Srednješolski vestnik. ** Izprasevalna komisija za slorensko stenografijo v Zagreba. Doslej nismo imeli komMje, ki bi aprobirala tudi za sloveusko stenogmfi|o; ua nemških univerzah ni bilo misliti, da bi se kdaj ustanovila taka komisija. To dej~tvo je imelo neprijetne posledice za slovenske stiioografe, ki si niso mogli pridobiti veljavne aprobacije, in posredno za slovpnsko stenografijo sploh. Sedaj je odstranjena ta težava; zakaj z odredbo brvaške vlade z dae 6. januarja t. 1., št. 28.359 ki je objafljeaa v DJeoem ^Službenem Glasniku" dne31.janu arja 1.1., se je izpraševalna komisija pri vse- učilišču v Zagrebu konstituirala tudi kot komisija za slovensko stenografijo. Komisarji so prof. Fr. Magdič in Mijo Vamberger (oba rodom Slovenca) in prof. Stanko Miholič, ki je ?ešč slovenščine v govoru in piaavi. — S tem smo Slovenci storili na polju stenografije znaten korak naprej. Opozarjamo na to vse tiste, ki bi boteli polagati izpit iz slovenske stenografije. Natančneja pojasnila o tena, kaj se yse zahteva pri tem izpitu, daje prof. Franjo Magdič v Zagrebu, Prilaz 3. ** Društvo bosenskih srednješolsklh profesorjer se je 13. t. m. ustanovilo v Sarajevu. Predsednik je sarajevski gimnazijski profesar Mijo Poljak. ** Samonmorl dijakor. Blizu Celja se je vrgel pod vlak 18 letai Henrik Zitzler, rojen vLangenzersdorfu na Nižjem Avstrijskem. Žtrljeaje si je končal baje zaradi slabega izpričevala, ki ga je dobil kot osmošolec. — Blizu Znaima se je vrgel 17 letni realec Earel Fritsch na tir ravno, ko je imel priti vlak. Strojevodja ga je sicer opazil, toda vlaka ni mogel reč ustaviti, ia ta je odrezal realcu glavo in roko proč. Samoumoru je bilo vzrok slabo izpričeralo. — V Opavi v Sleziji se je ustrelil petošolpc R. Abendroth, ker je dobil iz matematike nezadosten red. ** Dlšt po maščcTanjn. Listi so poročali, da je dobilo na celjski višji gimnaziji v prvem semestru 50 slovenskih dijakov dvojko. Dotični gospod, ki tako rad daje slovenskim dijakom dvojke, je prof Eisner. Zaradi notic v slorenskem časopisju se je Eisner izrazil v šoli sledece: nln če me ti umatani sloveuski (rabil je besedo Bwindisch") še tako Dapadajo, jaz ostanetn pri svoji metodi." Iz teh njego?ih besed zveni precej narodne nestrpnosti; zveai tudi nekaka strast po maščevanju nad slovenskimi dijaki. Prof. Eisner bi bil pač bolje storil, da se je posvetil politiki, kakor pa — da se je posvetil vzgoji mladine.