leto XXIV. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za >/« leta 35 lir, za 'U leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST V Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo Številka 78. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračama— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.93*. vsak torek ^^^J^hygetek^ Liubliana. petek 18 CenajSSTE Omejitev avtomobilskega prometa Ha se še bolj omeji poraba bencina in pnevmatike, je izdal Vis. Komisar naredbo, po kateri je dobljen promet z avtomobili, ki imajo prometno dovolilo, ob ne-prazničnih dneh od 5. do 23. ure. Ob dokazani potrebi pa se more izdati dovolilo tudi za promet v nočnih urah in ob prazničnih dneh. Ta dovolila izdajajo Vis. Komisariat oz. okrajna načelstva oz. komisarji. Prepovedano je prevažati osebe na avtomobilih, prirejenih za prevažanje blaga. Ženskam in otrokom je prepovedano voziti se z zasebnimi avtomobili, ne da bi bil navzoč imetnik posebnega dovolila. Vsa motorna vozila, ki se dajejo v najem in so registrirana v Ljubljanski pokrajini, smejo iz te pokrajine le na podlagi posebnega dovolila Vis. komisariata. Kršitve te naredbe se kaznujejo z globo od 25 do 200 lir. Najnižji znesek kazni sme plačati kršitelj takoj. Dvig sekvestra zavarovalnice »Slavije« Na prošnjo banke Slavije ter na podlagi poročila sekvestra, da je udeležba pri banki Slaviji pretežno slovenska iz Ljubljanske pokrajine, sicer pa pri banki udeležen prijateljski narod, je Vis. Komisar razveljavil odločbo, s katero se je postavila zavarovalna banka »Slavija« v Ljubljani pod sekvester. Italijanski trg s surovo svilo Iz Milana poročajo, da vlada na trgu s surovo svilo mirno razpoloženje, deloma zaradi pičlosti zalog, deloma pa zaradi manjšega Povpraševanja. To je popustilo zaradi visokih cen. Zato stopa tudi umetna svila vedno bolj v ospredij Obseg kupčij je skromen, cene denco^0 na<*'a^e čvrsto ten- Keja kokonov se bliža svojemu koncu. Zaradi nestanovitnega vremena bo letošnji pridelek manjši, kakor se je pričakovalo, vendar pa se bo dosegla lanska žetev. Iz Amerike in Japonske poročajo o zelo krepki tendenci za ceno surove svile, kar je posledica vojne. Dospelost davkov Davčna uprava za mesto Ljub-jana objavlja, da dospe v smislu člena 148. zak. o neposrednih davkih v III. četrtletju 1941 v plačilo: a) dne 1. julija 1940. tretji četrt-, ni obrok zgradarine, pridobni-®e, rentnine, družbenega davka, avka na neoženjenc osebe, davka na poslovni promet in vojnicc; Jtdne,15' avgusta 1941. prvi polletni obrok zemljarinc Podrobnejša pojasnila so razvid na iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mestov Ljubljani m mestnega poglavarstva v Ljubljani. Kontinenti v gospodarstvu Pridelek sliv na Hrvatskem bo letos srednji, po 9 in 10 kg od drevesa. Bosna, ki ima 1,3 milijona dreves, bo dala približno 1300 Vagonov sliv. Večji del pridelka bodo posušili in hrvatska vlada je razpisala denarne nagrade in podpore za boljšo ureditev in razširitev sušilnic. Pri vsem svojem gospodarskem dvigu se je svet zmanjšal, pravi državni svetnik E. Helfferich iz Hamburga v listu »Der deutsche Volkswirt«, ker da se je v dobi svetovnega gospodarstva svobodno tekmovanje izmaličilo v političnih omejitvah in da se zdi danes gospodarstvo sveta še bolj razdeljeno in omejeno po razliki svetovnih nazorov. To pa ni potrebno, kajti s svetovnimi nazori nima gospodarski promet narodov prav nobenega opravka. Dejstvo je samo to, da imajo veliki gospodarski prostori, ki se snujejo, različna svetov-no-nazorska obeležja, pri čemer prihaja avtarkija teh prostorov do "ečjega izraza in poudarka. Kakor so pri umetnosti in znanosti narodne nadarjenosti in tvorne sile jiodlaga in izhodišče, tako naj bo tudi pri svetovnem gospodarstvu narodno gospodarstvo na prvem mestu. Razširjeno narodno gospodarstvo je gospodarstvo življenjskega prostora in po razmerah, ki vladajo v življenjskem prostoru, se ravna delež pri zunanji trgovini. Nemški delež pri svetovni trgovini je bil n. pr. 1. 1936. samo 8,5% ali okroglo 9 milijard RM, dočim je znašal delež tedanjega evropskega gospodarskega prostora brez Anglije in Rusije 39,2 milijarde RM ali 37,2°/o. Ko je tedaj odpadlo na enega prebivalca Nemčije od zunanje trgovine le 134 RM, v Italiji celo samo 48 RM, so bili deleži zunanje trgovine na prebivalca v Franciji 148, na Nizozemskem 333, v Švici 385, v Belgiji 398, na Danskem pa 409 RM. Odvisnost od zunanje trgovine se da v življenjskih prostorih omiliti z raznimi načini samopreskrbe, ki pa imajo seveda tudi svoje' meje. Najlažje in najuspešnejše so izpopolnitve v pogledu agrarne proizvodnje in baš pri tem se je pre.i videlo v nekaterih državah, ki so imele tako velike deleže pri zunanji trgovini, da niso oblastniki posvečali samopreskrbi niti najpotrebnejše skrbi. Avtarkija pa lahko postane utopija v velikem življenjskem prostoru, ki obsega zmerne, suibtro-pične in tropične cone. V prostoru je premalo prebivalcev za potrošnjo vse proizvodnje, če pa bi se število prebivalcev povečalo, bi se še bolj povečala proizvodnja in odvisnost od zunanje trgovine raste tako v nedogled. Ameriškemu življenjskemu in gospodarskemu prostoru je Evropa dosti bolj potrebna kakor pa narobe, izrazit primer slabo urejenega svetovnega gospodarstva pa nudi Nizozemska Indija. To razmeroma majhno ozemlje producira in izvaža več kakor vse afriške kolonije, od izvoza pa je 1. 1938. odpadlo na Azijo samo 29 odstotkov, dočim so dobili drugi življenjski in gospodarski prostori 71°/o (Evropa 37%). Problema vsega človeštva ne morejo rešiti posamezni kontinenti, temveč vsi kontinenti skupaj v uvidevnosti, da ne sme več vladati pohlep po oblasti in dobičku pri ustvarjanju in izmenjavi duhovnih in materialnih dobrin. Naloga kontinentov, velikih življenjskih prostorov, ni več ločitev, temveč združitev. Pogoj za veliki življenjski prostor je politična varnost, pogoj za zveze velikih življenjskih prostorov in za novo svetovno gospodarstvo je mir. Pogoj miru pa je zaupanje med ljudmi. Danes je to še tuj jezik, pride pa čas, ko ga bodo vsi ljudje razumeli — se glasi zaključek E. Helfferichovega izvajanja. O evropski trgovini O sedanjem stanju francoske zunanje trgovine ni nobenih zanesljivih statističnih podatkov, ker se uradna statistična poročila sedaj ne izdajajo. Sicer pa se je francoska zunanja trgovina sedaj zelo zmanjšala in se giblje le v kompenzacijskih poslih in navadni izmenjavi blaga. Nadaljnja značilnost sedanje francoske trgovine je, da se je omejila skoraj izključno na trgovino z državami osi in od njih upravljanimi državami ter s francoskimi kolonijami, v kolikor te trgovine ne preprečuje angleška blokada. A tudi francoska trgovina z Nemčijo se danes ne more primerjati s predvojno. Nemčija je v zadnjih mesecih silno povečala svoja naročila v francoskih tovarnah, o čemer je »Trgovski list« že poročal. To povečanje nemških naročil je imelo za posledico, da je Nemčija tudi v vedno večji meri dobavljala material za izvršitev svojih naročil. Uvoz teh surovin se zato ne more smatrati kot zvišanje nemškega uvoza, ker so se vse te surovine predelane zopet izvozile v Nemčijo. Po vojaškem zlomu Francije in sklenitvi premirja so se razvijali nemško-francoski trgovinski odno-šaji tako, da je francoski izvoz vedno bolj presegal nemški uvoz. More se reči, da izvažajo danes Francozi v Nemčijo štirikrat toliko blaga, kakor pa ga dobe iz Nemčije. V zadnjem času se je nemški uvoz v Francijo sicer znatno dvignil, toda predvsem le zaradi že omenjenih nemških dobav surovin &a francoske tvornice, ki delajo sedaj kot vključene v nemški gospodarski prostor. Kakšen je sedaj Položaj francoske zunanje trgovine, kaže tudi to, da okoli 200 nem- ih carinskih uradnikov pregleduje na vseh važnejših obmejnih mestih francoski uvoz in izvoz. Samo to, kar je v skladu z interesi nemškega velegospodarskega prostora, se sme uvažati in izvažati. Z ozirom na vse to je jasno, da francoska zunanja trgovina z drugimi državami ne more biti živahna. Poskusi, da bi se spravila francoska trgovina s Sovjetsko unijo z mrtve točke, so se po izbruhu nemško-sovjetske vojne čisto ponesrečili. Z Dansko je bil obnovljen v aprilu poštni promet in sedaj se vodijo pogajanja za ureditev plačilnega prometa. V ta namen se bo sklenil dodatni dogovor v nemško - francoskem plačilnem sporazumu. Blagovna zamenjava Francije z Belgijo je po sklenitvi plačilnega dogovora precej narasla, vendar pa je francoski izvoz znatno močnejši ko pa uvoz iz Belgije. Tudi z Nizozemsko je po sklenitvi plačilne pogodbe prišla zunanja trgovina v tek. S Španijo je sklenila Francija v aprilu začasno pogodbo o plačilnem prometu. Vsa trgovina naj bi znašala 120 milijonov fr. frankov v I. letošnjem polletju. Objavljen je bil tudi seznam blaga, ki naj bi se izvažalo oz. uvažalo. Poleg tega so bile dovoljene tudi zasebne kompenzacijske kupčije. Uvozu pomaranč posveča Francija trenutno posebno pažnjo. Trgovinski promet s Portugalsko pa se zaenkrat omejuje le na nezasedeno Francijo. S Švedsko vzdržuje Francija še slabe trgovinske odnošaje, ker manjka prava trgovinska pogodbena podlaga. Z Norveško vodi francoska vlada pogajanja za sklenitev plačilnega dogovora v okviru nemško-francoskegaplačilnega. sporazuma. S Finsko je sklenila Francija pred kratkim plačilni dogovor, te dni pa je bila dogovorjena zamenjava določenega blaga. Vodijo se nadalje nova pogajanja z Romunijo za ureditev blagovnega in plačilnega prometa. Trgovina s čezmorskimi državami je skoraj popolnoma zastala. Tem večjo pozornost so zato vzbudile prve pošiljke, ki so prišle iz Brazilije. Nove trgovinske pogodbe, ki so bile sklenjene med Švico in Francijo, so ugodno vplivale na trgovino obeh držav. V zadnjem času so zlasti živa prizadevanja, da se poveča trgovina z Madžarsko, ker bi bila ta zlasti za preskrbo Francije z živili važna. Tu pa je treba seveda upoštevati dogovore, ki jih je sklenila Madžarska že z Nemčijo. Železna in industrija na Zagrebški »Zeljeznar« je takole opisal položaj hrvatske železne in kovinske industrije: Temelj hrvatskega narodnega gospodarstva je poljedelstvo in čeprav je Hrvatska agrarna država, se morajo vendar razviti in dvigniti vsaj one panoge industrije, ki imajo potrebne pogoje za svoj obstoj. Najboljše pogoje ima železna in kovinska industrija in ko vse države baš tej industriji posvečajo največjo pozornost, mora to storiti tudi Hrvatska. Za vzgled naj služi visoka stopnja železne in kovinske industrije v Italiji, kjer sicer ni dovolj osnovnih surovin, a je vendar dosežena popolna emancipacija v pogledu za vojno industrijo potrebnega železa in jekla. Na visoki stopnji je železna in kovinska industrija tudi na Madžarskem, dobro pa se razvija v zadnjih letih celo v Turčiji, čeprav so tam zanjo dosti slabši pogoji kakor na Hrvatskem. Združeni rudniki in topilnice v Sarajevu so ogrodje za izgraditev hrvatske železne in kovinske industrije, treba pa jih je ne samo modernizirati, temveč tudi razširiti. Zanemarjanje težke industrije na hrvatskem področju v prejšnjih letih zasluži najostrejšo obsodbo. Železna industrija v srednjem bosanskem bazenu je razen valjar-nice v Zenici ostala na isti stopnji, kakor je bila leta 1918. Pri izgraditvi industrije so često odločale okoliščine, ki niso imele ničesar skupnega z gospodarskimi principi in so jim mnogokrat celo močno nasprotovali. Tako je bilo n. pr. pri železarni v Varešu. Namesto da bi uredili moderno topilnico nekje okrog Podlugova, kjer bi bile vse naprave združene v organski celoti in kjer bi bilo omogočeno racionalno delo na ležiščih rude in premoga ob glavni prometni arteriji Bosne, so železarno porinili daleč v tesno vare-ško dolino, kjer sploh ni prostora za kako večjo industrijo. Združene rudnike in topilnice d. d. v Sarajevu je treba čimprej spraviti z mrtve točke, da bo tako napravljen prvi odločen in zdrav korak k rešitvi problema hrvatske železne in kovinske industrije. Članku je priključen pregled zvišanja cen, ki je bilo pred dnevi uvedeno od Združenih rudnikov in topilnic zaradi podražitve surovin in pogonskega materiala. Temeljne cene vseh vrst valjanega železa so se zvišale za 120 din pri 100 kg. Žeblji in žice so se podražili za 184 din, pločevine za 145 dinarjev, traverze pa za 120 din pri 100 kg. Iz italijanskega gospodarskega življenja Vse mestne tramvajske proge so v Italiji od 30. junija dalje elektrificirane. V kratkem bodo tudi vse izvenmestne. Dve novi tekstilni tovarni pričneta v Italiji v kratkem obratovati, in sicer v Novari ter v Ver-baniji. Tovarna v Novari bo izdelovala nogavice iz nilona, ki ga Italija sama proizvaja iz celuloze. Italijanska samopreskrba s tekstilnim blagom se bo tako znatno dvignila. V evropski čevljarski proizvodnji je Italija navzlic vojni na petem mestu. Njena letna proizvodnja znaša 25 milijonov, pred vojno pa 30 milijonov parov. Da bi se zvišalo število klavne živine, bo v bodoče plačala država vsakemu živinorejcu po 0.60 do 1.15 lire za vsak kg žive teže za živino, ki jo bo oddal v klavnicah. Država bo skupno izdala v ta namen na leto okoli pol milijarde lir. Letošnji pridelek fižola cenijo v Italiji na več ko 2 milijona stotov. Tako velikega pridelka Italija dosedaj še ni dosegla-. L. 1938. je pridelala 1,40, 1. 1939. 1,43, lani pa 1,92 milijona stotov. Zunanja trgovina Turčije Letos maja je znašala vrednost turškega izvoza 9,4 milijona turških funtov, vrednost uvoza pa 5,S milijona t. funtov, dočim je lani meseca maja izvoz predstavljal vrednost 12,1, uvoz pa 9,1 milijona t. funtov. Nemčija je letos meseca maja prevzela 38.4% turškega izvoza, izvoz v Švico je dosegel zelo visoko stopnjo 21%, dočim je znašal angleški delež turškega izvoza samo še 4.6%. Pri uvozu odpade na Anglijo 19.9°/o, na Romunijo 18%, na Nemčijo pa 16.5%. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 18. julija 1941-XIX. Štev. 78. PoS L< Na pol ln( let lir de Pl Ivan Frelih vodi žc 20 let organizacijo hišnih posestnikov. Odbor Pokrajinske zveze društev liišnih posestnikov v Ljubljani je počastil predsednika Ivana Freliha s častno diplomo v priznanje njegovih velikih zaslug pri ustanovitvi in vodstvu zveze. Tiskar- |/>r. A. Urbanc: Slovenci kot zavarovalni tehniki in strokovnjaki v tuiini Ugledna in pri nas dobro znana slovanska revija, pisana v nem- nar Makso Hrovatin je v imenu Iškem jeziku, ki izhaja v založbi ■odbora orisal vsestransko neunior- Slovanskega instituta v Pragi, je ao slavljenčevo delavnost v orga- posvetila v dvojni številki 3—4, nizaciji hišnih posestnikov v dobi letnik XII, 1940' svoj gospodarski '20 let. Prvo društvo hišnih posest- del: zavarovalstvu v slovanskih mikov, ki je bilo ustanovljeno v deželah. Generalni direktor Peter najtežjih časih, ko hišni posestniki Cech (Praga) pravi v svojem niso svobodno razpolagali s svojo I članku: >Die wirtschaftliche und •lastnino, je postalo marljivemu I kullurelle Bedeutung der Versi-predsedniku Frelihu pretesno in cherung«, na strani 229 to-le: >V ustanovil je zvezo društev^ hišnih tej zvezi je treba omeniti važno posestnikov ter po vsej deželi po- dejstvo, da so se Slovenci izkazali lagal njene temelje. Na neštetih kot odlični matematiki in zavaro-anketah, konferencah in tudi v ob- Valni tehniki; nekateri so delovali cinskem odboru je vneto in us]>es- j debi AvstroKugrske v dunaj-no zastopal hišne posestnike in skem zavarovalnem svetu« (spomi-uspehi organizacije so v prvi vrsti njamo samo na viteza Močnika, n jegova zasluga. ^ j ki je vsem nam znan iz naše šol Jubilantu tudi nase iskrene če- ske dobe po svojih učnih knjigah stitke! iz matematike). Nekateri ugledni naši strokovnjaki (Cvet nič, Tuma) so predavali v inozemstvu o zavarovanju in pozavaro-| vanju. To simpatično notico o Slovencih I kot zavarovalnih tehnikih dopolnjujemo danes s kratkim življenje- »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« /j dne 12. julija je objavil: Narcdbc Vis. komisarja: Pred pisi glede radijskih sprejemnih in radijskih oddajnih aparatov -. isom general direktorja Prve Omejitev avtomobilskega prometa arov^nice F [ Tu_ - čas za zapiranje gostinskih I in dodamo njegovo dosedanje ^ Odloži*« Vis komisaTia- Imeno literarao del° na Poliu zavaroval-Odločbe Vis. komisarja. Imeno gt zlasti I>C)M.varovalstva katero vanje komisije za reševanje vpra- bflo y in: 'i, • - •• i svojih zadnjih rezerv skuša sovjet- 1 z. nuu&uu icwm pteuej zui»nj»aia. berlin (193o): kiziko 111 premija, sko vodstvo ustaviti naval nemške Tako je padel izvoz od 423 na 322 Predavanje v društvu zavaroval- oborožene sile in njenih zavezni- milijonov levov, uvoz pa od 585 na nih matematikov, izšlo v »Zeit- kov- Na vseJ vzhodni fronti je v 1523 milijonov levov. srhrift fiir die ffesnmite VermVlip teku velikanska borba za odloči- scnrilt tur flie gesamte versiclie tev okrog: 9 milijonov vojakov si rungswissenschafk v Berlinu, leto stoj 1 nasproti v boju, čigar obseg 1936. Dunaj (1937): Pozavarovalna presega vse zgodovinske predstave. provizija, njeno bistvo in pomen Množijo se veliki uspehi. Na juž. nr*v nrvoL-n in no/avarovatelia na ?em krlIu so nemske 1x1 romunske P v pozavaro vatel ja, na cete osvojye Kišinjev, glavno me- vabilo Društva za strokovno vedo. sto Besarabije. Objavljeno v knjižni obliki v seriji Iz Berlina se nadalje poroča, da spisov te družbe. so nemške čete zavzele Smolensk. Leta 1932. je predaval ponovno ^^^iz St^kholm^ poroča, v Insurance Institutu v Londonu prodrle mimo Revala v Jambur in o gospodarski teoriji pozavarova- od tu v Novgorod ter prodrle do nja, katero temeljno predavanje je železnice Leningrad—Moskva. Nem. I žala pa bo "v Turčijo v prvi vrsti izšlo istetra leta v Praffi v kniižni škl Usti Por°čajo, da je Leningrad industrijske izdelke in papir, lzaio istega leta v rragi v Knjižni deloma že odrezan ln resno ogro- v Švici 1e nastalo veliko nomant obliki pod naslovom: »Wirtschaft- Žen Finski Usti pa opozarjajo, da kanje premoga, švicarska železni-liclie Theorie der Rucltversiche- je Leningrad silno močno utrjen s^a direkcija je zato ukinila eno rung«. To delo je povsod citirano in da je le še Vladivostok bolj utr- devetino potniških vlakov, posebno Madžarska vlada je zvišala odkupno ceno za pšenico od 26.80 na 30 pengov. Ta cena pa velja samo do 31. oktobra in se nato zniža na 27 pengov za metrski stot. Maksimalna cena za koruzo je določena na 23.50, za krompir pa na 8.50 penga. Izključno pravico odkupa ima poldržavna žitna družba Fu-tura. Madžarsko - turški gospodarski sporazum je bil te dni podpisan v Budimpešti. Madžarska bo dobivala od Turčije važne surovine, uva- onih, ki vozijo ob nedeljah in na manj frekventiranih progah. Švica ima danes že okoli 140.000 bruto reg. ton trgovskega brodovja. Švicarji so ustanovili dosedaj že štiri paroplovne družbe. Glavni pristanišči za švicarske ladje sta Genova in Savona. Italija je dovolila za švicarski tranzit skozi Ge- m upoštev»no. '“a vzhodno boji™ Je odfel hr- 1 reba je se poudariti, da je ge- vaški letalski polk. Nadalje so od-neralni direktor F. L. Tuma vse- potovali v Nemčijo za vzhodno bo-stransko podpiral izdajo dela ing. jišče trije hrvaški bataljoni. « «p,rrrnwilf• Dip Thporio Hpt Vrhovni sovjetski obrambni svet H. fc>ergowskega. uie iheorie der K uvedel y rdeči armadi po_ Feuerversicherung«, katero delo iitične komisarje. velja v svetovni zavarovalni lite- Ameriški poročevalci poročajo iz ___ ________ ______ ______ raturi kot temeljno delo glede po-1 Mpskve^ da se pripravlja evakua-I novo velfke olajšave. Švicarji pri- pravljajo sedaj uvedbo redne pomorske zveze med Genovo in New | Yorkom. Indeks cen za živila se je v Švici I od začetka sedanje vojne zvišal po podatkih Zveze švicarskih konsum-| nih društev za 37.2 Občutno pomanjkanje papirja je I nastalo v Franciji, zlasti ovojnega papirja in papirja za pisanje. Zato je oblast prepovedala izdelovanje v barva, plesira ln It v 24 urah Std. Skrobl in tvetlolika srajce, ovrat nitke in manšete. Pere, mil, monga ln Uka domaie perilo tovarna JOS. REICH j?«ljanskl nasip 4-6. Selenbvgova ni. 8 Telefon St. 22-72. Nemška proizvodnja poljedelskih strojev se je v zadnjih letih močno povečala, zlasti v zvezi s prizadevanjem Nemčije za porast lastne proizvodnje živeža. Po podatkih nemškega instituta za proučevanje konjunkture se je vrednost vse poljedelske proizvodnje v Nemčiji zvišala od 8,5 milijarde mark leta 1933. na 14 milijard mark 1.1939. Pri tem zvišanju so igrali poljedelski stroji zelo važno vlogo. Ves promet v nemški industriji poljedelskih strojev je po svoji vrednosti naraetel od 130 milijonov mark leta 1932. na 530 milijonov žarnega zavarovanja in je prva|ci^ Moslcve in da se namerava . , ,g. v. v. t .,Wi * • sovjetska vlada preseliti v Kazanj, izdaja izšla v naši Ljubljani. I ki leži 700 km vzhodno od Moskve. Dunajska zavarovalna revija Japonska vlada je odstopila, »Die Versicherumgen« se je leta Mandat za sestavo nove vlade je .. ” -i. Kr> iftfmVo zopet dobil knez Konoye. Zunanja 1933. prijazno spom a • nn notranja politika Japonske se generalnega direktorja *. L^ liime ne spremenila, in zlasti poudarila, da si šteje v jz Londona poročajo, da bo v ča&t, da ga šteje med svoje so- kratkem podpisana zveza med Ion delavce donsko poljsko in sovjetsko vlado, ^________ Samo radi popolnosti naj bo ki bosta tudi znova obnovile diplo-1 raznih papirnih predmetov, zlasti raai poj j matske odnosaje. reklamnih Pomanjkanje časopis- omenjeno, da se je • L. Tuma Bolgarska vlada je kategorično nega papirja pa je zaradi znatnih v svoji mladosti postavil tudi kot demantirala vesti, da bi se zbirala nemških dobav zelo padlo in izha. književnik ter izdal leta 1905. bolgarska vojska ob turški meji._ jaj0 francoski dnevniki sedaj na V Parizu in drugih francoskih štirih straneh, dočim so do nedav mestih je bilo zadnje dni aretira- nega izhajali le na dveh. nih 19.000 komunistov. Trgovinska pogodba med Španijo Sobranju je bil predložen zakon- in portugalsko je bila podpisana v ski načrt ki pooblašča bolgarsko Lisboni Narodno banko, da sme izdati no- švedska je morala zaradi vojne ve bankovce v skupnem znesku 8 ustaviti vso svojo čezmorsko trgo-milijard levov. Vino ki je v mirnih časih obsegala V Akronu je bilo podpisano P^e-1 skoraj polovico vse njene zunanje mir j e o ustavitvi sovražnosti v Si- trgovine riji. Premirje sta podpisala za An- Nizozemska Indija je do konca poljedelskih strojev. Prod*H™ Veffi“' S n^Sato™1" ^ sposobnost tovarn poljedelskih stro- železniški most pri Žirovnici je jev se je v zadnjih letih tako moč- zopet popravljen in vlaki so že za-no dvignila, da so pri kritju vedno čeli voziti z Jesenic proti Radov-večjih domačih potreb oetale še UicMn Ljub j^ ^ Doienjskem velike serije raznovrstnih polje- zelo dobro. Tudi stanje vinogradov delskih strojev za izvoz. Velikih je ugodno. traktorjev so izdelale nemške to-1 Finska je priznala neodvisno hr- zbirko novel: »V znamenju| življenja. Skice in črtice<. Risbe Maksim Gaspari. Nemški izvoz poliedelskih stroiev Današnji številki smo pritožili poštne položnice Prosimo vse cenjene naroč . - V • V ^ I lCTUtt XCTrJ‘£j. nike, ki naročnine se niso mark leta 1939 poravnali, da se jih poslu- Mehaniziranje kmečkega dela „ v - se je v vojni dobi še izpopolnilo, auomporavnajo naročnino. PriJ dobri ^ lanskega leta ima Uprava »Trgovskega lista«. I velike zasluge povečana uporaba ?r M« M*. le leti pozneje ze 15.uw, leta iy»». dobilo 40 0oo hrvaških gozdarskih pa 30.000. Od vse prodaje nem- delavcev. Minimalna mezda je do-ških poljedelskih strojev v ino- ločena na 5.50 din na uro. zemstvu ie odpadlo leta 1939. na Obvezna delovna služba se uvede traktorie 32 2% na kosilne stroje tudi v Srbiji. Trajala bo devetme- v.P „ r „! ’ mlatilnicpi 7 r o/n secev in bo obvezna za vse moške za žito 9,5 °/o, na mlatilnice 7,0 /o, od 14 do 25 ^eta na kosilne stroje za travo 6,8 °/o, »Donau-Zeitung«, ki bo glavni na stiskalnice za slamo pa1 4®/o. I nemški gospodarski list^ na Bal- Vrednost nemškega izvoza polje- kanu, je začela izhajati v Beo- delskih strojev se je dvignila od Prejšnji jugoslovanski carinski 22,3 milijonov mark leta iyd4. na 1 in predpisi veljajo še v 45 milijonov leta 1938. Sam izvoz I polnem obsegu na Hrvatskem. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. ladr, 1 o. m. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * I Nudi po Izredno nlzklb cenah: Salda-konte. štra-ce, ioumale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke Itd. MajetoU »Konzorcij Tr^^keg. li*ta<, njen predrtavnik dr. Ivan Pie«, ufednik Al^ander Železaikar, tisk« ttekama »Merkurc, d.