gospodarskih načelih, kakor jih še zmerom črpa iz Leonovih okrožnic.
Leonova okrožnica z dne 25 jan. 1. 1882, v kateri navdušuje h katoliškemu časnikarstvu, je obrodila povsodi zlasti pa v Nemčiji najboljše sadove. Samo na Nemškem je število kat. časnikov posebno po besedi Leona XIII. poskočilo od •r’ do 400 mej temi do 100 dnevnikov. Zares, veličastno in občudovanja vredno Leonov« delo! Na Angleškem se že skoraj vsi omikani razkolniški krogi ogrevajo za Leona XIII. za rimsko cerkev. V Belgiji je Leon XIII., že prej nuncij pripravljal pot kat. načelu, papež pa mu še s svojo ognjevito besedo pripomogel v Belgiji na celi črti do zmage. V Belgiji zakonito gospoduje katoliško načelo. To je neprecenljiva zasluga Leona XIII. Tudi v A-meriki, v Aziji in Afriki katoliška cer-%l>od žezlo Leono\im zmagoslavno napPeNuje.
Leon XIII. pa ni zabil niti SIo-
•	vai^r Dne 30. sept. 1880 L izdal je
ui	v dia 111 /mili Z, JI
krščansko. vojsko za -krščanske pra na milijone delavcev. Te delavske 11
krasno okrožnico o slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodiju. Sploh se kaže Slovanom jako naklonjenega. Njegova najsrčniša žalja je, da bi se spreobrnili razkolniki Rusi, in povrnivšim se v katoliško cerkev je Leon sam prorokoval posebno nalogo v zgodbi narodov. Da, po Leonovi sodbi imajo ravno katoliški Slovani (kat. Rusi v sredi-mej starim in novim svetom) piipomoči do tega, da bode enkrat ena čreda in en pastir.
Kaj lepega jim moreš, dragi bralec, danes darovati, da, sam Slovan z dušo in telesom pa tudi nič manj katoliški kristijan, pomoliš za spreobrnitev ločenih bratov!
Ko bi se to	za časa
Leona XIII., smo prepričani da bi le ta Slovanom mili, blagi starček vskliknil: „Zdaj Gospod, pustiš v miru svojega hlapca !•*
K temu cilju si prizadevajo Leon XIII. in s vso svoje skrbjo pospešujejo izvršitev načrta. Dne 5. julija 1881 ustanovili so škofije za Bosno in Hercegovino. Leta 1883 pa v Bulgariji 3 apostolske vikarijate, 1 nadškofijo in 2 škofiji.
V	Belgradti so že izposlovali priznanje kat. škofu. Na Ruškem so prav modro uredili [trej strašne odnošaje mej tamoš-njimi katoliki in razkolniki.
Zdi se, da se vse na bolje obrača i tam za katolike. To vse pa je zopet le Leonovo delo ! Kdo bi mogel vse napisati, kar je hvalevrednega storil in z čudovitim uspehom dovršil Leon XIII. ! On je prerodil katoliško vedo rodivši kat. vseučilišča in ustvaril kat. razuni-ništo! To pa pomenja zmago sv. katol.
•	cerkve v bodočem XX. stoletju ? Ves svet strmi nad Leonom in njegovimi deli! Katoličani ga ljubijo” krivoverci m*,m ga zavidajo, nejeverci se čudijo in danes vsi trezno-sodui ljudje vsklikavajo : »Živel Leon XIII. !-‘ In mi slovenski katoličani ?
Tudi mi se damo nvrščevati med častilce Leonove poklanjaje Mu svoj 1 iveo niejono ljubezen! Slava Leonu XII1!!'
Kitali! italijdis suinke v friraorji
za — spravo ?
„Atnico“ piše v svoji božični številki del la „sua lingua": o italijanski narodnosti.
No, mi mu teffft prftV nič ne vzamemo za zlo; saj bi sicer sami sebe obsojali, ko smo vendar in hočemo ostati i mi katoliški pa tudi narodni.
Nekaj pa je, h čemur pri najboljši volji in kljub vsem dobrim sklepom ne moremo 111 ne smemo molčati, namreč razlage krščanske „pravice", kakor nam jo podaje Amico v napomi.nani mirovni številki. .
Amico hoče in si želi združitve 0-ziroma miru v Primorji na temelji pravice, ali ta pravica, kakor jo 011 umeva je povsem različna od pravice, kakor se za njo ogrevajo primorski Slovani in tildi uredništva katol. časnikov »Katoliška Dalmacija" in „Pr. L.“. Da je Ainicova narodnostna pravica povsem drugačna od p raz ice gorej imenovanih katoliških časnikov, o tem nihče več ne dvomi. Še ni davno tega, je Aviico očitno izjavil, da se ne strinja s političnimi_ t. j z narodnostnimi načeli „Kat. Dalmacije"; uredništvo „Pr. Lista“ pa je A/nico menda že ob svojem rojstvu smatral za reda-zione d' affarismo nazionale, kojega narodna pravičnost uresničena.bi pomenjala un completo annientamento della stitpe ita-liaua ! Te besede v slavni mirovni božični številki Arniča smo obrnili 1111 se : na „Pr L.“ ! Zdi se nam namreč, da je cel dotični članek v Amicu nekak odgovor moškim in odločnim besedam „Pr. L “ Pra.v ! Bodi'!
Pa naj se Amico še toliko poije: »Govorica slovanska je odmevala ob ja-drijanski obali že pred 130*0 l.in glasila se bo tudi uaprej, ako Bog da, vzlic vsem peklenskim naporom nasprotnikov 1“
Gospoda pri Amicu!
Za tako pravico, kakor nam jo po-
nujate vi za spravo, nimamo druzega, nego pomilovanja, kakoršnega zasluži taka nekrščanska zaslepljenost, čujte, ljudje in strmite! Amicova pravica je pravica večine.
Tako pravico : večine, naj goji brez vsega obzira na manjšino bodoči g. deželni namestnik v Trstu.
Ako bode le-ta pravičen, in samo to pa nič druzega ne pričakuje od njega Amico: la sarh finita con quel sistema d’ appoggiai e in certi luoghi minoranze in-significanti!
To se pravi po naše: bodoči deželni namestnik bodi pravičen iu izroči na milost in nemilost italijanski večini slovenske manjšine v Trstu, v Gorici i. t. d.
Kjer se podpirajo manjšine, tako sledi iz Arniča, tamkaj je le konfusija, poca giustizia, kateri imamo na rovaš za- j pisati narodnostne boje. Torej : nič slovenske šole v Gorici,' še manj v Trstu ; liič „tabeUa slava dimostr.itiva11 (!) v Piranu itd.! Ako hočejo Slovani imeti kaj zase : naj se jim dovoli „nei loro centri t. j. Slovencem : v Ljubljani, h večemu morebiti v Tolminu ali Sežani, Hrvatom pa v Kastvi!
Kaj ne, dragi bralec, zdaj vemo, kaj imamo pričakovati v narodnostnem oziru od Antiča \ Le-ta se razlikuje od drugih brezverskih in židovskih italijanskih časnikov le v tem, da nas ti vsled svojih brezverskih načel dosledno zatirajo in utajujejo, (ločim dela Amico ravno isto pa nedosledno proti katoliški morali in preko kršč. pravicoljubja. Ali ni taka pisarija obožavanje narodnosti ? Sicer pa vsaka beseda zastonj !
Samo le to še rečemo: „Ako bi „?r. L.“ ne imel pravice do obstanka, bi moral obstajati in to po vsej pravici, zaradi Arniča !
Vemo, da našin narodnih s ran k glasila nekje niso na dobrem glasu. Za, to pa tudi to, kar oni p šejo o krivicah, ki se, nam gode, ne doseže pravega uspeln, , ("eš, „r!isofili“ in ..panslavistični" libenlci I tako pišejo, „il bnou popolo slavo" tega ne misli, ali pa je k večemu : condotto da qualche rncstatore !
Mi in naš list še celo s svojo pisavo odločno protestiijemo proti takemu miziranju. Za našim listom -so duhovniki in sicer: vsa slovenska duhovščina na Goriškem iu v Istri. Za to duhovščino in ž njo je pa naše verno ljudstvo ! Gospoda torej na levi in desni naj vedo: da je v narodnih tirjatvah, vkolikor so jih doslej naznanile naše narodne stranke, „Pr. L.“ popolnoma solidaren ž njimi.
S	„Pr. Listom" pa tudi vsa. naša slovanska duhovščina z vernim ljudstvom vred v Primorji podpiše vse naše doslej i/,Važen« narodne tirjatve Za-to pa odločno zanikano trditev dr. J. Kr. Mon-dade v zadnji štev. „Eco del Popolo", kakor da bi bili naši Italijani vi/time di tentativi di scheacciamento da par te di slavi t. j. žrtve nasilja in preganjanja s strani Slovanov !
Tako! Govorili smo javno in odločno.
Kakor pa končujemo staro oziroma začenjemo novo leto v svojem listu ne-ustrašljivo in brezobzirno nasproti krivici, tako moško in nevklonljivo »e bomo borili i naprej za pravico na celi črt i ! Dobro bomo hvalili, naj bi prišlo i od neprijatelja, slabo bomo grajali, naj bi utegnilo izvirati tudi od prijatelja ! Pomočnikov in sodelavcev pri našem delu : za vero, dom in cesarja ne odbijamo, naj pridejo odkoderkoli ; sovražnikov se ne plašimo, naj so katerikoli. Zaupamo pa na božjo pomoč : „B.og z nami, kedo zoper nas !J Naprej !
(Deželni zbor goriški.
Ziiano je, da slovenski deželni poslanci goriški so stavili v seji 3 februarja 1897 predlog:, naj se poleg'že obstoječih odsekov v deželnem zboru ustanovi še nov upravni odsek sedmih udov, v katerega področje bi spadali vsi predlogi
upravne in gospodarske vsebine, v kolikor spada ta v oblast deželnega zbora.
Ta predlog stavili so slovenski deželni poslanci v ta namen, da bi tako dobili pot, po kateri bi svoje predloge in pritožbe spravljali v razgovor v deželnem zboru, ker do zdaj jim taka pot večinom pomanjkuje. Zahtevali so namreč ob enem, da v tem odseku naj bi imeli Slovenci večino, potem ko Italijani jo imajo že v finančnem in pravnem, Slovenci pa le v peticijskem odseku. V tem slučaju bi mogli Slovenci v upravnem odseku sklepati tudi proti italijanski manjšini ter predlagati svoje sklepe v zbornici, kjer bi se morali razpravljati. Italijani bi sicer imeli moč, da bi take predloge v zbornici vrgli, vendar bi ne mogli zaprečiti, da se o njih govori, ter da zvesta o njih vlada iu svet.
Do zdaj nimajo Slovenci ne v deželnem odboru, ne v važnejših (finančnem in pravnem) odsekih večine in ne morejo potom deželnega odbora ali katerega odseka spraviti svojih predlogov proti volji italijanskih poslancev v razpravo v deželnem zboru. Ako hočejo danes kaj predlagati, morajo najprej predlog naznaniti ; v naslednji seji ga sme predlagatelj na kratko utemeljiti; ako je utemeljevanje nekoliko daljše, zamrmra vitez Pajer proti deželnenu glavarju ;*na to nasvetuje predlagatelj, naj se njegov predlog izroči kateremu odseku ; Italijani glasujejo proti temu, 111 predlog je pokopan, ne da bi se bilo o njem izgovarjalo. Tako postopanje itaUjanskih poslancev je poniževalno za njih slovenske tovariše, ker niti toliko ne ceniio njihovih predlogov, da bi jih vrednim šteli, da se o njih v..odseku ali zbornica razpravlja. V prejšnjih časih so bili Slovenci večinoma tako pohlevni, da so moledovali okolo svojih italijanskih tovarišev, predno so kak predlog stavili, in da so ga le tedaj stavili, ako so 11111 bili Italijani naklonjeni ; pozneje so jeli samostalno postopati, in tedaj se jim večinoma tako godi, kakor opisano.
Italijani so odklonili predlog’slovenskih poslancev radi upravnega odseka in tako so pokazali, da jim ni na tem, da bi bili slovenski in italijanski poslanci enakomerno razdeljeni po odsekih, da bi imeli v dveh Slovenci, v dveh pa Italijani večino. Ravnopravnost poslancev ni jim po volji, ampak zahtevajo prednost •svojim poslancem, zastopnikom manjšine, pred slovenskimi poslanci, zastopniki slovenske dvotretjinske večine v deželi.
Slovenski poslanci so na to izjavili, da nasprotna .italijanska stranka je s tem, da je odklonila predlog radi ustanovitve upravnega odseka, ki je za pre-ustrojitev deželnih razmer heobhodno potreben, odklonila vsako poioštvo, da hoče resno sodelovati ž njimi v korist cele dežele; da po dosedanjem postopanju ni pričakovati nikakega napredka in uspeha ; da kmečke občin« so z nakladami preobložene, da kmečki stan v deželi propada; da vladajoči sistem na Primorskem pospešuje dosedanje neznosno stanje, da gubi našo narodnost in upliv naših poslancev ; da jim tedaj ni mogoče več sodelovati v deželni m zboru, dokler se jim ne da poroštvo, da se resno misli preustrojiti deželne razmere. Ko so to izjavo prečitali, so zapustili dvorano, in seja se je morala zaključiti, ker italijanski poslanci za se niso bili sklepčni.
Ako so hoteli naši deželni poslanci biti dosledni, niso mogli iti v zbornico dne 28. .decembru, ko je bil deželni zbor sklican, brez poroštva, kateio so zahtevali. Poroštva jim niso dali od nobene strani, in poslauci so ostali doma, Ako jih bodo potrebovali, vedo, kje so, vedo pa tudi, kaj jim je storiti.
Deželne koristi niso zavarovani v deželnem zboru, kakor bi morale biti; slovenski del dežele je jznnemarjen v gmotnem in dušnem oziru; a naši po slanci nimajo niti prilike iu moči, da bi mogli svoje predloge spraviti v razj*o-
vor. Naravno je, da v takih okoliščinah naši poslanci ne morejo iti v zbornico.
Vlada, kateri je skrbeti za red in blaginjo v deželi, ne more prezreti teh odnošajev v našem deželnem zboru. Od nje je v prvi vrsti odvisno, da' se povrne mir v deželo in da se omogoči Ustavno življenje. V to svrho mora sama izvrševati pravico in ravnopravnost ter zahtevati in čuvati, da jo drugi izvršujejo. Italijansko oholost je vlada izre-dila, vlada naj jo ukroti; naj pokaže italijanskim objestnikom, da brez njene protekcije niso nič, ter da ona ne trpi, da bi njeni varovanci preganjali večino v deželi.
„Grauc“!
Na mesto Badenijevo _ je stopil Gauč. Gauč je znana oseba. Šele 34 let je bil že minister za uk in bogočastje. Pokojni TaatFe ga je po odstopu barona Conrada leta 1885 poklical na ono mesto. Njegov prvi nastop je bil osodepoln za Češko in Slovensko. Zapil je mnogo učnih zavodov Čehom, Slovencem pa sedaj zopet odprto gimnazijo v Kranji. To je bil eden glavnih povodov, da je Rieger in njegova do tedaj na Češkem vsemogočna stranka zginila z površja. Na njeno mesto so stopili Mlado-Čehi, kateri sedaj vodijo osodo češkega naroda. Gauč seje vedno kazal Slovanom nasprotnega. Vendar sedaj prevlada v njem, kakor se zdi, bolj razum, kakor pa srce. Srce je skoz m skoz nemško, nemška kultura je njemu nad vse. Ali voditelj bodočnosti naše širne Avstrije, ne sme poslušati vsikdar src«, marveč le razum. R.zum, pa mu kaže drugo pot, kakor mu srce veleva Ako lvčomo, da je Gauč birokrat v pravem pomenu besede, je povedano vse. Tun-j (Janč je bil naučui minister od leta 1885 do 1893. Ko je Taaffe odstopil, je nehal biti tudi on minister. Leta 1895 je bil pozvan v gosposko zbornico. Ko je pa Badeni prevzel ministersko predsedništvo, je Gauč zopet postal minister za uk in bogočastje. Njemu se imamo goiiški Slovenci zahvaiiti, da nimamo še slovenske šole v Gorici. Zakaj naklonjen je bil vedno Italijanom. On je, kateri je bil iskreni zagovornik sedajnih šolskih postav. Znan je njegov rek : quieta non movere, ali z drugimi besedami pustimo šolo, kakoršna je. Ta mož' je torej novi ministerski predsednik. Ni čuda, da so se razveselili vsi Židje, krščeni in nekr-ščeni, nemški in italijanski
Gaufi pa Čehi.
Kakor je bil prvi njegov nastop naperjen proti Čehom in S:oveneem, je tudi sedaj njegov prvi nastop bil naperjen proti Čehom. Slovencem ni mogoče več škodovati, ali jim kaj prizadeti, ker nimamo ničesar. Kjer nič ni, ni mogeče nič vzeti.
Torej Čelii so občutili prvi njegovo pest. Proglasil je, zaradi zgorej imenovanih nemirov, v Pragi' in okolici naglo sodbo. Nagla sodba je v tem, da postavijo vsacega neinirneža, kojega v dei inju zasačijo pred šiiri sodnike. Sodniki izrečejo sodbo; sodba se glasi: smrt. Po izrečeni sodbi se počaka največ tri ure, ter se potem obsojenec obglavi. Ako po-
_________________LISTEK_________________
Č A. 3.
(Sličica v dramatični obliki. — K. lJvorjanec).
V	mestu. Pri prosta izba.
Navrtiiik : Torej pri tem ostane, kakor smo se zmenili.’ Mesečno plačo bom pošiljal sproti in nekaj bom vselej pri-dejal za šolske potrebe.
Gospodinja: Prosim, da bi bilo tako.
Navrtnik : Prizadeval si bom, da bo vedno vse v redu. Ravnajte z dečkoma strogo. Denarja jima ne dajajte brez resnične potrebe v roke.
Gospodinja: Zanesite se na mojo besedo.
Navrtnik : In vi, gospod inštruktor, prosim, stopite včasih h gospodom učiteljem in sporočite mi, kako je.
Praznik: Bodite brez skrbi, oče Navrtnik. Storil bom v vsakem oziru, kar bo v moji moči.
Navrlnik (‘dečkom«): Vidva pa ubogajta gospodinjo in gospoda inštruktorja, kakor da bi imela mene pred seboj. Učita se pridno, posebno ti, Anton, ki boš že pričel z latinščino, pa tudi ti, Metod, da boš prihodnje leto leliko vstopil v gimnazijo. Ali bosta pridna?
Oba dečka : Bova, bova.
Navrtnik : Se nekaj. Gospod Praznik, ne pustite, da bi dečka okrog pohajala. Ker se pa mora mladina primerno gibati, prosim, vzemite ju seboj na spre-
mislimo, kako huda je taka sodba, potem spoznamo, kaj so Čehi inlobili od Gauča predsednika.
Posledice Badenijevega odstopa.
Po odstopu grofa Badenija je bilo veselje v vsem Izraelu, nemškem in italijanskem. Rekel bi skorej, da ni bilo večega mesta v Nemcih, da bi ne bilo razsvetljeno, ter poulična drnlial pa ne razsajala. Divji krik in modra pesem, die Wacht am Rliein, se je povsod razlegala. Od druge strani, j>a so Slovani reagirali. V Pragi so Cehi dolgo časa prenašali izzivajočo nemško kulturo. Mirni so bili, ko so liemški buteljni tulili po praških ulicah. Ali ko so Nemci dejansko napadli mirne Čehe, je poslednjim kri zavrela. Vrnili so z obrestmi vsa razžaljenja. Židom in Prusakom so pobili okna ter odstranili nemške napise, na prodajalnicah. Policija in vojaki so bili koj na mestu, da bi branili sveto židov-sko-germansko kri.
Slovenci smo bili mirni. Badenijev padec nam ni šel do srca. Badeni nam ni bil nič druzega, nego ministerski predsednik. kateri je mislil nas izrabiti, ter potem nas ne poznati. Hladni smo bili, do dna duše, ko smo doznali za njegov odstop. Italijani goriški bili te, bili druge stranke so se razveselili. Zakaj ? Bade-niju se je uajzadnji čas dozdevalo, da vendar ni pravo pot nastopil, ko je potiskal Slovence v kot, Italijane pa posadil za dobro obloženo mizo. Kaj so pa Italijani brez vladne pomoči ? Velika ničla, brez pomena. Postavi nič'o, kamor hočeš, bo le ničla, ako ne stoji vladna senca kot enojka spredaj. Zato je pa tudi našim dobrim sosedom postajalo hudo, ko se je začela vladna senca odmikati. O 1 tod njih veselje na odstopu Badenijevem.
Poljaki so za odgovor na vsa zasramovanja v državni zbornici Badeniju na povratku v Galicijo viharno pozdravljal. Židovski liberalci in njih hlapci so-cijalni demokrati so predsedniku, Poljaku Abrahamoviču in drugim Poljakom take razžaljive psovke dajali, da smatramo Primorski list predostojnim, da bi dal tiskati one izraze. Poljaki so bili užaljeni do dna srca. Pri vsem tem so upali nemški liberalci, da se poljski poslanci ločijo od večine pa padu Badenija in njim pridružijo. Res se je bilo bati, kaj tacega, ali stvar se je vse drugači obrnila.
Gauč pa „desnica“.
Veselje katero so kazali nemški in italijanski poslanci ni bilo neopravičeno. Hitro je začel Gauč iskati večino. Obrnil »e je do nemških obstrukcijonistov in Poljakov. Mislil je, da pojde samo ob sebi, zado*ti je, da poreče, pa bode. Bati se je bilo, da bode tudi tako. Del poljskega kluba je bil za zvezo z Nemci. Vedeti namreč moramo, da so Poljaki bili dolsro let v zvezi z nemškimi liberalci. Mnogo je poslancev, kateri so osebni prijatelji nemškim poslancem še od tistega časa, ko so bili žnjimi združeni. Ti so skušali zvariti zopet staro zvezo. Ali med Poljaki je mnogo mlajših poslancev, kateri poznajo Nemce le od prave, t. j. od slabe strani, kot nasprotnike Slovanom. Ti so se uprli z vsemi močmi takej nakani. Povspešili so po-
hod kolikor vam bodo razmere dopuščale. Hvaležen vam bom.
Praznik : Bodite prepričani, da bom vestno skrbel za dečka.
Navrtnik: Dobro. Dolgo sem se zamudil, dalje kakor sem mislil. Čas poteka, vrniti se moram domov. Torej z Bogom> gospod Praznik!
Praznik : Srečno pot!
Navrtnik: Bog vas živi, mati gospodinja !
Gospodinja : Jaz vas malo spremim.
Dečka: Midva tudi.
Navrtnik : Ne! Vidva ostaneta tu. Še enkrat vama povem : Bodita pridna, učita se rada in pa rada molita. Bog ne daj, da bi moral kdaj o vaju kaj slabega slišati. Oglasil se bom večkrat pri vaju in če bosta pridna, vaju vzamem za božiče domov. — Kaj ne, mater in sestrico pozdravljata ?
Dečka: Da, prav lepo.
Navrtnik : Srečno ! Ne tratita časa, pametno porabita vsako minuto in zapomnita si pregovor : „Čas je zlato“.
(Odide z gospodinjo).
Praznik (za se) -. To ti je mož ta Navrtnik. Kako modro govori! Pozna se mu, da je veliko bral, še več pa skusil. Blagor dečkoma, ki imata takega očeta ! Sedaj se pa ti, Praznik, dobro potrudi, da boš natančno spolnoval sprejeto dolžnost. Da, potrudil se bom, da «e z božjo pomočjo skažem vrednega zaupanja tega skrbnega očeta.
svelovauje na desnici. Desnica je še za časa se sporazumela. Izjavila je, da ostane pri načrtu, kakor je bil izražen v adresi na njih Veličastvo, ali z drugimi besedami, da ostanejo edini, kakor do sedaj. Čehom pripuste pa, naj se pobotajo z Nemci.
Slovanski shod v Ivrakovem.
Da bi pa še bolj omahljive poljske poslance obdržali na svoji strani, so sklicali mlajši poljski poslanci Poljski-Ceški shod v Krakovo. Ta shod je imel biti, in je tudi sijajni odgovor Nemcem in vladi. Nemcem na njih surovosti, vladi pa na njen poziv, da bi stopili popolno pod njeno okrilje. V Krakovem je slavila Poljska in Češka pobratimstvo. Obljubili so si ljubezen in podporo v vseh okoliščinah. A ne samo med Poljaki in Čehi, nego tudi med istimi in Jugoslovani je prišlo do bratskih pojavov. „Slovansko-kršansko - narodno zvezo* sta zastopala Vukovič in Biaukini. Na banketu so se pobratili Poljaki, Čehi in Jugoslovani. Prvokrat je prišlo do tako veselega pobratimstva. Ako pomislimo, da so Poljaki dosedaj bili zavezniki nemških liberalcev, potem spoznamo, kako vesel, srečen je bil za avstrijske Slovane tisti dan v Krakovem. A še več Iz Krakovega so zbrani poslanci pozdravili odlične katoliške polance Ebenhocha, Fuchsa in druge, isti so se jim zahvalili. Pozdravov je prišlo od vseli strani v obilem številu. Ta .■'hod je Slovane združil, desnico vtr-dil. Zastopani niso bili vsi poljski poslanci — ni bilo tistih, ki omahujejo. Ali zbrani poslanci so glasuo in jasno povedali :	„Hudodelstvo bi bilo, aki bi sc
kdo drznil rušiti slovensko vzajemnost. Smo in ostanemo edini, naj pride kar hote /“ Mi pravimo : Bog blagoslovi. Gauč sedaj ve pri čem je. Govorilo se je za trdno, da bode poljski minister grof Dieducki. Ali shod v Krakovem je naj-brže stvar preprečil. Omahljivci pa gotovo sedaj omahnejo na desno stran. Pot avstrijski politiki je torej določen. Nemci besne, a nič ne pomaga. Bodo se že ohladili, ko bodo videli, da jim niti Gauč ne more pomagati, ter da so se jim Poljaki enkrat za vselej odpovedali.
Kaj sedaj ?
Vladalo se bode brez pailameuta. Imeli bodemo absolutizem. Nič ne de. Boljši je, kakor židovski liberalizem. Tudi absolutni vladarji se morajo ozirati na želje ljudstva. Večina avstrijskih narodov je pokazala, kaj hoče. Ako se bodo odslej na Dunaju ozirali na želje večin«, bo prav, drugače bo pa vlada sama gladila pot notrajnim nemirom Jiu prekuci-jam. Vendar pa dolgo ne bode trajalo vladanje brez parlamenta če ne bo drugače mogoče, se bode našla druga pot do sporazumljenja. Zdi se, da Gauč bo poslušal, kakor rečeno razum. Najnovejša premeščenja pri raznih namestnikih kažejo, da misli kreniti na pravo pot. Oso-bito smo na Primorskem se oddahnili, ko smo zvedeli, da gre v pokoj sedajni namestnik. Žal, le preveč se bojimo, da je Gauč vpokojil le nekatere neljube osebe, da pa nikakor ni maral penzijoni-rati tudi doslejni „zistem“. Bog daj, da bi se mi v tem motili (motili).
n.
(Čez nekaj let. Ravno ista izba. Poleg mizice pri oknu sedi Anton. Pri drugi mizi, na kateri je polno knjig, piše Metod.)
Anton (odloži knjigo, zapali smodko in gledaje skozi okno govori) :	Grozna
puščoba. Zunaj lije, da ni mogoče izpod strehe, a tu ta suhoparna matematična pravila.
Metod: Ali si se že naučil ?
Anton: Nimam veselja.
Metod: Le potrudi se, bo že šlo. Nekoliko dobre in resne volje pa vstraj-nosti je treba, pa gre.
Allton (kakor bi nič ne slišal, poje): Bom šel na planince Na visoke gore:
Bom slišal zvoniti Zagorske zvone.
(Mej tem vzame klobuk in dežnik ter hoče iti.)
Metod (stopi predenj): Anton, kam pa misliš ?
Anton : Iz zaduhlega ozidja mej vesele ljudi.
Metod (proseče): Anton, brat moj Anton, nikar ne hodi, prav lepo te prosim, nikar ne hodi. Ostani raje doma in se uči. Ogiblji se svojih tovarišev, ki so ti le navidezni prijatelj. (Prime ga za roko.) Spomni se rajnega očeta. Ravno tukaj je bilo pred nekaj leti. Ravno tukaj so se od naju poslavljali in opominjali rekoč: „čas je zlato11. Sedaj jih sicer telesno ni tu, ali iz svetih nebes,
Narodno gospodarstvo.
Gospodarski shod v Šempasu.
Shod v Šempasu dne 19. m. se je prav dobro sponesel. Zal, da je bila dvorana premajhna, skoraj 100 mož je ostalo zunaj dvorane. Na shod so prišli skoraj vsi gospodarji županije Šempas in nekateri bližnji sosedje in deželni poslanci veleč. g. dr. - Anton Gregorčič, dr. H. Tuma, prof. Iv. Berbuč in župnik BI. Grča.
Ob 3. uri popoldue je otvoril shod dr. Tuma in pozval shod, da si voli predsednika. Shod je z navdušenim vzklikom volil predsednikom prvega narodnega voditelja državnega poslanca dr. Antona Gregorčiča. Predsednik prijazno pozdravi dosle možake in v jedrnatih stavkih pojasni važnost shoda in da besedo č. g. BI. Grča, da poroča o prvi točki dnevnega reda o zavarovalnicah govede.
Za uvod omeni govornik, da Slovenci smo predolgo pustili v tujih rokah kupčijo in denarne zavode in zavarovalnice, zato je hiralo narodno blagostanje kakor peša kmetija, ako jo gospodar prepusti le delavcem in najemnikom a sam se zanjo ne briga. Omenil je napredka o tem oziru in prešel na zavarovalnice za govedo. Govoril je o dosedanjih pripravah za ustanovitev zavarovalnic po vsi deželi. Omenil je, da dosedanje skušnje priporočajo ustanovljati male zavarovalnice po duhovnijah ali po županijah, kakor se prilega krajnim razmeram ; a vse male zavarovalnice zjediniti v deželno zve^o. Velike zavarovalnice se niso nikjer obnesle, ker pri takih naj manj polovico dohodkov požre, uprava; male pa si ljudstvo, si soudje sanu o-skrbujejo skoraj brez stroškov; vplačtni denar ostane doma v domačih role ih. Dostavi pa, da male pridejo lahko v stisko ob času kužnih boleznij in velikih nezgod ; zato je potrebna zveza vseli posameznih zavarovalnic, da ob čj,su potrebe „ z veza11 podpira onemogle krajne zavarovalnice. Nadalje je govornik razlagal uredbo zavarovalnic. Ker živinorejci komaj čakajo pouka o iiauierovanih zavarovalnicah si vsojam precej obsežno posneti govor.
Namen zavarovalnic je zavarovati govedo in odškodovati društvenike za izgubo vsled pogina ali nerabnosti, v drugi vrsti pa tudi pospeševati rdjo govedi.
Druitvenile more postati vsak živinorejec, ki glešta kako goved v dotič-nem zavarovalnem okraju. Mnogi sicer žele, da bi se zavarovalo tudi konje in prešiče ; toda odbor je za sedaj odločil, da se bo zavarovalo samo govedo, ker goveda je najvažnejša domača žival, in je razmerje glede nevarnosti pogina precej enaka po vsi deželi, vse drugače pa je glede konj in prešičev. Konjereja in prešičereja ni enako razširjena po deželi, posebno pa je neenak« nevarnost pogina, in ta nevarnost je sploh večja, nego pri govedi, da! tako velika, da bi se pač težko vzdržala zavarovalnica ki bi v-sprejemala v zavarovanje tudi konje in prešiče. Sicer pa tudi ni izključeno, da se tu ali tam ustanovi poseben samostojen oddslek za zavarovanje konj in (ali) prešičev.
kamor jih je neskončno modri Bog poklical prezgodaj za našo družino, gledajo doli na naju. Ostani torej doma; porabi zlati čas za kr.r je odločen; spolnuj dolžnosti in misli nekoliko na prihodnost ter ne delaj skrbni in dobri najini materi sivih las. Sam dobro veš, da ti v šoli ne gre dobro. Prvo polletje ni dobro izpadlo, v drugem tudi nič dobrega ne kaže, vender ni še vse zamujeno. Se je čas, poprimi se torej in priden bodi !
Anton: Jaz moram iti.
Metod : Kako to ?
Anton: Ker sem obljubil.
Metod: Taka obljuba te ne veže. Ti si očetu že davno obljubil, da se boš pridno učil, to torej spolnuj. Prva naloga je stanovska dolžnost.
Anton: Meniš, da bom besedo prelomil ?
Metod: Tedaj velja pri tebi malovrednemu tovarišu dana beseda več kakor očetu dana obljuba? Oni hočeš biti zvest, za to se pa nič ne zmeniš? Anton, Anton, ne goljufaj se tako zelo, ne slepi samega s«be! Porabi čas v svoj prid, ne pa drugim ua ljubo.
Allton (se razhudi) : Da bi vedno pridigoval o šoli in dolžnosti! Skrbi z&-se. (Naglo odide pojoč) :
Mi smo štirji,
Vsi pastirji Vince radi pijemo ...
(Dalje).
PRIMORSKI LIST
Sfr. 3
Kdor hoče postati društvenik, mora se oglasiti pri načelstvu, ki ponudbo sprejm* ali odreče. Ali se bodo sprejemali v društvo samo živinorejci ali tuli druge osebe kot podporniki, o tein še ni govoril odbor.
Pristopnina za vsakega uda znaša ■eno krono in za vsako goved še 40 vinarjev, ki se plača enkrat za vselej pri vstopu; redni letni prispevek ali zavarovalnina pa po 70 vinarjev od 100 kron vrednosti zavarovane govedi. Predno se živina sprejme v zavarovanje jo bodo ogledniki ogledali, je li sposobna za zavarovanje Zavarovanje se bo vršilo po štirih razredih. V I. razred se bo uvrstilo govedo vrednosti po 400 kron, v II. razred govedo vrednosti po 300 kron, v III razred govedo vrednosti po 200 kron in v IV. razred govedo vrednosti pod 100 kron. Društvenik bo sam svojo govedo uvrsti! v povoljni razred. Da bo pa govedo uvrstil v pravi razred k temu ga bo silil lastni prid. ker bo v pravilih ■določeno, da- društvo odškodnino plačuje na podlagi cenitve po dveh oglednikih, da pa znesek odškodnine ne sme presegati zneska razreda, po katerem je bilo govedo zavarovano.
Odškodnina se bo plačevala za slučaj pogina ali nerabnosti goveda, če ni nezgode kriva hudobija, zloraba ali zadolžena zanikrnost. Tudi se škoda ne povrne, ako jo provzroči vojska, ostaja, potres, povodenj ali požar; za take nezgode je pač treba posebnega zavarovanja. Visokost odškodnine se bo merila po gmotnem stanu društva, izplačevala se bode iz letnih dohodkov in iz pričuv-nega zaklada. V sili pa bo pomagala zveza, ali pa bo tudi izredni občni zbor skrbel za izredne stroške. Zavarovalno e niso osnovane na kapitalistični podlagi, vendar bodo skrbele za primerni kapital, ki se bo nalagal v narodnem denarnem zavodu.
Organi društva bodo: občni zbor, načelstvo, nadzorstvo, ogledniki, tajnik in blagajnik. Vse organe voli občni zbor. Načelst vo obstoji iz predsednika, namestnika, petih odbornikov, tajnika in blagajnika. Načelstvo sprejema ude, skrbi za društveno imetje in opravlja vsa redna društvena opravila. Nadzorstvo obstoječe iz treh udov bo n dzorovalo društvene knjige in blagajnico in sploh poslovanje načelstva. Število oglednikov bo določeval po potrebi občni zbor. Ti bodo po navodu načelstva ogledovali govedo in jo cenili pri zavarovanju, pri !o'ezui in pri poginu.
Posebne važnosti za posamezne zavarovalnice bo zveza. Udje zveze bodo posamezne krajne zavarovalnice, te pa bodo v zvezi zastopane po svojih predsednikih in posebnih odposlancih, katere voli občni zbor posameznih zavarovalnic. Ni pa še konečno odločeno bo li vsaka zavarovalnica poslala v zvezo le po jed-nega odposlanca ali tudi po več razmer-no s številom zavarovane govedi. Tudi izvrševalni odbor še ni odločil, bodo li zastopniki posameznih zavarovalnic namreč predsedniki in odposlanci organe zveze volili le izmed sebe, ali izmed vseh udov zavarovalnic ali morda tudi druge osobe. Sicer pa se bo to vprašanje rešilo skupno z vprašanjem o podpornih udih.
Vsak ud zveze, to je vsaka zavarovalnica : bo plačeval v zvezino blagajnico po 20 kron na leto in od vsake zavaro-ne govedi po pet vinarjev od 100 kron vrednosti zavarovane živine. Zveza pa bo iskala tudi izrednih dohodkov od države in dežele, da bo tim lože in vspeš-nejše podpirala svoje ude.
Organi zveze so: občni zbor, načelstvo in okrajni odbori. Občni zbor se sestavlja iz presednikov in odposlancev posameznih (zavarovalnic pa iz vseh članov zvezinih odborov in načelstva.
Zvezine zavarovalnice se dele po sodnijskih okrajih v skupine. Zavarovalnice vsakega okraja so edna skupina iu si volijo za vsaka tri leta svoj okrajni odbor peterih članov, okrajni odbori posredujejo med načelstvom zveze in med zavarovalnicami svoje skupine ter vrše dano nalogo načelstva in temu poročajo v stanju zavarovalnic. Načelstvo se sestavlja iz štirih udov, in vodi opravila zveze, sestavlja letni račun in proračun in sklepa v vseli društvenih zadevah, ki niso izrečno pridržane občnemu zboru, in čuje inad zavarovalnicami, da redno poslujejo iin se varujejo primanjklejcv. Občni zbor woli načelstvo in odkrajne odbore.
Ko je govornik dovršil svoje poročilo odprl je predsednik razgovor, katerega so »e mnogi vdeležili. Dr. Tuma in 44rča sta dajala pojasnila na vprašanja.
Drugi govornik dr. Henrik Tuma, deželni odbornik, je govoril obširno o zadrugah in naših narodnih dnenarnih zavodih. Posebno je pojašneval namen in
uravnavo trgovsko podporne zadruge. U-nemal je ljudstvo k pristopu.
Konečno je gospod župan Josip Faganel zahvalil oba poročevalca za njihov trud in koristni pouk, pa tudi obljubil, da on kot načelnik šempaske županije bo deloval v prospeh zavarovalnice in trgovsko- obrtne zadruge.
Predsednik shoda dr. Ant. Gregorčič je za sklep še enkrat opozoril na važnost zavarovalnic za govedo in na ko-rist trgovsko-obrtne zadruge za slovenski narod na Goriškem in je zaključil shod. Možje pa so pred razhodom vzkliknili še krepki živijo našemu državnemu poslancu in pričujočim deželnim poslancem.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državno - zborsko zasedanje je zaključeno. Dne 31. decembra se objavijo cesarske naredbe glede določitve kvote, nagodbenega provizorija, šestmesečnega proračunskega provizorija ter določitve števila vojaških novincev. To je toraj dosegla nemška nadutost, da je parlamentarno delovanje začasno ustavljeno.
Deželni zbori goriški, kranjski, gališki dolenje - avstrijski, štajerski in šlezijski so pričeli zborovati dne 28 decembra. Peški, gorenje avstrijski, solno-graški, koroški, bukovinski, moravski, tirolski, predarlski, tržaški prično zborovati dne 10. januvarija. isterski iu sicer v Pulj i dne 20 jan.
Nove jezikovne naredbe menda izda Gautsseheva vlada v sporazumljenji z obema češkima strankama. Mešajo in mešajo, a kruha le ne speko brez kvasu kršč. pravičnosti.
Češko gimnazijo v Opavi prevzame vlada s prihodnjim šolskim letom v državno upravo, zopet mala drobtinica jednakopravnosti.
Češki zaupniki zbrali so se v Pragi, ter vsprejeli več resolucij v prilog državnozborski večini in nje zahtevam.
Ogri so napravili zakon, po katerem se pomažarijo vsa nemažarska krajevna imena. Magnatska zbornica pa je na predlog škofa Romana razpravo o tepi predlogu odložila na nedoločen čas.
Vnanje države
Novo italijansko ministerstvo je sestavljeno. Takoj pa je pokazalo, da se vjema} z načelnikom Rudinijem v boju proti papežu in cerkvi.
Nemci so z velikim hrupom poslali nekaj ladij na kitajsko obrežje. Ne namerujejo pa menda nič manj nego razdelitev kitajske države.
Turška nasilja v Makedoniji. V Makedoniji vre zopet. Turki so napadli mnogo bolgarskih podanikov. Vsled tega je pričelo vreti med bolgarskimi prebivalci.
Dopisi.
Iz gorenje Vipave 27. decembra. (Izv. dop.) — Kakor je bilo v Vašem cenjenem „Pr. Listu" že omenjeno, seje vršil sv. misijon na Gočah, od 19. do 27. t. m. Vodila sta ga s znano spretnostjo čč. oo. Frančišek Doljak iu Jakcb Verhovec iz T. J. Njun trud je neumoren ; posebno se pa je čuditi našemu rojaku v misijonih postaranemu neumorno delavnemu g. o. DoJjaku, ki deluje po ljudskih misijonih že nad 40 let. Kako blagodejna je tihota ob sv. misijonu, med tem ko je pred liberalni krik razburjal duhove! Da pa je pravcati liberalizem le umetno gojena (eksotična) rastlina, se je zopet pri tem (sv. misijonu na G. pokazalo. Moči sv. misijona, s katero vleče na se človeška srca, se ni menda mogel nihče ustavljati; udeležile so se ga pa tudi druge obmejne duhov-nij« goriške nadškofije, ker Goče-Erzelj, katerima duhovnijama je prav za prav veljal sv. misijon, stojiti ob primorsko-kranjski meji. Vreme je bilo ves čas sv. misijona prav ugodno in suho. Procesija v kateri je šlo 10 duhovnikov z č. g. vipavskim dekanom na čelu, se je vršila po blagoslovljenju dveh misijonskih križev — eden za Goče. drugi za Erzelje — dne 26. t. m. ob 2 popoludne ob lepem vremenu. Dekleta obeh duhovnij v belo oblečena in z venci na glavah so s svečami v rokah spremljala oba križa, katera so nesli krepki mladeniči obeh duhovni). Okna, koder je šla velika procesija po vasi so bila razsvetljena; posebno lepo je bilo to napravljeno pred durmi veleposestnika g. Štef. Habcta, ki j« obhajal ravno ta dan svoj imendan. Kako spodobno je pač tako javno spoznanje naše sv. vere I Po sklepni pridigi ao se ljudje vsi zadovoljnih src razšli, Ur hvalili Boga in čč. oo. misijonarje,
ki so pasli njih duše celi teden zveličavnimi nauki. Tudi 4 obmejni duhovni iz goriške nadškofije so pomagali .spovedovati pri sv. misijonu in dva sta se tudi udeležila omenjene procesije. Sv. misijonska križa je naredil za zmerno ceno iderski kipar g Dežela, ki je v tej stroki vsega priporočila vreden. Čč. oo. misijonarjem, bodi tem potom izrečena očitna in topla zahvala, pri Bogu pa stotero plačilo! Ravno tako bodi tudi srčna zahvala izrečena domačemu gosp. župniku, ki je oskrbel sv. misijon. Spoštovani duhovnijani Gočani naj bi bili pa ponosni na tako nesebičnega dušnega pastirja in mu hvaležni za veliko dušno dobroto, ki jim jo je naklonil.
Trije onih mladeničev, ki so nagajali 31. oktobra t. 1. tisti večer po liberalnem shodu v Vipavi in okoli župnega dvorca na Gočah divjaško razsajali, so bili te dni obsojeni v Vipavi, na 4, 5 in
6	tednov ječe, poojstrene s postom, za kar se imajo zahvaliti le liberalcem, ki so jih naučili in hujskali k temu. Nekateri so pa glede omazanja okna poklicani pred dež. sodišče v Ljubljano. Tak žalosten sad donaša današnji liberalizem. Preč za vselej z njim iz Vipavskega iu iz cele Slovenije!
Iz dolenje Vrtojbe. Mnogo krščanskih duš pričakuje z veselim srcem božične praznike. Z veseljem pričakujejo njega, ki je toliko trpel, da bi odrešil človeški rod. Vsaka pobožna duša moli ni praznike pred detetom, ki je prišlo na svet, da bi prineslo mir iu spravo med ljudi. Ali ga je prineslo tudi k nam ? Ne. Čeravno je svaril č. g. vikarij svoje ovčice, da naj posvečujejo te praznike z molitvijo iu dostojnim obnašanjem, se niso spominjali vsi njegovega svarjenja. Ze pri belem dnevu so prišli fantje in nekateri možje iz Mirna pijani in s koli v rokah v Vrtojbo. Ti niso gotovo poslušali pridige njih dušnega pastirja. V dol Vrtojbi so se izrazili, da gredo po fante v gor. Vrtojbo, ter da se potem združeni vrnejo k nam. Čemu vse to ? Uganiti ni bilo težko. Ker kmalu smo jih videli — plesaje po dva in dva — vračati se iz gor. Vrtojbe. Iskati so jeli prepir, beseda da besedo in prišlo je do pretepa, pri katerem je bil nek mladenič iz dol. Vrtojbe ranjen. To je posvečenje praznika ! A še hujši se je godilo po noči. Fantje iz gor. Vrtojbe prišli so po noči v dol. Vrtojbo vasovat. A izkazala se je resnica pregovora: Kdor išče, najde. Še ni preteklo pol ure, odpeljani so bili trije razgrajalci v bolnišnico. Tako torej se godi pri nas. Pridejo, napadejo, obležijo ter tako spravijo v nesrečo sami sebe in druge. Eni morajo v bolnišnico, drugi pa v jetnišnico. In kdo je največ kriv temu ? Krčmarji, kateri držijo svoje krčme odprte tudi do in čez polunoči. In ako ne bo županstvo bolj strogo postopalo proti nemarnim krčmarjem, bodo pa drugi morali strogo postopati proti — nemarnemu podžupanstvu.	Vrtojbcan.
Iz Srpenice, nam piše g. D. Faj-gelj. Kot popravek notice o šolah na Toiminskem v 35 št. P. L. objavljam, da sem šolo na Srpenici s l. sept. t. 1. bil pričel in celi mesec nadaljeval. Po pretečenem 40 letnem službovanji pa sem prosil za stalni pokoj in sl. c. k. okr. šol. svet mi je vsled telesne oslabelosti dovolil dopust do novega leta. Ker glede pokojnine moje do danes še nič ni določenega, sem 16. t. m. prosil sl. c. ok. šol. svet za podaljšanje dopusta ali pa sem se zavezal sprejeti zopet šolo. Dotičnega odloka pa še nisem dobil.
To je istina ; vse drugo je — raca.
Iz Podmelca. Srečno Vam novo leto, gospod urednik! Naši župniji začenja se tudi srečno novo leto kajti z 1. januvarijem 1898 bode delokrog naše pošte razširjen in se vpelje služba ruralnega ali selskega pismonoše.
Pohajal bode župnijo Podmelec pismonoša na erarične stroške (in ne kakor se nekateri kratkovidneži boje na ljudski račun) po dvakrat, na teden iu sicer ob torkih in sabotah Poštue-nabiralnice bodo na Selih, Kneži in na Logarskem. Upati je pa, da se pozneje nastavijo n&-biralnice tudi v Logeh za graparje, in na Temljinah. Kolikega pomena je ta pridobitev za naše kraje bode vedelo ljudstvo šele ceniti, ko se bode o blagodejnem uplivu ruralne pošte iz lastne skušnje prepričalo in bode vedno hvaležno našemu č. g. župniku, ki nam je to od c. k. poštne in telegrafske direkcije v Trstu izprosil.
Ni toraj res kar piše podmelški dopisnik v zadnji Soči, da bi bil naš č. g. župnik Josip Primšar to popravo samo toplo priporočal za obsežno občino, ampak gospod župnik je vloži) prošnjo v imenu farnega urada, Za celo obsežno župnijo, katera pa šteje tri občine. V
tem smislu prišla je tudi rešena prošnja župnemu uradu. Podpirala sta pa prošnjo slavno c. k. okrajno glavarstvo in županstvo Tominsko ter veleblagorodni c. k. poštni komisar Dr. Božidar Sveceny, kateri se je o nujni potrebi te preko-ristue vpeljave sam parkrat prepričal. Najtopleja zahvala vsem imenovanim! — Rad bi, gosp. urednik, Vam in cenjenim čitateljm vrlega Prim, lista povedal še kaj o krasnem našem cerkvenem petji iu o novem tamburaš k cm zboru, pa vem, da ste sedaj ko izide zadnja številka za letos v zadregi s prostorom; Oglasim se pa po novem letu. Zdrav-stvujte Vi in čitatelji Vaši, kojih Vam želim v novem letu vsaj še enkrat toliko kakor je sedanjih.
Faran.
Glasba.
II.
Prva fantazija z vpleteno zahvalno pesmijo za orgle. Zložil iu preblagoro-dnemu. velečastitemu gospodu Dr. Frančišku Detela, ravnatelju c k. gimnazije v Novem Mestu, najponižneje poklonil Igu. Hladnik. Op. 33. V Lljubljani. Založil skladatelj. Tisk. I Blasuikovih naslednikov. Cena 80 kr.
Ko pregledujem označeno fantazijo, mi nehote pride na misel smešen izrek starega orglavca, ki še glask ni urael. Vprašan po znanji glask, se je vselej prav možato v svojem dialektu izrazil. „Bujl gnosta k je jejda nas'jana, bujl mačuu naj paje frtapjana1. V tej fantaziji j« »jejda" zares prav gosto nasejana iu posledica te gostote bo, da bodo orgle ob proizvajanji te fantazije glasile se močno, krepko in veličastno. Z ogromnim napredkom v »tavbarstu orgel nastala je torej potreba takih impozantnih skladb, kakoršnih imafrancozka in belgijska glasbena literatura, a ne. da bi te skladbe večinoma zaslužile pridevka, da so cerkvene. Omenjeni fantaziji pa se ne more očitati nccerkvenosti. —
Fantazija je namenjena za presku-šnje novih orgel, za slovesne uhode procesij in pri darovanjih. Dostavim še, da bi se tudi v koncertu kaj dobro podala. Pisana je na tri sisteme, kar hvalno omenjam in sestoji iz treh delov: Pri del gre v f mol-u pa se prevrže v f dur. Na splošno je ta del bogat modulatorične sile. Koncema sledi napev: »Hvala bod’ Gospod Bogu“ v polnih, mnogokrat 8 iu 9 glasnih akordih. V podlogo mu služi pedalni glas v »triolih." Drugi del ima namen pokazati v jasni luči značaj in lepoto posamnih spreruenov : Salicional, aeo-lina, undamaris violončeli, flauto, bour-dun, cello, flauto dolce itd. Tretji de! „tinale“ preide po kratkem uvodu v lepo in prav dobro disponirano fugo.
Trditi moram, da se v vsej fantaziji kaže jaka spretnost skladateljeva v vsej skiadoglasji in kontrapunktu; saj ime njegovo je že toliko znano, da mrt hvala malo koristi a graja .nič ne škoduje Rad bi sicer videl, da bi tekla fantazija povsod prav gladko ; osobito tam ker se vrste prehajalnice na ležeče akorde, namesto diatonično, pa kromatiško.
V	tem je razlika med staroklasično glasbo, katera je bila bolje kontrapunktiška nego je moderna, ki sloni popolnoma na harmoniji in se teaimsrčno ogiblje pre-hajalnic. Rad priporočam omenjeno skladbo. Obžalujem le to, da je kot proizvajajoči komad malo komu dostopna, ker zahteva virtuoznega orglavca iu mogočnih orgel na dva mauuala s popolnim pedalom. Kot »študija" pa bo vsakemu prav dobro došla
Spominčice.
Doslej bilo je le 11 papežev, ki so papeževali po 20 in še več let:
1. Sv. Peter (34-67), 2. Sv. Silvester (314 -337), 3. Sv. Leon Veliki (440-461), 4. Hadrijan (774—793), 5. Sv. Leon III. (795—816), 6. Aleksander
III.	(1159—1181), 7. Urban VIII. (1623— 1644), 8. Klement XI. (1700 — 1721), 9. I’ij VI. (1775—1799),	10.	Pij VII.
(1800—1823), 11. Pij IX. (1846 — 1878),
12.	bodo, če bode volja božja, zdajni slavni naš sv. Oče Leon XIII. in sicer dne 20 februvarija 1. 1898.
Če se to zgodi, za kar najsrčneje prosimo Gospoda Boga, potem bodo naš slavni sv. Oče tudi v tem oziru jedini in preblagrovani mej vsemi papeži, ker nobenega iz mej njih ni: da bi bil združil v svoji osebi: zlato mašo (1889), zlato škofovsko mašo (1893) in demantno mašo (1898) ter, če bo Bog hotel, 20-letnico papeštva! — Kaj ne, prečudni so. nameni božji!
Hočete čudežev! Kaj ni to skriv-
nostno čudo, da ta sivolasi starček, ki je bil vsikdar slaboten, toliko časa pod težavno tijaro skrbij in žalostij vstraja, posreduje mej nebom in zemljo roseč nebeških naukov svojih lastno - ročno pisanih okrožnicah, noseč luč mej človeško zapeljano družbo, zdrav in čil na duhu bolj angelju podoben nego človeku ?
Mi vidimo v tej okoliščini prst božji in klanjaje se Previdnosti Njega, ki vodi svojo sv. cerkev, prosimo, naj še dolgo l«t živi in ohrani Leona XIII. luč narodom in tolažbo sv. cerkve pa ponos vseh kat. vernikov 1
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. — V Ljubljani je umrl dež. sodišča predsednik pl. Kočevar. — V zgornjem Kašlju se je ubil kajžar Val. Mercina. — V Št. Petru na Krasu je pogorela lesena delavska kuhinja. — Novo gimnazijsko poslopje prič-no spomladi graditi v Ljubljani. Stroški bodo znašali 202.000 gld. — V Mednem pri Medvodah se je na vojaških vajah ponesrečil major deželnih brambovcev Ivan Lavrič. — V Trzinu so konji povozili 88-letnega starčka, ki je vsled dobljenih ran umil. — Ljubljana ima 32.559 prebivalcev. — Nov „Gasilni dom" sezidajo v Ljubljani. — Na planini Osredek se je ponesrečil 26-letni Franč. Dobovšek. — Z današnjim dnevom je dobila Ljubljana električno razsvetljavo. --Dne 24. ni. m. so občutili po mnogih krajih potres. — V Zagorju ob Savi so zaklali gostilničarja Košmela.
Na Štajerskem. — V rogaškem okrajnem zastopa imajo zopet nemškutarji večino. — Sv. misijon so obhajali v Vojniku. — V Polički vasi blizu Pesnice je kočar Vračko ubil svojega 70-letnega tasta Ferlinca in njegovo ženo. ter jima pobral denar. Morilca imajo že pod ključem. — Dež. glavarjem je imenovan grof Edmund Attems, ki je odločen nasprotnik Slovencem. —Blizu Ljutomera se je obesil gostilničar Al. Cer-njavčič. Žganje zmedlo mu je pamet? — Celjsko mesto ima za prihodnje leto 27.437 gld. 12 kr. primanjkljaja. Lepo gospodarstvo. — Utonil je v Stermecu pri Ptuju 3-letni sin kočarja Jan. Ceha. — Vrli ,,Slov. Gospodar" z novim letom izhaja v povečani obliki. Dobro !
Na Koroškem. — Zadnji „Mu“ je bil zaplenjen. — V velikovški občini so zmagali mladi nacijonalci. — Blizu Pon-tablja je zasul sneg tli prebivalce iz Zgornje Studene. Našli so vse tri mrtve pod snegom. — Odvetniška zbornica je slovenskemu odvetniku dr. Kraut-u prepovedala uradovanje v Pliberku. — Kat. pol. društvo za Koroško je ob praznikih priredilo štiri shode. Le vrlo na piv j !
n ® ¥ I € F*.
Gorica.
Srečno in veselo novo leto vsem našim naročnikom, sotrudnikom in dopisnikom.
Prevz-višeni knezonadšjvof dr, Jakob Missia i-o bili na Dmiaji, kjer so v roke papeževega zastopnika položili obljubo zvestobe. Na to jih je presv cesar vsptejel v avdijenci. Predvčerajšnji uradni list je objavil uradno njihovo imenovanje.
Stolni župnik, kanonik Frančišek Košuta je še zmerom v veliki nevarnosti. Bati se je. narlmjšega. Skoda bi ga bilo, prav velika škoda. Bil je mož na svojem mestu in vzoren duhovnik pa tudi odličen domorodec. Molimo zanj, da n un ga mili Bog ohrani še dolgo let,!
Novi tržaški namestnik grof Goess . je prejel čast tajnega svetnika.;
P. Bernard Vovk vpokojeni gimn. profesor, ki je bival dalje časa na Kostanjevica je obhajal 27. dec. svojo zlato mašo. Blagemu starčku, na mnoga leta!
Volilni sliod je sklical državni in deželni poslanec, dr. Gregorčič v goriško Čitalnico za nedeljo 2. januarija ob 10l/tt uri predpoludne. Na dnevnem redu bo razgovor o političnih razmerah v deželi in državi. Volilci se uljudno vabijo, da bi se shoda udeležili v obilnem številu.
„Comere“ in čč. oo. kapucini. Goriški ,,šmok“ obrekuje zopet čč. oo. kapucine, češ, da so prodajali 24. t. m. po Gorici namočene polenovke „kontra-bant“ — pod ceno. Vsak pošten človek ve, da je to nesramno obrekovanje. A žid se je vsedel na limanice, brezvestnega vohuna-odetuha, ker si misli: nekaj le obvisi, le obrekuj, saj so — kapucini.
Zahvala. Podpisani načelnik izreka v im«nu društva najpresrčnejšo zahvalo s'avni »Goriški ženski podružnici družbe s v. Cirila in Metoda41 ua znatni podpori 200 gld., katere je izročila kot čisti do-
hodek velikoga koncerta, z dne 11. t. m. v društvene namene, V Gorici, 30. decembra 1897. pr. A. Gregorčič, predsednik društva „Šolski dom“.
Goriška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je priredila dne 11, decembra 1897 leta koncert, živimi podobami iz povesti : „Miklova Zala“. Pre-srčna hvala vsem blagim osebam, katere so s toliko blagohotnostjo sodelovale in pripomogle k lepej izvršitvi podružnične namere.
Pri koncertu se je prejelo	331	gl.	54	kr.
Troškov je bilo .	.	.	115	„	81	„
Čisti preostanek	215	gl.	73	kr.
Od čistega preostanka se je v izročilo 200 gl. slav. odboru za „Šolski dom“. Ostalih 15 gl. 73 kr. se je porabilo pri nakupovanji božičnih darov za uboge slovenske otroke.
Na splošno željo se ponovi prej omenjeni koncert najbrže sredi meseca ja-nuvarija 1898. leta.
Dohodki istega se obrnejo v korist: „Sloginim“ učnin zavodom.	I
Načelništvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Gorici Od novo-letnih voščil so se odkupili: BI. g. Jernej Kopač je daroval 10 gld. za „Šolški doni" v Gorici in 5 gld. družbi sv. Cirila in Metoda za Istro.
<’. g. Ivan Dermastia je daroval 2 gld. za Alojzijevišče in 2 gld. za „Šolski dom/' Goriška čitalnica je izvolila za predsednika g. ces. svetovalca Franč. Vodopivec podpredsednikom pa g. prof. Antona Šantel.
Vsakemu svoje. Ozirom na našo notico o nepoštenem pisarju pri dr. Staniču. naprošeni objavljamo, da ne g. stud. iur. Dominko, ne g. Iv. Trošt nista istovetna z omenjenim uzmovičem.
Sprava na Kranjskem. Na shodu kat. političnega društva za Kranjsko povzdignil je dr. Šušteršič glas za spravo med obema strankama v kranjskem deželnem zboru. Ta poziv je veselo odmeval po vseh izvenkranjskih listih. I mi veseljem pozdravljamo spravo. Ako je bila edinost slovenskih poslancev v državnem zboru mogoča a a temelji krščanskega programa zakaj bi ista ne bila mogoča tudi v deželnem zboru. Časi so resni, in Slovenci moramo edini stati na braniku naših narodnih pravic, ki se sosebno nam obmejnim Slovencem odrekajo. Z veseljem navdaja nas obmejne trpine glas po spravi med Slovenci na Kranjskem. Katoliška stranka je storila prvi korak, sedaj je na narodni stranki, da beseda vresniči.
Dne 27. m. m. so se sešli kranjski državni poslanci v pos\et. Izdali so resolucijo, v kateri izražajo svoje trdno prepričanje, da sedanji politični položaj neobhodno v interesu slovenskega ljudstva in njega bodočnosti zahteva, da se obe slovenski stranki v deželnem zboru kranjskem združite.
V odbor, ki bode posredoval, so izvoljeni gg. dr. Šušteršič, dr. Ferjančič in dr. Krek.
Trgovsko - obrtna registrovana zadruga v Gorici. Na prošnjo ravnateljstva trgovsko-obrtne zadruge so prevzeli posel pooblaščencev sledeči :
Č. g, Pavletič Gotard in č. g. Ivan Pelicon za Miren ; č. g. Kos Simon in g. Jelen Andrej za Opatjeselo ; č. g. Blažko Alfonz iii g. Poniž Ambrož za Budin Jožef in g. Pin-er. Mlekuž Anton Čepovan; g. IJe- i čeiiko Franz in g. Alojzij Sorč za Bovec ; j g. Vertovec Andrej za Tolmin ; g. Kašča j Franz za Grahovo ob Bači ; g. Bajt Jgnacij za Batuje.
Isti vrše vsled pooblastila opravila ravnateljstva in sicer : 1.) Sprejen ajo začasno nove člane in prijave za predujme. 2.) Posredujejo pri sprejemanji hranilnih vlog s tem. da oddajajo položni kom poštne položne liste. 3) Posredujejo pri vračanji posojil in predujmov. 4.) Sprejemajo na deležne knjižice, ki so odka-zane na njih ime, deležne vloge, dopolnilne prispevke, zamudne obresti, upravne prispevke in pristojbine.
Ravnateljstvo je sklenilo, da so vsi tisti, kateri na novo pristopijo do konca januvarija prosti zamudnih obrestij, zaostale deležne vloge pa lahko plačajo takoj ali pa po dogovoru.
„(Jorriere“ in Božič. Vsi listi prinašajo članke o priliki velepomembnega božičnega praznika. Židovski „Corriere“ pa govori 24. dec. o — želodcu, jedilih, pojedinah itd.
Obsojen. V ponedeljek se je vršila obravnava proti Antonu Knezu iz St. Mihela blizo Sežane, kateri je, kakor smo poročali, napadel mestn*ga tajnika Vec-chija in močno ranil z bodalom. Obsojen je na 14*mesecev ječe poostrene z enim postom vsake 3 mesece.
Alfonz m Eihenberk ; č g. tar Anton za Pevuo ; in g. Šavli Peter za
V Cerknem so v starašinstveni seji dne 23. decembra vsi navzoči stara-šine na predlog podžupana Ravnikarja soglasno izrekli svoje obžalovanje nad surovostimi, ki so se vršile v državnem zboru od nemške, oziroma socijalno - demokratične obstrukcije, ter so jih najostreje obsodili. Izrekli so pa svoje popolno zaupanje vrli desnici, njenemu neustrašnemu predsedstvu in posebno še našim sloveuskim-slovanskim poslancem. Da pride pa ta zaupnica na pravo mesto, naprosili so svojega državnega in deželnega poslanca dr. Gregorčiča, da sporoči ta sklep državnozborski desnici iu njenemu predsedstvu, z opombo, da je vsa narodna občina ž njim in njegovimi somišljeniki. Dotično pismo so podpisali župan, vsi podžupani in navzoči stara-šine.
Po treh kolesih. Pred nadškofijsko palačo se je snelo nekemu vožniku kolo. Gospod, kateri se je vozil je skočil iz voza. Druge nesreče ni bilo.
Matere pazite na otroke ! V Solkanu padel je 3 leten otrok v ogenj ter se precej opekel. Matere ne pustite otrok brez varstva pri ognju.
m. med veselimi volilci 8 gld. 10 kr, Duhovnik iz goriške okoiice 5 gl., Leban Anton, učitelj v Komnu 2 gl., Lapanja Ivan, dež. poslanec in inženir v Kobaridu na račun ustanovnine 25 gl., Blaško Alf., kaplan v Rifemberku, na račun ustanovnine še 35 gl. Neimenovan dobrotnik 25 gl., Munih Peter, cestar pri Sv. Luciji 2 gl. — Skupaj .405 gl. SO. kr, — Vsled prejšnjih izkazov 2230 gl. 19 kr. — Do 29. dec. je došlo torej v gotovini 5635 gl. 99 kr.
Društvo „Šolski dom".
Trst-Istra.
Volitev Nabergoja v mestnem: svetu. Človek bi mislil, da bodo sedaj,, ko je govorilo najvišje sodišče, tržaška gospoda modro molčali. A modri očetje so sklenili, naj se volitev Nabergojeva izroči zopet verifikacijskem odsedu 5 članov. In ta odsek je svojedobno volitev predlagaj v potrjenje. O ti uboga pamet!
V Škocijanu so ustanovili sadjar-j sko in vinarsko društvo. Pravila so do-slovno posneta od že potrjenega kanalskega društva, in vendar jihnamestništvo ni potrdilo.
Odbor efektne loterije društva;
Umrl je od kapi zadet g. Henrik 1 za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v
Mozetič, posestnik in obč. odbornik v Solkanu. Mir njegovi duši, družini pa naše sožalje.
Ogenj. V ponedeljek pret. tedna je ! prodajanje srečk nadaljevalo, gorelo v Rifembergu pri g Maksu Li- ! Drzni tatovi so vlomili v proda-čen-u. Ogenj so domačini hitro omejili, jalnico zlatarja Levija v Trstu ter od-
Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da se bode srečkanje efektne loterije vršilo leto pozneje. Do takrat se bo raz-
f:»'3
Skoda ne presega 200 ti.
Oropana kapelica. Blizo žel. postaje v Tržiču so oropali neznani lopovi kapelico Matere Božje. -- Ni poštenja, ker ni — vere!	1
Kuratorjem čipkarske šole v Bovcu in čepovann je imenovalo ministerstvo g. ’ Ivana Vogelnika, c., kr. učitelja v Idriji, j
Za Alojzijevišče :	Preč. gg. |
Farfolja, kurat za ,.Miklavža" "5 gl. 1. Golob 10 gld , 1. Godnič 10 gld., P. Vuga 5 gld., Visokoč. g. državni poslanec dr.
A. Gregorčič 50 gl., Kuracija v Podgori 18 gl. 50 kr., Č. g. Dr. Št. Kumar 691 klg. krompirja in klg. fižola nabranega v Avčah. Slavno starašinstvo v Medani je sklenilo, da se podeli slov. Aloj-zijevišču 40 gl. v podporo. Tako nam je sporočil blagorodni g. župan Siijigoj.
Bog. obilno povrni vsem našim dobrotnikom in obudi mnogo drugih, zlasti zdaj, ko je Alojzijevišče v velikem uboštvu !
Blagajništvo slov. Alojzijevišče.
Društvo ,,Šolski dom“. (IX. izkaz od 16. do 29. dec.) Oglasili so sej^S kot ustanovniki z doneskom 100 gl. gg. dr. Kenda, zdravnik v Vi pa vi. Ant. Fon klobučar in posestnik v Gorici ; z doneskom 200 gl. pa ženska prodružnica sv. Cirila in Metoda, v (-iorici.
Vplačali so: Goriška ženska pod-družnica sv. Cirila in Metoda 200 gl , Poniž Ambrož, nadučitelj v Rifsmberku, na račun ustauovnine še 20 gl., Berbuč i Ivan, prot. v Gorici na račun ustanov-I nine 50 gl., Drufovka Ivan, trgovec v i G«,rici 10 gl., Gospodje porotniki pri .Zvezdi" : Ludovik CJazzafura 2 gl., A. Dolenec 1 g| , 10 prež duhana 90 kr., pii igri „pomt“ 1 gl 10 kr. Po uprav-. ništvu „Soče“ št.. 51 : Bavčar Fr. iz Sela 60 kr., Badalič Ivan, ker je žalil podžupana A. Kožuha 1 gl. prijatelji pri vinu v Solkanu I gld. 50 kr., stotnik | Kastelic 1 gl., na Solkanski cesti v družbi /. lepimi vis-a-vis 4 gld Po g. Saje-vicu : dr. Tuma namesto voznine v Opatjeselo 1 gl., trgovec Ipavec diferenco pri posojilu 29 kr., našlili 6 kr. Vuga Peter, župnik v Škibini 5 gl., Po uprav-ništvu „Soče,“ št. 52:	Pri	zajčji večerji
v M. Faganelovi gostilni v Mirnem 4 gi. 35 kr., Ivonjedic Olga nabrala 15. t.
nesli zlatanine za kakih 2000 gld. vrednosti.
(»Centralna posojilnica slovenska-1) v Krškem naznanja, da bode rentni davek sama plačevala; zato vabi na vlaganje v svojo blagajnico p. n. slovensko
0 bčinstvo.
Radi upora in umora treh uradnikov v Stenjevci na Hrvatskem je bilo enajst obsojenih na smrt, osem pa radi raznih zločinstev na težko ječo od 10 let do 10 mesecev. 17 je bilo spoznanih nekrivimi.
Bosnien uiul das kroatische Staat-
sreclit. Pod tem naslovom izda dr. Pe-trinijensis v Zagrebu, Markov trg št. 5. zanimivo razpravo o Bosni in hrvatskem državnem pravu, za naročnike stane
1 gld.
Najdaljši dan v Evropi imajo prebivalci mesta Reykiavika na otoku Islandiji. Ondi je neprestano dan cele tri mesece. V Petrogradu traje najdaljši dan, 19 ur, a najkrajši 5 ur.
Nova trgovina.
Podpisana, naznanjata, da sta odprla v lastni hiši Semeriiški ulici št.. 1 v Gorici (v hiši kjer je „Trgovsko-obrtna zadruga41)
111
d
o
delikatesami.
Priporočaje se veleslavnsmu občinstvu, beležita s spoštovanjem
Kopač in Kutin,
trgovca.
(Anton (Fon
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača-vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba iu cene jako solidne.
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876.
J. Pipan & C. v Trstu
Via Valdirivo št. 1**
ima veliko salcgo in prodaja le na debelo
kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, zastroje, ribjo mast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.
M