Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini Lendava, 31. decembra 1939 SLOVENSKE KRAJIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din, me- sečno 250 Din, v inozemstvi 72 Din, mesečno 6 Din, z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej, Štev. položnice 11806 Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol strani 400 din. i tak niže. Poslano med tekstom vsaka reč 2 Din, mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsa- ka reč 1.50 Din. Staro leto: V novo bodočnost. Vu večnost se je pogrozilo, nikdar več ne stane. Ž njim pa v pozablenost zaprta ne niedna reč, ne dobra, ne slaba. Oboje seme se je posejalo, da rodi v novom, ali poznejših letaj. Dobro bo rodilo dober sad, slabo sla- boga. Od nas je bilo odvisno, kakše seme smo spovali. Tak je z letom, kak z listjom drevja. Listje spadne dol i to se nikdar več ne ozeleni na drevji, to drü- go, novo požene. Če veter ne razneseo listja, nego je ostalo pod drevom i tü sprhnelo, bo slüžilo drevi v rast. Novo listje bo tem lepše, zdravejše, kem več hranilni snovi je dalo staro list- je drevi. Naša dobra dela so hrana za nova dobra dela, štera bodo tem plemenitejša, kem dovrše- nejša so bila stara v starom leti. Naša slaba dela so pa raztekla i kama so raztekla, tam bodo gnilobo dale širila. Širi se med nami komuni- zem. Zakaj? Mislite, da sam od sebe? Mislite, da ga slabe raz- mere širijo? Mislite, da z tüjine prinešeni vpliv ga povzroča ? Ne edno, ne drügo. Širimo ga mi te, gda svoja slaba dela ne po- pravlamo. Naša slaba dela so seme za še slabša dela, kakše je i komunizem. Na priliko, mam boga- tec to navado, da rad pi- jem, da rad kadim te, gda me siromak prosi za žaloš krüha. Siromaka naženem, pipo si pa vužgem. Siromaka lačnoga i žed- noga prek praga püstim, sam si pa liter za litrom nalijem i se napijem, zapojim. Jeli de te si- romak, napunjen z gladom i že- jov, hvalo toga bogataša? Jeli ne zavre, v njem krv i jeli ne stisne pesnice proti, ne samo tomi bogataši, nego vsem bogatcom? Pa Vnogi med njimi so radodarni, Pravični do siromákov, a ednoga trdosrčna zapelivost je škodila vsem i je zbüdila komunistične misli ne v ednom samom Siro- maki, nego vu vnogih, šteri, sa- mo zvejo za te slučaj. Pa ta krivica, štero je na- pravo te bogatec, je edna teh najmenših, štere se godijo tla- čenim. Poglednimo delavce do- ma ali v tüjini, keliki delajo tak- rekoč zaman kapitalisti. Ve pa poznamo slučaje, šteri v nebo kričijo. Ve pa poznamo slučaje, šteri nam skuze zvabijo z oči, gda gledamo skrüšen naš narod pod bremenom tüjega gospodara, ki njemi niti po nedelaj svet- kaj ne da počitka, ki ga kaštiga, če te zapovedane svetešnje dni dela i ki njemi nazadnje ešče odtegne veliki deo plače.Šče krutejše je to njegovo početje, če ešče vničavle poštenost naših dekeo i žen. Zakaj je tak na sveti? Za- kaj se delajo na njem takše kri- vice? Zato, ka Kristušova vera ne prišla pri milijonaj do srca. Krstna voda je polijala, globše ne segnola, gda so prišli do za- vesti, začeli neso se v Kristu- šovom dühi vzgajati i tak so postali seme, ki širi najvekšega sovražnika krščanstva, komu- nizem. Dokeč se ne preporodi člo- večanstvo v Kristušovom dühi, tečas je vsako prizadevanje zob- stonjsko, tečas nikši zakoni, nik- ši prepisi, nikši pritiski, nikše revolucije, nikše krvavo obraču- nanje nikaj ne pomaga. Zato tüdi v Rusiji ne more pripelati soci- alna reforma trpeče človeštvo do zbolšanoga stanja, ar njej fali fundament: Kristuš. — Samo na njem i v njem je pravi napredek i prava pomoč za stiskane i kri- vico trpeče. Na stoli mi leži celi küp pisem i kart. Pa ne mislite, da toplih, lübezenskih pisem. Ne! Same pritožbe i obtožnice proti meni. Tam nindri iz Slovenskih goric se krega z menov Dobro- slav i mi v oči meče: „Ka je s tebov, Vili? Ka si že vmro ? Za- kaj nikaj ne pišeš? Vendar ne misliš za vsigdar vtihnoti!ˮ Od Grada me neprestano napadata Klara i Ana: „Vilmoš, ka smo vas k šenki šolali? Dokeč ste bili dijak, ste vsigdar kaj lepo- ga napisali, zdaj pa, da ste sto- pili na svoje noge, nega skoro glasa od Vas. To je trnok grdo!ˮ Iz Celja je priromala obtožnica: „Vili, zakaj si tako dolgo molčal V Novinah? Zadnji članek meje spet razveseli!, “ Iz Senja se hü- düje prijateo: „Daj, daj, Vili, pišil pa itak vidiš, da so „No- vineˮ večkrat sühe, kak süha zemla.ˮ Pa ešče vnogo drügih iz vseh vetrov i voglov. Pa ne sa- mo pismeno, tüdi z rečjov me napadajo. Nedavno sam bio do- ma v goričkom koti na oddihi. Ah ne so mi dali mera: „Vilmoš, Vilmoš, kak je to. da se nikaj ne oglašüjete več v Novinaj? Tak smo radi čteli vaše članke. Ka ste tak manjasti gratali?ˮ I to pesem sem morao poslüšati den za dnevom. Nazaj sem se vračao bole trüden, kak pa šo domo. Pa tüdi oča Majkeš se radi potožijo pri znancih: „Moj pojeb je ščista vtihno. Ne vem, kam se njemi je glava obrnola...ˮ Pomali, prijateli, predvsem je ne istina, da bi popolnoma vtihno. Od časa do časa se og- lašam i pišem, kelko morem. Drügo mi pa je ne kriva ne manjosti niti gizdavost, nego popunoma drügi Vzroki. Človek najleže opisüje živ- lenje, lüdi,. šege i kraje, gde i med šterimi žive. I to pa zatok, ar vse poznaš v düšo, düša pa piše, ne telo. Dokeč živeš med njimi pa maš zvezo ž njihovim živlenjom, je tüdi tvoja düša, tvoje srce puno. Iz obilnosti sr- ca pa vüsta govorijo, pero piše. Gda pa zgübiš tesno zvezo z vsem tem, nastane praznina, a iz praznoga stüdence pa je teško zajemati. Poleg toga pa morate znati, da so me vkovali v verige, šte- rim se pravi: dužnost. Od zorje do mraka na nogaj, vsigdar v deli i v posli. Večkrat ešče po noči nega mera. Komaj legneš ves trüden v postelo, že klonc- kajo na vrata: „Gospod Vili, vstanite, sila je!ˮ I vstani ino idi vöro, dve, mogoče po mrazi, deži, snegi. Potem pa naj ešče pišemI Kak, gde? Če bi meo šereg pisarov i pisaric, kak sv. Jeronim, pa bi lejko v spanji dikterao, te bi ešče nekak šlo i Novine bi vsakšo nedelo prines- le lepi članek od Gračkoga Vilija. Ali — obrnimo list. Kak bi na pr. izgledalo, če bi vsi, mesto obtožbe, mesto raznih kritik, raznih vučenih debat — pisali članke za Novine? Ej, potem Novine gvüšno ne bi bile ne prazne ne Sühe. Zdaj pa vse leži samo na dveh, treh osebaj To je tista naša rana i Ahilova peta, štera nas boli i slabi. Že desetletja z visokoga kritizeramo Novine; pripravlamo se, da pokrenemo novi „listˮ, šteromi Novine niti senca ne bi bile. Pa so do dnes ostale samo prazne, nadüte fraze. Ka se re- san naša mladina i inteligenca izživlavle samo v kritiziranje. Kelko katoličanskih študentov mamo, kelko akademikov i bo- goslovcov, mladih sposobnih dü- hovnikov, kelko politikov i gos- podarstvenikov, kelko drügih dobrih i zdravih kmetov i kme- čke mladine. To je lüdi vseh širok, če bi vsakši samo par vrstic napisao, bi bile „Novineˮ bogate, velke i zanimive. Toda sorazmerno stelkim številom spo- sobnih sil vidimo vendar samo malo novih živlenskih sadov na tom poli. Mirno pa gledamo, kak raz- ni „Miškiˮ i „Ferdinadiˮ, šteri so zgübili dühovno zvezo z na- šov toplov i katoličanskov slo- venskov zemlov i grüdov, s svo- jov tüjov miselnostjov i robotov ubijajo našo krščansko kulturo i raztrgajo našo dühovno katoli- čansko rast. Ali resan nema naš mladi katoličanski rod telko živ- lenjske zdrave sile v sebi, da bi složno vstano i poskübo z naših prekmurskih njiv tüji plevel i Oset? Oh; ma, ma, samo ta sila spi ali se pa troši v kakše drüge namene, mogoče menje potrebne. Prijatelje, Vi vsi, šteri po- šilate obtožnice meni i „drügimˮ, šteri samo kritizerate, trošite svo- je sile i energije v visokih brez- plodno debataj, Primite za pero i pišite. Pišite od svoje düše, od svoje hiše, od svoje zemle, štera je že od vnogih tak malo cenje- na. Pišite od svoje matere, od svoje drüžine, vesi, fare. Živle- nje je bogato, neizčrplivo. Odpri samo oči i vido boš vso lepoto svoje domovine i svoje vere. Kinči naše zemle so neizmerni, odkrivajmo je s perom, da bodo oplemenjivali, vzgajali i vodili vsakšega sina i hčer Slov. Kra- jine v novo lepšo bodočnost Ne boj sel Ne trbej vučeno pi- veleva. Zajemli globoko v ka- toličansko, slovensko düšo štera je tak lepa, čista i neiz- črpliva. To je moj odgovor na vse „dobrohotneˮ obtožnice proti meni. S starov lübeznijov lübim „Novineˮ — kep, sliko našegaˮ dömačoga živlenja. Znam, da so tüdi vsakšemi vernomi sini i hčeri Slov. Krajine drage i mile. Naj bi ta lübezen v novom leti rodila novih živlenjskih sadov. Zato s koražov novoj bodočnosti na- sprotil Grački Vili Pripomba Urednika. Za lepi članek g. Kereca srčna hvala. V tolažbo njemi pa morem po- vedati, da se mladi rod vsikdar bole oprimle Novin i da ne na 2—3 osebaj leži delo pri Novinaj, nego 20 celo 30 včasi bogati naš do- mači list, zato pa zadosti vsem potrebam Slov. Krajine!je hva- len kak eden najboljših listov za lüdstvo od vseh strani. Za bo- žič smo na priliko od 29 strani dobili dopise. Želemo pa i pro širno, naj se zanimanje za Novi- ne še povekša, da bodo še lepše i popolnejše. Kak se nam düša morajo spopolnjevati, tak naše delo tüdi. — Vrednik. Razgled po katoličanskom sveti. Rim. Na svetek Brezma- dežne se je vršila v patrijarškoj baziliki Liberijanoj velika cerk- vena svečanost, štere se je vde- ležo tüdi sv. Oča. Pred Cerkvov Marija Maggiore ga je čakala velika vnožina naroda s cerkve- nimi i svetnimi dostojanstveniki. Kardinal Aleksander Verde je pozdravo sv. Očo v imeni dü- hovščine Liberijanske bazilike. Sv. Oča se je zahvalo v krasnom latinskom govori i povdaro, da njemi je ta najvekša Marijina cerkev posebno draga, ar je v njej pred 40. leti slüžo svojo prvo sv. mešo. Po sv. meši je papa sprijao v kardinalskoj palači predstavnike italjanske vlade, ki so se njemi prišli poklonit. Nato je zbranomj narodi podelo svoj blagoslov. Kitajska. 4. novembra je vmro veliki kat. kniževnik, Ma Li- ang — Kitajec. Dovršo je 100 let živlenja. Bio je veliki domolüb i zatogavolo jako poštüvana oseb- nost v dobi carstva i v dobi re- publike. Osnovao je dve gimna- ziji, vnogo se je trüdo za usta- novitev katoličanske gimnazije i kitajske univerze i sploh za kul- turni i prosvetni napredek svoje domovine. Sodelüvao je s kato- ličanskimi redovniki — misijo- nari. V Bolgariji je vmro. O. Leopold Zorman, ki je po rodi Italijan i je večino svojega živle- nja prebio kak kapucin v Bolga- riji. Vršo je düšnopastirsko slü- žbo med maloštovilnimi, katoličani. Njegova slüžba je bila zdrüžena z vnogimi te- žavami. Smrt ga je najšle na poti v Župniji Duvanlija pri Plov- divi. Kak je bio prilübleni, je dokazao njegov sprevod, šteroga se je vdeležilo tudi vnogo neka- toličanov. Pokopani je v Plov- divi. Sprevoda so se vdeležite tüdi bolgarske civilne oblásti, Rusija. Po poročili Emilia jana Jaroslavskogá, vodje borbe- nih brezbožnikov, je v Rusiji 33.839 verskih občin, ki so za . pisane v državnom Seznámi pri notrašnjem ministerstvi. Nekaj jezer je tüdi meniških občin. Žup- ni j brez dühovnikov je 28.000; število dühovščine znaša 98.000. Jaroslavski priznava, da je v Ru- siji skoro 30 miljonov odraslih lüdi, ki se držijo verskoga pre- pričanja. V Moskvi, ki ma 4 mil- jone prebivalcov, je nad 4Ó0 je- zero vernih. — Tej podatki neso verodostojni, ar izhajajo od so- vražnika vere, edno pa jasno ka- žejo : da brezboZnikom ne mo- goče, da bi zatrli vero r rus- kom narodi. Takse povekšane. Vlada je povekšala razne takse zavolo poenostávitve i enot- ne razlage. Odsehmao na priliko bo takša ne samo za tožbo, ne- go tüdi za razsodbo i zapisnike, ka dozdáj ne bilo. Opomin, da se ne tožimo. Cena petroleja se je določila. Proti návijalcom cen, ki so Siromaškomi narodi najbole po- treben posvet, petrolej povišali na 20 pa še več Din. na liter, je vláda določila, da je cena petro- leja po celoj driavl samo 7 Din. I to že dá 22. dec. naprej. Ki bi mogo več plačati, naj odiralca javi oblasti. Zveza med Italijov, Mad- jarskov i Jugoslavijov. Italijanska diplomacija dela na to, da napravi vojaško zvezo med Italijov, Madjarskov i Ju- goslavijov proti ruskim komu- nistom. Amerika proti Sovjetiji i Nemčiji. Amerikanski vláda je skle- nila, da ne pošle nikšega orožjá, predvsem letal i delov letal dr- žavam, štere bombardirajo Civil- no nedužno Prebivalstvo. To se tiče predvsem Rusije i Nemčije. Nadale se je Amerika odločila, da šče biti glavni küpec na Balkani. Izjava sv. Oče pri obiski talijanskogé krala i kralice. Sv. Oča je pred blagoslovom talijanske kralevske dvojice, min. predsednika i sprevodništva nje- noga izjavo, da Italija zavolo modroga ravnanja vladara vživa mir, gda po drügih državaj divja bojna i da tista živa vera živi v savojskoj kralevskoj hiži, kak je živela stoletja. Sveti Oča so vrnili 28. decembra obisk kralevskoj drüžini. Po 1.1870. se je to prvič zgodUo, da je papa obiskao krala Italije. 2 NOVINE 31. decembra 1939. Nedela pred novim letom. Tisti čas Jožef i Marija, Mati Jezušova sta se čüdivala tomi, ka se je od njega gučalo. I Simeon je je blagoslovo, i pra- vo je Mariji, Materi njegovoj: „Glej, te je položeni v spadaj i v vstanenje vnogih vu Izraeli, i v znamenje, šteromi de se proti gučalo, i tvojo düšo prebodne meč, da se odkrijejo mišlenja vnogih src. I bila je prorokica Ana, hči Fanuelova, z Azerovo- ga pokolenja, že jako priletna. Potem, ka je živejla s svojim možom sedem lejt od svojega devištva. Bila je dovica do osem- deset štrtoga leta, ona nej za- püščala cerkvi, nego je s postom i z molitvami slüžila Bogi noč i den. I prav tisto vöro je prišla ta i hvalila Gospoda pa od nje- ga pripovedavala vsem, ki so čakali odküplenje Izraela. I gda so se spunila vsa po Gospodo- voj pravdi, so se povrnoli v Ga- lilejo, vu svoj varaš Nazaret. Dejte je pa raslo, i se krejpilo puno modrosti, i milošča boža je bila v njem. (Luk. II. 33—40.) * „Glej, te je postavleni v spadaj i vstajenje vnogimˮ. Kak je to mogoče? Bog nešče i ne namerava nikšega spadaja. Spa- daj i vstajenje pa sta odvisniva od vole vsakoga človeka. Spad- ne samo tisti, ki je prle stao. Što pa je tisti, ki je prle stao, po Zveličarovom prihodi pa je spadno? V prvom redi je to iz- raelsko lüdstvo. Njim preti Si- meon kak prorok, da bodo za- vrženi od Boga i da bo spadno njihov Jeruzalem. Vstali pa bodo tisti, ki so bili prle v grehaj kak v grobaj zakopani: poganski narodi. V teh rečeh naj tüdi spo- znamo božanstvo Kristušovo. V staroj zavezi najmre Bog Oča pravi od sebe: „Jaz osmrtim i poživiˮ, jaz vdarim i jaz ozdra- vim i nišče se nemre rešiti iz moje rokeˮ. (Deut. 32.) Isto pra- vi Simeon pa šče praviti od Kri- stuša, da je ravnotak Bog, kak tisti, od šteroga guči Mojzeš. „Znamenje, šteromi se bo nasprotüvaloˮ, je Kristuš. Znamenje se v sv. Pismi imenüje tisti križ, šteroga je Moj- zeš v püščavi napravo; da je gori obeso bronasto kačo. Znamenje je tisto, ka nas opomina na čüdovito, skrivnost- no reč. Zato pa morebiti smemo soditi, da je to znamenje ne mali Kristuš, nego da ga vidi Šimeon v dühi tü vzvišenoga, kak je bila bronasta kača vzvišena, pa je šteo praviti: Te je djani na zna- menje, šteromi se bo nasprotü- je. Djani bo (Kristuš) na križ ‘i po križi povišani. Mariji pa je Šimeon pravo: .Tvojo düšo bo presüne meč. Istina, meč prebodne samo telo. od Marije pa znamo, ka ne Vmrla mučeniške smrti. Ka teto pomeni? Te meč je bolečina, štero je potem kesnej Marija tr- pela pod Gospodovim križom. Kristuš je zdaj počasto Si- meona, počastila ga je tüdi Ma- rija v svojem slavospevi. Častili so ga pastirje, modri, angeli pa da nieden stan ne bio menkao, ga počasti še stara dovica Ana. Bila je ta Ana velika svetnica. Evangelij jo hvali, da je dosta molila i se postila. Ime Ana pomeni milost. Hči je Fanuelova. Fanuel pomeni lice bože. Iz plemena Aser je. Aser pomeni blaženi. Ana nam predstavla kat. Cerkev, ki je zaistino milost bo- žega lica i blaženi dom izvo- ljenih. ____________ Orožje Nemcom na Polskom je dala nemška oblast i to puške i strojnice od 17 do 45 let sta- rosti. Stem šče braniti naseljence na grüdi pregnanih Polakov. Vsem drágim naročnikom damo z tov številkov, ki je 53. letos, zadnjo do rok z vročov proš- njov do Jezušeka, da vam vsem nakloni milosti- puno novo leto. To žele UREDNIŠTVO I UPRAVA NOVIN. Zakaj se dühovščina sovraži. Pišejo nam z tüjine pa tüdi pripovedavajo, ki ž nje pridejo, kak mrzijo v drügih državaj dü- hovnike. Pa če je pitamo, jeli zavolo bogastva? Pa odgovorijo, ne. Ve pa nemajo nikaj. Celo nam javlajo, da si dühovnik ešče sam more zvoniti, nema nikoga. V Rusiji vsi dobijo karte za ži- vež, samo dühovnik ne. Te naj prejde od glada. Smilena srca je zdržavajo po večih državaj, sa- mi nemajo nikaj. Zakoj je pa te sovražijo? I zakaj sovražijo pri nas dühovnike? Kelikokrat čüjemo nespa- metno reč: dobro se njim godi, nam pa slabo ide. Dobro, te pa hodte v to dobroto. Dobro se godi tistomi oči, ki ma dobro deco. A če ga deca ošpotavajo i ne bogajo, slabo se njemi godi. Što pa ma dnesden več špotov, kak dühovnik, što ma slabše podložnike, kak dühovnik svoje blodne ovčice? Bi ga to ne ža- lostilo i trlo? To želeš sebi, ki sovražiš dühovnike? Dohodki so tak mali, ka komaj shaja dü- hovnik, dostakrat niti ne more. Vse čaka ž njegovih rok, do njega so pa pesnice stisnjene. Dačo plača kak drügi, küpiti si mora vse kak drügi, hraniti s more kak drügi, proti zimi i mrazi oblačiti kak drügi. Če idejo lüd- je na sodnijo, plačajo. Če idejo k fiškališi, plačajo. Če idejo k notaroši, plačajo. Pa ne mrmrajo. To more biti. A če za sprevod i krst plačajo malenkost, kak višja cerkvena oblast določi, že je ogenj v strehi, že je mrmranje i preklinjanje popa, zakaj to ne opravi kšenki. Skažlivci! Popom se dobro godi, pra- vijo Vnogi i je sovražijo. Tak dobro bi se tem, ki tak gučijo, tüdi lejko godijo. Naj probajo. Rano naj stanejo, oni prvi naj svetijo v fari, naj idejo vüre du- go na tešče sedit v spovednice, naj živejo čisto i trezno, naj pre- našajo špote den za dnevom, naj siromake podpirajo, naj se včijo do trde noči, naj nosijo odgovornost do neštetih nemrtel- nih düš. Naj probajo, pa prvi den s pokornim srcom spoznajo, da so blodili i krivo sodili. Edno pa tüdi ne smemo pozabiti. Mi- lijonarom se zaistino dobro godi. Teh ne šinfajo. Zakaj? Ar tej ne karajo greha i ne vodijo na pot poštenosti drügih kak dühovnik. Glejte tü je zrok sovraštva proti dühovnikom, ar tej obsodijo s svo- jim lepim živlenjom grešne poti vnogih, zato je grajajo i prega- njajo. A Kristuši, so isto delali i on je svojim dühovnikom naprej povedao, da se njim ravno tak bo godilo. letali, štera morajo obveščati strelce pri štükaj. Ščista za temi poli s tež kimi štüki so nato vtrjena pola za letala, štera so vsa zavarü- vana s protiletalskim topništvom i s protiletalskimi strojnicami. Za temi poli pa pridejo stare častitlive francoske trdnjave, kak Toul, Verdun, Belfort, Epinal i France de Chamrmes. Vse te tr- dnjave so bile modernizirane i so verdunskoj trdnjavi n. pr. do- gradili šče podzemelske vtrdbe z vojaščinami, kak v vtrdbaj na meji i to 17 m, globoko. Da so zgradili |Maginotovo | črto, so mogli prekopati 12 mi- lijonov kub. metrov zemle. Zgra- dili so več sto km. podzemski rovov. Na površini so zgradili 300 km. novi cest. Na celoj li- niji so zgradili 55.000 vtrjenih stolpov. Cela Maginotova linija je koštala 7 milijard zlati fran- kov (približno 100 milijard din). Lejko se pravi, da so te trdnjave resan nekaj ogromnoga. Zgrajene so kre cele francoske- nemške meje i je lejko etak raz- delimo: Prvi pas je šörek 30 do 40 km., te je najbole vtrjeni; drügi pas je malo menje, tretji pa palik jako vtrjeni. Tak dobimo širino 90 do 150 km. i to je tüdi pra- va širina Maginotove linije. Te vtrdbe so duge 360 km. Delali so jo pomali i natenkoma. Proti tem vtrdbam šče zmerom lejko računamo na napadalno silo nem- škoga vojaka. Ali tüdi francoski vojak na postojanki se je dobro obneso. Kakša pa je razlika med Maginotovov i Siegfriedovov, nemškov linijov, štera se vtegüje prek od Maginotove na nemškoj strani? Francoske vtrdbe so zgrajene v globino, Siegfriedova linija pa je močna v svojih po- vršinskih poslopjih. To se pravi, da francosko vrhovno povelstvö nikaj ne računa na to, da bi mogle francoske čete z teh vtrdb kda predirati dale naprej, dokeč so nemške vtrdbe zgrajene tak, da ne računajo na to, da bi mo- rale dugo ostati njüve čete na ednom mesti. Dozdajšnji potek borb na zapadi je popunoma opravičo smiselnost te trditve. Siegfriedova nemški črta je tak določena najprle za ofenzivne namene, ar naj omogoči zbiranje ogromni armad kre meje, Ma- ginotova linija pa zato, da vsaki pritisk vzdrži i ga odbije, pa šče potom komaj podpre ofenzivo čet, ki njim bo trdnjavski pas izhodišče i oporišče. S toga tüdi razmimo, zakaj ne napada ne Nemec, ne Francoz.. Stojezeri bi skrvaveli pred edni- mi i drügimi trdnjavami, a po- polnoma je vendar ne bi pre- magale. Zato so se odločili za drügi način borbe edni i drügi., Angleži—Francozi, da izstradajoˮ Nemčijo, Nemci pa, da potopijo angleške i francoske ladje i tak izstradajo prvo Anglijo, Francijo pa potem že lejko obvladajo. Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem BOHAR mesar LENDAVA Magintonova trdnjava na Francoskem. (Na meji Nemčije stoji po Maginoti, ki jo je dao postaviti, imenüvana francoska trdnjava). Bistvo te Maginotove linije so vtrdbe. Vsaka vtrdba sestoji iz cele vrste betonirani zgradb, šte- re so zvezane med sebov z pod- zemelsko rovi, gde vozijo pod- zemelski vlaki. Vsako takšo vtr- dbo varüje 3 do 4 metre debeli betonski zid, šteroga ne razdere nikša granata. Pod temi vtrdbami globoko v zemli so nato na što- ke zozidane podzemelske vojaš- nice, magazini, cele smodišnice, orožarne i električne centrale. Vse pa je zgrajeno tak, ka vsak- ša takša vtrdba sama za sebe lejko prenese dugotrpeče obla- ganje. Vse vtrdbe so zgrajene vsa- ka za sebe samostojno, vendar so pa med sebov povezane na- vadno v trikotaj s stolpiči, (tör- niški) šteri so zgrajeni iz poseb- ne kovine. Vsaki takši stolpič je zgrajen tak, da se lejko ž njega vidi na vsa pola med vtrdbami, štera ga obdajajo. Vsaki stolpič ma štük, več strojnic, protiletal- ske štüke, metalce bomb i ao- tomatične puške (štere na elek- triko strelajo). Vsaki stolp je ob- dani z ograjami iz drota i drü- gimi ovirami, sam pa je opremleni tüdi tak, da lejko vzdrži sam za sebe dugo obleganje z lastnimi sredstvi. Vendar pa je med vtrdbami nikelko pola, ki bi bilo lejko prehodno, a ta pola so spre- menjena v „pola smrtiˮ, ar je na nje napelani ogen, iz vtrdb i stolpov, tak da ne more nišče skoz, zvün tistih, štere sami pü- stijo iz vtrdb. Ta pola so bila potrebna zato, da se lejko čete pripravijo za napad, ali pa za izmenjavo čet, ki odhajajo z bo- jišča ali pa v prve vrste. Za temi poli so posebne vtrjene posto- janke, štere se lejko same bra- nijo i gde se naj zbirajo ali iz- menjavlejo čete. Pred vsov tov vtrjenov fron- tov pa so zgrajene ovire, štere naj stavijo sovražno prediranje. Tam so prostori za strojnice, za štüke proti tankom i zozidane pasti za tanke. V ozadji so posebna sklo- nišča za pehoto i topništvo, te- lefonsko omrežje, pola za štüke proti tankom. Poleg so priprave za davanje znamenj i to z zvoč- niki ali pa s svetlobnimi znaki, Ti zakloni so zgrajeni na ništerni mestaj 50 do 70 m. globoko i so med sebov zvezani z podze- melsko železnicami. 30 do 50 metrov pod zemlov je železnica, štera vodi naravnost na postaje, kde se naklada i sklada vse po- trebno. Ogromna električna dvi- gala vzdigavlejo strelivo i naj- vekše granate i je prinesejo na- ravnost v cevi štükov. Vse vo- jašnice pod zemlov se stalno lüftajo z friškim lüftom, šteroga davajo posebne električne pumpe. V podzemelski vojašnica]' je poskrbleno za vse: tam so spal- nice, kühinje, stranišča, pisarne, trgovine, stüdenci, delavnice i električne Centrale. Jako važno vlogo pri vsem igra elektrika, štero nücajo za razsvetlavo, za dovajanje zraka i vode i za po- gon podzemelske železnice. Nad vsem tem pa so postavleni štüki proti letalam i drügi štüki. Vse te trdnjave i stolpe pa tvorijo takzvane „vtrjene pokrajineˮ. Te pokrajine se raztegavlejo kre cele francoske meje. Najbole vtrjena i najmočnejša je pokra- jina Lauter, za štero pravijo vsi strokovnjaki, da je ne mogoče zavzeti. Za temi pokrajinami so pa cela pola težkoga topništva, štero se premika po tračnicaj, ali pa ga prevažajo z vlačilci. Ti štüki naj iz ozadja varjejo vse sprednje vtrjene pokrajine i to na te način, da razlijejo s svo- jimi dugimi streli sovražniki nje- govo ozadje i zbiranje vojakov v ozadji, če pa bi sovražnik vdro skoz te vtrdbe, pa ti štüki one- mogočijo prihod novih čet k prodirajočemi sovražniki. Ti štüki delüjejo v zvezi z izvidniškimi Obisk italjanskoga krala i kralice pri sv. Oči. S častjov, ki ide vladarom, je Vatikan sprejeo italijanskoga krala i kralico, casara i casarico Abesinije, ki sta prinesla dare sv. Oči i tüdi od njih dobila dare. Zatem sta obiskala cerkev sv. Petra i se zročila. Prvomi papi, sv. Petri na njegovom grobi. Pomoč Kanade. Prva kanadska vojska je prišla v Europo na pomoč Fran- ciji i Angliji. Vojaštvo je bilo navdüšeno sprejeto. Predsednik Kanade, Mackenzie King je pravo, da Kanada mesečno zgra- di 2000 letal, to je več kak cela Europa, da do nje ne prileti ni- eden sovražni bombnik, da k leti oskrbi sama vso angleško i francosko vojsko z živežom i železom, da nastopi z 20 piloti i gda angleška i francoska vojska vtrüdneta, Kanada samo bo na- stopila proti Nemčiji. Svoje na- znanilo je dokončao z etimi reč- mi: .To bo včinila Kanada i to tak dugo, dokeč se ne zrüši zdaj- šnja nemška vlada. Nemška parnik „Colum- bus“ potoplen. Vozo je z Meksike 20 je- zero lagvov petroleja, ar so ga pa odkrile angleške ladje, da njim ne pride v oblast, se je sam po- topo. — Še edna nemška ladja „Arancaˮ je v nevarnosti, da jo zgrabijo Angleži. Nemško križar- ko „Blücherˮ je angleška torpe- dovska teško poškodovala, fran- coske podmornice so pa poto- pile dve nemškivi podmornici. Povelnik potoplene nem- ške ladje „Admiral graf von Spee“ se je strelo. Kapetan Langsdorf, gda se je rešilo moštvo njegove Potop- lene ladje, se je strelo v Buenos- Airesi, kama se je podao. Sa- momor je bojazlivost, ne pa ju- naštvo i vreden obsojenja, čera- vno verjemo, da ne znao ka delao. Strašna železniška ne- sreča v Nemčiji. Na železniškoj postaji Genf- hing sta vküp vdarila dva brzo- vlaka, 196 potnikov je mrtvih, več sto pa ranjenih. Finsko bojišče. Pri Suomisalmiji so Finci vničili 17 jezero broječo rdečo vojsko i jo skoro do zadnjega moža spoklali, ranili ali zgrabili. V Ljeningrad je teliko ranjencov že pripelanih, da nega mesta za nje i je pošilajo že v Moskvo. — Na sevri so Rusi napredüvali; na Srednjoj fronti so premagani, na jüžno fronti pa obstrelavajo, a brez uspeha Mannerheimove trdnjave. Finci so vdrli 50 km. globoko v Rusijo. Zavolo veliki zgüb ruske vojske so nemiri na Ruskom tak, da je v Moskvi radio zahtevao, naj se iz komunistične stranke izklüčijo tisti, ki v tovarnaj neš- čejo delati i neščejo podpirati ruske vojske do zmage. Anglija pošila orožje i zdra- vila za finsko vojsko. Finci so poškodüvali veliko rusko ladjo. „Oktoberska revolu- cijaˮ, metali bombe na murman- sko železnico i progo pretrgali pa vrgli ruske čete nazaj na se- veroshodi, da Rusom nese je po- srečilo Finsko na dvoje razklati- Talijanski i Španki dobro- voljci so prišli Fincom na pomoči Za pomoč Fincom je biIo veliko spravišče v New-Yorki, gde se je zbrala penezna podpora za Fince i se je povdarjalo,gda se proti roparskim boljševikom mo- ra z orožjom nastopiti. Velikansko zmago so do- bili tik pred božičom Finci nad boljševiki. Šli so v ofenzivo pri Salli i vničili 30 jezero boljše- vikov, 20 jezero je mrtvih, 10 jezero ranjenih. Zaplenili so 200 tankov v toj bitki. V strašnomi mrazi od 40 stopinj Rusi neso mogli rabiti orožja i se meknoli 25 km. nazaj, tak ka zdaj nega nevarnosti, da bi Finsko od Šved- ske i Norveške odcepili. Stalin je v čemeraj daj Kunsinena, koga je imenüvao za predsednika fin- ske boljševiške vlade vmoriti drüge člane vlade, zapreti. — Ministerski predsednik Francije, Deladier je izlavo, da Francija bo Fincom pomagala proti ro- parskim boljševikom. 31. decembra 1939. NOVINE 3 Na Silvestrov večer. Ura bije polnoči, staro leto se levi, staro se od nas poslavlja, novemu že pot pripravlja, staro se utnika v kot, v novo je odprta pot. Vrata odpri na stežaj, k tebi sreča pride naj, sladki so nam naši upi, žakljev zlata polni kupi, lic veselih vsi naprej, nihče več nazaj ne glej. Kar je bilo hudih dni, naj v pozabnosti zaspi, a na lepe ure jasne, naj spomin ti ne ugasne, žarek svetel naj bodri, v Novem letu te krepi. V novo srečo vsi naprej, Novo leto, hej, juhej, k nam pripelji se s kočijo, poj nam novo melodijo. Zbogom staro, ti greš v kot, čas je vrgel te za plot. Novo leto, haj, juhaj, lepih sončnih dni nam daj! Polne kleti, polne sodi, sveti Marko, blag nam bodi, žita v snopih in mesa, Bog naj nam vse leto da. Sezimo si krepko v dlan: Novo leto, dober dan! Spusti se navzgor po klancu, jaši k nam na belem vrancu, Novo le odslej veljaj, Bog nam svojo srečo daj! ___________ Zalar Marija. Glasi iz Slovenske Krajine. Topla zahvala. Vsem, ki so nam poslali pozdrave za Bo- žič i Novo leto, se prav srčno j zahvalimo. — Uredništvo i up- rava Novin. Turnišče. Neimenovani da- rovnik je poklono sirotišnici De- teta Marijike za božič 500 Din, da majo sirotike tam zbrane bo- žično veselje. Častite sestre se darovniki toplo zahvalüjejo. Lendava. Gd. Szép Gab- riela, hči vp. vučitela, Szép Ja- noša, je zvršila svoje modroslo- vne študije na zagrebškoj uni- verzi i je imenüvana za vučite- lico na meščanskoj šoli v Črno- mlji. Čestitamo. V Brazilijo ne pridejo naši listi. Našiva naročnika nam pišeta z Brazilije, da sta z 2 me- sečnov zamüdov dobila naše li- ste, zdaj pa en čas nikaj ne. Pač ne čüdo, keliko ladj se potopi i z ladjami ide tüdi pošta na dno mor- ja. Mi bomo zato č. g. Zveri i Frasi naprej pošilali, mogoče pa li kaj idö rok dobita. Beltinci. Poročali smo, da je mil. grofica dala prenoviti ol- tar. Pomotoma smo poročali, da so ga nemški umetniki prenovili, Prenovo ga je gosp, Cuderman Stanko iz Kamnika, ki pa samo ime ma nemško. Vse dobro žele v imeni stoterih vsem naročnikom, čtev- com,širitelom Novin, izseljencom, posebno pa tistim dobrotnikom, ki na kakšikoli način kaj dobroga včinijo za nas izseljence, nadale uredništvi i upravi Novin, g. Ška- fari, izseljenskomi duhovniki, g. Kerec Franci, šefi Borze dela, z vsem uradnišivom, celoj Slov. Krajini, posebno domačoj fari Küzmi i gospodi dühovniki Jerič Mihali. Želem vsem mir, ki ga je mali Jezušek prineso i vse prosim, spominjajte se nas v tü- jini. — Bokan Anton v Bösby. „Vaši listi so sunce i svet- lost mojoj veri, šteri so me kre- pili v tüjini, da sam, gorički deč- ko, ostao veren Bogi v tüjini. Redno sam je dobivao, Bog vam plati. Pozdravlam svoje domače, brate, nevesto, vso rodbino, gra- čko faro z dühovniki njenimi po- sebno pa mojo rojstno ves Kru- plivnik. Težka žalost mi je stis- nola vküp srce v tüjini, gda sam dobo prežalostno pismo, ka so mi moje veselje, moj dragi oča vmrli.ˮ — Žökš Jožef, Altmühl, z Kroplivnika. Beltinci. Neki pokvarjenec je poslao članek za Novine i je podpisao Smodiš Štefana. Članka nesmo objavili, ar se nam je zdeo sumliv. Kakši fakini so na sveti, kak nesramno ščejo vničiti poš- tenje dobrih lüdi. Pa že pride Obračun. Mesto odhoda na dom — v grob. Pred kratkim je za- püsto naše vrste ali krog svojih tovarišov, Törnar Štefan, doma iz Gomilic Imenüvani je bio na odslüženji skrajšanoga roka v pratečoj četi 38. pešadijskoga puka v Podgorici v Črnoj gori. Pred kratkim je začeo povsedi otekati, zato je šo iskat pomoči k doktori, šteri ga je poslao v bolnico na Cetinje. Pri prevozi na Cetinje pa je izdehno. Pokoj- ni je bio dober i miren dečko, za 1 mesec bi odslüžo svoj rok. Tüja zemla bodi mu lehka. Nje- govim domačim iskreno sožalje. — Prekmurski tovariši vojaki. Pošteni najditeo se išče. Mli- narič Štefan, Odranci hš 180 ino Zver Martin, istotak rojen v Odrancih, sta- nüjoči Stara Nova vas hš. 41. sta po- tüvala z Nemčije i so se njima kufri pomotoma odpelali iz Beltinec na Go- ričko. Eden kufer je najdeni v Soboti, dva kufra sta se pa na Goričkom za- tepla. Ar sta si siromaka s teškim de- lom zaslüžila obleko i obüteo, ka je bila v kufraj, se ji prosi a; vsaki pošteni najditeo, da kufra vrne delavcoma. Za poštenost dobi od njeva nagrado.,Eden kufer je z ledra i je v njem 3 pare nove obleke, novi cipeli, ponošena ob- leka 1 razno blago, v vrednosti 1750 Din. Drügi kufer je iz šibja vpleteni i se nahaja v njem 2 para cipel, eden kožni kaput, edne hlače i drüge ma- lenkosti v vrednosti 600.Din. — Naj- diteo naj se zglasi pri orožniškoj po- staji v Črensovcih ali na upravi Novin istotam. PROSVETA. Sv. Sebeščan. Na svetek Sv. Treh Kraljev 6. jan. bo pri nas blagoslovitev nove slikanje v cerkvi. Blagoslovitev bo opravil g. dekan Krantz. Po blagoslovitvi bo naše Prosv. drüštvo v Fárnem domu postreglo vsem z dobro je- dačo in izvrstnim ljutomerskim vinom in to po nizki ceni. Pri- dite, ne bo Vam žal. Brez godbe in brez plesa se bomo tudi po- šteno razveselili. MISIJONSKA POROČILA (Nadalüvanje.) Kolumbija, kak vam je znano ma svoje ime od velko- ga raziskovalca Krištofa Kolum- ba, ki je odkrio Ameriko 12. okt. 1492, se nahaja med 68 i 78-im meridijanom v Zapadnoj dužini od Greenwicha (izg. Grinviča), med 13 stopinjov nad Ekvatorom i 4 stopinjov pod Ekvatorom; to je, se nahaja popunom v vro- čem paši. Zato v Kolumbiji niti nega zime. I preprosto lüdstvo navadno nevej i si ne more niti predstavit!, ka je Sneg, ali ka bi bila zima i jesen, ar tű sploj nega drügoga letnoga časa, kak edino i večno poletje to je Splošno, ali v večini te države, v krajaj nižjih od 1500 m. nad morjom. (Dale pride.) Lisbona, 11. dec. 1939. Veleč. g. uredniki Prav ve- sele božične praznike in sreče ter blagoslova polno Novo leto želiva.;iVam, dragi g. urednik; vsem sodelavcem Novin in Mar. Lista in njih naročnikom. Naj ljubi Jezušček blagoslovi celo naše nepozabno Prekmurje. Često se spominjava starega domačega kraja, posebno pa še ko prej- meva Novine ali M. List. Moliva za Vas in za celo našo ljubo do- movino; Obenem se pa priporo- čava v Vašo molitev. Vedno Vaša hvaležna v Gospodu Nace Lebar in Ivan Ütroša. Blaženo, z božim mirom napunjene i od Boga vu vsem blagoslovleno novo leto želejo vsem svojim odjemalcom, gostom, prijatelom i poznancom sledeči: ZVEZA POLJEDELSKI DELAVCEV Sobota DOMAJNKO MIROSLAV trgovina z mešanim blagom Sobota . Slaščičarna PAUKO-NOVAK SIDONIJA Sobota GUMILAR KOLOMAN frizerski in damski salon Sobota Weiss Žiga HORVAT ALEKSANDER poslovodja SOBOTA EBENŠPANGER SALAMON manufakturna trgovina Sobota DOBOSlČ JOŽEF brivec Lendava GERENČER JOŽEF Prodaja mes. izdelkov tovarne Benko Lendava KALMAN PAVEL krojač Lendava BADER HERMAN trgovina z usnjem Lendava HORVATH MATJAŠ gostilničar Lendava PEKARNA LEONHARD Lendava NEMETHY STEFAN trgovina z mešanim blagom Lendava Šiftar Karol manufakturna trgovina SOBOTA DEUTSCH ALADAR gostilničar Lendava WEISSENSTERN I. trgovec Lendava FOTO „BALKANˮ Lendava KARDOŠ JANEZ gostilničar Lendava TOPLAK ŠTEFAN trgovina z mešanim blagom Lendava Kr. Hirschl in sinova manufakturna trgovina SOBOTA Tovarna mesnih izdelkov BENKO JOSIP SOBOTA KMEČKA POSOJILNICA Sobota OBČINSKA HRANILNICA Sobota HOTEL KRONA VUČAK LUDVIK Sobota Sobota Vsem tovarišem gasilcem želi prav srečno Novoleto NEMETHY ŠTEFAN starešina gas. šupe, Lendava. ŽAGAR IVAN trgovec Črensovci Srečno i uspešno Novo leto želi vsem Mladcom Sobočkoga Fantovskogá okrožja KOLMANIČ MATIJA Okrožni vodja mladcev. ŽERDIN KAZIMIR trgovec Črensovci ŠVERC TEREZIJA gostilna Turnišče KOCET IVAN trgovec Črensovci COPOT IVAN, trgovec Odranci ŠKOBERNE KATARINA gostilna Črensovci KLEPEC JOŽEF manofakturna trgovina Beltinci TOMEC JOŽEF trgovec Srednja Bistrica FISTER ANTON trgovina z manofakturov Beltinci. VUČKO MARTIN trgovec Dolnja Bistrica HORVAT LUDVIK gostilničar Beltinci DOMA MARIJA trgovina Gornja Bistrica ERJAVEC MARIJA dimnikarstvo Beltinci ŽERDIN VERONA trgovina Žižki PRELOG AUGUST mesar Beltinci BATA D. D. poslovodja POJBIČ VIKTOR Lendava SAPAČ LUDVIK gostilničar Beltinci VUKAN LUDVIK gostilničar Lendava DEČKO FRANJO pekarna Beltinci TISKARNA BALKANYI LENDAVA GRÜŠKOVNJAK DRAGO brivec Beltinci POJBIČ KAREL gostilničar Lendava OSTERC PETER trgovec Beltinci NOVAK JURIJ trgovec Lendava BAUER SAMUEL gostilničar Črensovci GUMILAR ANTON krojač Lendava KLEPEC KARL trgovec Črensovci RAFFEL KAREL mesar Lendava 4 NOVINE 31. decembra 1939. Nemec Janez, Valhingen, Nemčija. Prečastiti gospod ured- nik! Najprle se Vam prav pri- srčno zahvalüjem na rednom po- šilanji Novin, na štere že komaj čakam vsako nedelo, da je do- bim do rok. Nadale vam naz- nanjata da bom tüdi v novom leti naročnik Novin, pa tüdi Ma- rijin list mi pošlite. Naročnino vam bodo plačali moji domači., Zdaj pa sprimite, Prečastiti go- spod urednik, iskrene pozdrave. Želem vam milosti pune božične svetke od maloga Jezušeka i srečno novo leto. Ficko Vera, Grosstreben, Nemčija. Prečastiti g. urednik! V imeni Jezuša i Matere Marije vas pozdravlam. Lepo se vam zahvalüjem na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista, ki so mi bili edina tolažba v tüjini že dve leti i pol. Posebno veselje mi je bio Marijin list z Ograče- kom, šteroga sam tak rada čtela. V njem sam najšla lepe navuke, po šterih sam ravnala svoje živ- lenje. Marijo sam si zbrala za mater i toiažnico, ki mi je vsik- dar pomagala. — V tüjini človek lehko ostane dober samo te, če ma stalno dobro čtenje. To so bili meni vaši lepi listi, ki so me ohranili na dobroj poti. Po- sebna tolažba so mi bili te, kda sam po težko prestanoj opera- ciji ležala v bolnici. — Zato pa naj vam lübi Bog jezerokrat po- vrne vse vaše trüde, ki je mate z listami. On naj bo plačnik za vse vaše dobrote, ki je posebno nam izseljencom izkazüjete. Bog vas živi! Horvat Terezija, Ferme de la Grande Madelelne. Častiti g. urednik! Naznanim vam, da sam poslala naročnino i da bom tüdi Prihodnje leto naročnica naših lepih krščanskih listov. Meni se v tüjini ne godi slabo. Že sam 15 let pri ednom gospodi küha- rica i familija ne je mala, 18 do 20 lüdi je vsaki den. Zmes pa ešče dosta drügo delam. Pa naj bo, ve sam hvala Bogi zdrava. K slüžbi božoj lehko idem vsaki svetek. G. urednik, lepo se vam zahvalim za redno pošilanje li- stov. Želem vam vesele božične svetke i srečno novo leto. Po- zdravim svojo rojstno ves Ren- kovci i drago dečico Tineka, Klarico i Jožeka, šterih že 7 let nesam vidla i ki so sirote, ar očé več nemajo, mati se pa mora mantrati v tüjini, da jim zaslüži krüh. Naj je mali Jezušek bla- goslovi. Rajbar Ana á Total — Bas. Velečastiti gospod! Iz srca se vam zahvalim na Novinaj i Ma- rijinom listi. Tej lepi listi so nam izseljencom v velko tolažbo tü v tüjini, posebno v tej žalostnij časaj. Tak se mi vidi, da sam doma, gda je čtem. Zdaj sam v novom mesti, godi se mi dobro K božoj slüžbi lehko idem vsako nedelo, čeravno je cerkev daleč. V molitvi se vas spominam, naj vam bo dober Bog plačnik za vse dobrote, ki nam delite. On naj vam bo tüdi Pomočnik pri vsem vašem deli. Zdaj vas pá lepo pozdravlam i vam želem vse dobro. CENE Jünci-biki od 3—4.25 Din, telice od 8—4 din, krave od 2.50—4 din, svinje debele 9 din, Srednje 7.75 din za 1 kg žive teže. — Pšenica 170, ječmen 170, žito 150, oves 170, kukarca 160, graj 500. krumpiši 125, seno 125, slama 35 din, za 100 kg. PENEZ London 1 fünt 174—218 Din Pariz 100 frankov 98—128 Newyork 100 dol 4423—5520 Nemška marka 14.20—14.40 Gospodarstvo. Ing. M. Peternel, Lendava. Zboljšanje naših kmetij. Kmetovalcem v premislek! Gnoj, kateri se uporablja, mora biti dobro dozorel. Če gno- jimo s samo slamo, ne bo uspe- ha! Zato moramo gnoj na naših gnojiščih dobro slačiti in ga politi večkrat z gnojnico. Tak gnoj bo postal masten in bo pra- vilno dozorel. Süh ali plesnjiv gnoj tudi ni dober. On skisa in kot tak, ne odgovarja, posebno ne za naše mokre ter slabe njive in travnike. Priporoča se gnoj, potem, ko se ga dobro stlači, tudi pokriti z 5—10 em debelo pla- šijo zemlje, da ne ispuhti iz gnoja vse, kar je za rastline koristno in hranilno. Pozimi se vidi, kako se kadi iz gnoja. Vse hranljive snovi skoraj izhlapijo v zrak. Da to prepreči, dajte kmetovalci stlačen gnoj pokriti z malo zem- lje, katero potem zvozite skupaj z gnojem na njive. Več let že vodi kralj. ban- ska uprava akcijo za napravo vzornih gnojišč. V lendavskem srezu je zgrajeno šele okoli 100 takih gnojišč. To pa, je še vse premalo. Vsak kmetovalec bi moral imeti vzorno gnojišče. Na- prava gnojišča za 6—8 glav ži- vine stane 1800—3000 Din. Pri današnjih prilikah si malokdo prištedi toliko v enem letu. Ako bi pa štedil dve ali tri leta, pa bi si prav lahko uredil cementne vzorno gnojišče, ki ostane za 50 do 100 let pri vsaki hiši brez popravila. Neki naš kmetovalec je izjavil, da so se mu stroški za zidavo gnojišča izplačali v treh letih. Kako? Vsako leto je dobil 20—30 voz gnojá več in 120 hl gnojnice, katere preje sploh nikoli ni mogel uporabiti. S tem gnojem in gnojnico je vse tako pognojil, da se mu je ves vloženi denar v zidavo tako hitro izplačal. Ko bo v vsaki vasi, vsaj pri vsaki peti, ali de- seti hiši zgrajeno vzorno gno- jišče, bodo naša polja boljše izgledala, pridelek na njih, pa bo tudi obilnejši. Ne z umetnimi gnojili, ampak z pravilnim po- stopanjem, z hlevskim gnojem bomo zboljšali in povečali naše pridelke! Zato naj bo, to novo leto, našim kmetovalcem leto, v katerem bodo pričeli zbirati de- nar, za Ureditev vzornih gnojišč. Nasvete in načrte, kako si ure- dite ta gnojišča, dobite pri Va- šem kmet. referentu na srezu. Kako pa izgledajo naši trav- niki in pašniki? Vsemu so preje podobni, kot njim. Zamočvirjeni. porastli s kislimi travami (šaš, ščavje, ločinka), mahom, grmov- jem in negnojeni — nudijo slab temelj naši živinoreji. Ali se da pomagati? Kako se doseže osuševanje travnikov smo spredaj omenili, namreč, da več posestnikov sku- paj prosi za podporo banovine k osuševanju večjih površin zem- ljišč. Lani so se taka osuševalna dela vršila na Hotizi. Letos se bodo v Turnišču, Polani in Gen- terovcih. Torej vsem vasem bo s časom dana ta možnost. Gospodinjstvo. Najboljši liker za Silvestrov večer. Pol čaše palinke, pol čaše dobrega medü zmešaj, pa je liker gotov. Med preje stopiš, da bo tekoč. Zelenjadna juha za zimo. Poreži zelene liste od zeljnatih glav. Kar je v sredi, to bo za zeljnato salato, ali za praženo zelje k mesu. A vse slabše ze- lene liste operi, pristavi velik lonec vode in zelene liste dolgo kuhaj. Potem naredi požganje ali roštanje ali frigaš, zali] ga s to vodo od želja in še kuhaj. Dolij mleka in naj nadalje vre. Zvečer ali še dtugi dan, je mehko tudi listje, vse prevrí in dáj na mizo okusno zelje. Z. M. Kontrola. Že je več kak preveč guča i pisanja za kontrolo nad trgo- vinov, štera je tak nujno potreb- na v državi, kak kaplica vode žejajočoj rastlini. Sramota je to, da prosti lüd- je moremo kazati na državo glo- dajočega črva i vij ga ne vidite i ga neščete vö skopati. Za vse drügo je čas i se dela, samo kontrola nad trgovi- nov nemre priti. Razni zakoni i Volilni zakon za stolčeke se na- pravi, najvekša korupcija se pa ne popravi. Na priliko: Trgovci z živinov delajo grozotne dobičke. Küpüjejo go- vejo živino po 2—4 din. kg. žive teže i ka ne zvozijo v drügo državo, meso odavajo po 10—12 Din. za kg. A gde je pa te koža i. t. d., svinje küpüjejo po 8 Din. kg. mrtve teže, gda v drügi kraji koštajo 10—11.75 Din. žive teže. Teoci koštajo prí nas 4 Din, v drügi kraji pa 7 Din. Ravno tak trgovci z belicami so potrli ceno od 1.15 na 0.60 Din. Sadje je prí kmeti koštalo 0.60—1 Din. žel. franko na našoj državnoj meji v Nemško je plačano 4 Din, za kg. i ešče letna premija do- tičnomi trgovci za 16 jezero di- narov od naše mame „Prizadaˮ, štera tak zna lepo zaslüžiti, a prosto lüdstvo se pa püsti me- rati. Pšenici ceno zna maksimi- rati niže, a živinsko ceno pa ne püsti više. Cilo se trgovci v na- šoj državi smejejo rekoč, da ne- ga na sveti takše države, v šteroj bi se tak lehko trgovalo, kak v Jugoslaviji, čeravno mamo slo- venskoga delegata v našoj mami j „Prizadi“. Glavna skrb maloga sadjara je to, da zapazi pri svojoj cepiki črvotočino, štero redi v dreva srdiki glodajoči črv, da ga taki vniči. To bi tüdi bila Vaša duž- nost, da bi skrivalce raznoga, kmeti potrebnoga blaga, navijalce cen, špekulacijske trgovce z ži- vinov vrgli pod strogo kontrolo, poiskali i maksimirali vse blago. N. V. Kmet. Slüžbene naznanila Sresko načelstvo v Lendavi. Vsem občinam v srezu! Dne 18. jan. 1940 ob 9. uri do- poldne se bo vršila pri tukajšnjem sreskem načelstvu javna licitacija za- plenjenega orožja in municije. Opozar- jam vse reflektante oziroma licitante, da imajo pravico licitirati samo one osebe, ki bodo imele nabavno dovo- ljenje za nabavo orožja. Kdor hoče li- citirati in v kolikor še nima nabavne- ga dovoljenja za nabavo orožja, naj si istega takoj preskrbi, ker se brez tega dovoljenja nikdo ne more udeležiti li- citacije. Opozarjajo se reflektanti, da se nabavna dovoljenja ne bodo Izda- jala zadnje dneve pred licitacijo, zato naj si istega vsak pravočasno preskrbi. Prednje dostavlam radi znanja in raz- glasitve na krajevno običajen način. Tečaji krajevnih kmečkih zvez. Kmečka zveza iz Ljubljane bo s sodelovanjem kralj. banske uprave priredila v našem lendavskem okraju pri treh krajevnih kmečkih zvezah eno- dnevne strokovne kmetijske tečaje v mesecu januarju 1940 in to: V pondeljek, dne 8. januarja 1940, v Vel. Polani v ljüdski šoli od 8. do 18. ure, v torek, dne 9 januarja na Ho- tizi v ljudski šoli od 8—13. ure, v sredo, dne 10. januarja v Turnišču v prostorih posojilnice od 8 do 13. ure. Predavalo se bo o vzreji mlade živine, o kulturno-socijalnem življenju Slov. kmeta ter o varovanju zdravja pri živini. Po predavanju se bo raz- vila debata, v kateri bodo dajali stro- kovnjaki vsa zahtevana potrebna na- vodila in nasvete. Ker so ti tečaji zelo važni za naše kmetovalce, pozivamo vse člane kmečke zveze označeni krajevnih kmečkih zvez in druge kmetovalce, da se teh tečajev udeležijo polnoštevilno. Želeti bi bilo, da se teh predavanj vdeležijo tudi kmečke žene in dekleta. Valilna jajca štajerskih kokoši za valenje spomladi 1940. bodo tudi letos dobavljale kmetovalcem občine s podporo kralj. banske uprave in greš- nega kmetijskega odbora in to po zni- žani ceni Din 0.50 za 1 komad. Šole tn kmetijske organizacije naj zbrana naročila za volilna jajca dostavijo ob- činam do 20. jan. 1940. Ker se reja Štajerske kokoši bolj isplača kot reja vseh dragih vrst kokoši, se poziva vse kmetovalce, da letos prično z rejo štajerke. Sreski nač.: GRABRIJAN s. r. Sresko načelstvo v M. Soboti. Registracija motornih vozil se vrši, kakor vsako leto, tudi v letu 1940 v mesecu januarju. Lastniki motornih vozil prejmejo pri sreskem načelstvu prijavne pole, ki jih imajo takslrati in vložiti do najkasneje 31. januarja 1940. Istočasno je tudi plačati takso za ces- tni fond. Šoferske legitimacije je overiti pri sreskem načelstvu v času od 1. januarja do 28. februarja. Kdor bi pre- koračil ta rok, zapade kazni. Istotako bo kaznovan oni, ki v smislu prvega odstavka ne bi vložil prijave do 31. januarja. Opozarja se vse lastnike motor- nih vozil, da vozila, ki jih v letu 1940 ne nameravajo uporabljati, najkasneje do 31. 12. 1939 odjavijo pri pristojnem sreskem načelstvu. Odjavo je kolkovati z 10 din. kolkom ter istočasno izročiti prometno knjižico in tablice. Kdor do tega dne odjave ne izvrši, bo moral brezpogoj- no plačati vse takse, ki zapadejo v mesecu januarju. Sreski načelnik: Dr. BRATINA. Širite naše „Novineˮ. Grački Vili: Ob sinjem Jadranu. O morje! ... Ko neskončno hrepenenje razliva! se v daljavo pred menoj nemirno, vekovlto bo življenje. a _ Prijatelj, lepo je Jadransko morje, ko z od sonca ožganih obal, opazuješ njegovo neizmerno življenje. Toda njegovega prave- ga časa ne bi doumel, ako se po njem vsaj enkrat ne bi po- peljal in vsaj enkrat ne okopal v njegovih lepih i čistih globi- nah. Preden se torej posloviš od tega plavega vodovja in zastaviš korak novim krajem naproti, poj- di z mano na izlet v prelepi Rab. Lep sončni dan lesketa nad Cerkvenico. Doli v pristanišča se že nemirno ziblje „Starčevičˮ, kot da se ga že lofeva popotna groznica. To je znak, da bo ladja kmalu zarezala peneče brazde v plavo gladino. Pospeši torej ko- rak, da ti ne bi pred nosom ušla in te pustila na kopnem. Ves zadihan prispeš na pa- lubo. Prvič v življenju si na ladji in prvič na morju. Doslej si ga občudoval v pričah in pesmih, zdaj pa takorekoč stojiš na nje- govi površini in zreš doli v nje- gove globočine. Nek poseben občutek te prevzema ob tem pr- vem koraku na morje. Kot da se nekam bojiš, da se bo ladja zvrnila in te pokopala v temnih globinah morja. Toda ne boj se! Morje je danes dokaj mirno in se ti ne bo ničesar zgodilo. Niti takoimenovanega „rigorozaˮ — morskega izpita se ti danes ni bati. So pa dnevi, ko morje vznoji, valovi se začno igrati z ladjo ko z orehovo lupino. Zb- ijejo jo sem tja, neso po deset metrov visoko, jo potem spet spüščajo v brezdno, ki se je pod ladjo odprlo. Valovi pljuskajo čez ladjo, pokrijejo tebe in vse kar te obdaja. K temu te pri- drüži še „revolucijaˮ v želodcu in takrat — uh, ni prijetno na morju. Bled kot stena se držiš krčevito za plot, nagibleš glavo čez ograjo, a peneči se valovi te po mili volji poljubljajo v bledo lice. Danes vsega tega morskega koncerta ne boš doživel. Morje je dokaj mirno in čuj — zvonec na ladji že opominja zamudne potnike, da pohite in prestopijo „mostičˮ, ki deli morje od kopnega. Potem se ladja strese, stroji začnejo delovati in beli parobrod zaorje šumeče brazde na sinji gladini. Stojiš na palubi in gledaš, kako se süha zemlja vedno bolj odmika od tebe. Stroji so že za- vzeli svojo stalno hitrost in po- jejo enakomerno: „Pojd’ z me- noj, pojd’ z menoj!ˮ Hladna ju- tranja sapica veje čez ladjo, za- rezane brazde morja zamoklo šume, nad ladjo pa kroži ne- prestano jata galebov kot zvesta straža, da se morskim potnikom nič ne zgodi. — Z desne strani te pozdravlja otok Krk, ki se zlasti v vedrih jutranjih urah ves blišči kot da je pokrit s snegom, ob levi pa se dviga mogočni Velebit kot strašna in neprodirna straža plavega Jadrana. Vse je to tako divno povezano med sa- bo in zveni v prijetno simfonijo, ki te potaplja v lepe in mehke sanje. Nehote ti se iz duše dvi- gne spev in zapoješ: Barčica po morju plava Drevesa se priklanjajo; O le naprej, o le naprej, Dokler je še vetra kej! Med potjo do Raba se la- dja večkrat ustavlja. Okolica po- staja vse bolj nekam pusta in čemerna. Odmori pristankov so kratki. Le v Senju, duhovnim središču Hrv. Primorja in neg- dajšnjem gnezdu slavnih usko- kov, se ladja mudi dalj časa. Mesto samo propada ter je samo še simbol negdanje slave in raz- cvita. Nekoč je bil Senj edino ishodišče na plavi Jadran, poz- neje pa so ga popolnoma ispod- rinili Sušak, Split, Dubrovnik itd. Mesto kot da žaluje nad teškim izdajstvom, nad lepimi dnevi, ki bili so, a več jih ni. Svojo bol izraža v sloviti burji, ki s tako potresno žalostjo zna zapeti svojo pesem nad Velebitom ... Naš „Starčevičˮ kot da je sam občutil to bol starega Senja, zato nas je spet potegnil ven na plavo gladino in mogočno zavri- skal. Kot da je hotel reči: „Vi, ki ste z mano, ne bojte se. Po- gledajte, kamorkoli se ozrete čez obzorje, povsod se nebo poljü- blja z morjem. Vso neskončno sinjemodro plan obsevajo sončni žarki, a nad njo diha sveži dan...ˮ Tako nam je drobil očé „Star- čevičˮ, potem pa še enkrat ve- selo zaukal. Vsi smo se sladko nasmejali. On pa je bil ponosen in vesel naše dobre volje in z dvakratno hitrostjo pognal stroje proti cilju, proti kralju cvetočih otokov — Rabu. Rab — naš mali Monte Carlo — se nam je od- daleč prismehljal naproti in s toplim vonjem južnega cvetja sprejel utrujene otroke. (Dalje.) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest, Lendava. Izdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pok.