—    330    —
Starodomače slovstvo.
Zois pa Vodnik.
Kaj je baron Žiga Zois *) Vodnika bil, je letošnji ,,koledarček" ob kratkem povedal; obširnim o tem bo govoril ''koledarček" *a prihodnje leto, ki bo z obrazom Zoisovim prinesel življenjopis tega slavnega domo-Ijaba. Ker pa vendar tudi v tem življenjopL-u ni bilo mogoče na drobno popisati vsih razmer, ki so vezale Zoisa na Vodnika in Vodnika na Zoisa, smo si prider-žali za „lVovicdu izmed maozih phem posebno eno pi&rao. ki ga je Zois pisal Vodnika 25. junia 1794, in ktero nam razodeva, kako marljivo in na tanko je pretresal Zois vse dela, ki mu jih je Vodnik v presodbo pošiljal, preden je ž njimi stopil na beli dan. EJino to pismo je očitna spričba,  kaj je bil Zois slovenskemu slovstva.
Povedal nam je g. pisatelj Vodnikovega življenja v letošnjem ^koledarčku", da Zois je napravil Vodnika, naj spiše ^veliko pratiko". Vodnik ma je poslal rokopis v pretres. V pisma, ki ga hočemo eastitim bravcem sedaj podati, bojo brali, kako je Zois pretresal delo svojega ljubljenca. Takole se glasi prestavljeno v slovenski jezik iz nemškega:
Prečastiti gospod fajmošter!
Iz Ljubljane 26. jania 1794.
Tu Vam pošljem pretres Vašega dostavka k „ve-liki pratiki" po mojem in Linhartovem mnenja.
Pervi del: 55od vremena", je prav dober. Pri znanem vremenskem znamnja „rauhe hudo pikajo" je pritiklina: „inu se popred najesti jisejo" nepotrebna. Ali „žabe k v a k a j o" ni ponemčena beseda od „qaakena ? Slo-veni morajo za „kvakati" vendar svojo lastno besedo imeti, ker njih jezik je v tacih rečeh bogat. Tudi besedi „gvišni", „štriki" ste nemške; namesti „štrik" pravijo bohinski rudokopi ^verv", „vervicaa. Tam, kjer pravite „človek skuz zamenja" in „drage stvari skuz občutek", bi utegnilo bolj primerno biti, če bi rekli „terganje ga spomini na bližni dež" itd., kakor da pravite „terganje pomeni" itd.
Drugi del: „Pergodbe od starega sveta" nama nf všeč. Tako našarane ulomke sv. pisma in zraven pa praznih basen nahajamo v vsakem slabem nemškem koledarji in posebno  tudi   v  tistem,   ki  ga je v Ljubljani
*) Po izgovarjanju bi imeli pisati Cojz. Ker pa radi pišemo lastne imena tako, kakor jih pišejo lastniki sami, smo pisali Zois.                                                                   Vred.
jezikoslovni krivoverec Marku s na svetlo dal. Linhart se je lotil, naj imenitniše čase po pervi naselitvi Slave-nov na Krajnskem iz svoje krajnske zgodovine izbirati in pratiki dotisniti dati; gotovo mu bo za to vsak bravec bolj hvaležen, kakor Marka za njegov salomonov tem-pel in za njegove podertije trojanske. Vsaka stvar se naj boij prileze le  na pravem mesta.
Tretji del. ^popisovanje te zemle" je kaj lep, pa prekratek. Potrebno bi bilo, da bi ta popis tadi za „pratiko" obšimiši bil. Dabro bi bilo, da bi se zapo-padek, kaj so tečaji (poli), kaj je ravnik (Aequator) umevno razložil, — da bi se povedala razmera šahe zemlje in morja (kakor 1/3 m %), — omeniti bi bilo 5. dela sveta, da nima se v obče veljavnega imena, da obstoji iz več otokov, da edina nova Holandija je večja kakor naša Earopa itd.
Četerti del: ??p od učenje od raj tanj a" je tudi dober. Le to dvomim: ali je res, kar po izgleda vsih starih računskih bukev pravite, da ničla „8» m a na sebi nič ne šteje, temuč le kadar je za ktero drugo cifro postavljena". Ničla je leznamnje, da ni ne enojnih enot, ne desetičnih enot, ne stotinskih enot itd. na tem mestu, kjer stoji ničla. Ni tedaj res, da ničla je neštevka; ona le nekaj negativnega pomeni. Slovenske besede za negativ najti pa tačas še morebiti mogoče ni, ker nam izrazov za abstraktne zapopadke manjka *).
Pošljem Vam pri ti priliki stare bukvice od šte-viistva v našem jezika, da iz njih pozveste, kaj so drugi pred nami v tem skovali.
Peti del: „od ar eni j" je izverstno izdelan in ves pripraven za pratiko. Samo to, se mi zdi, ne bo dosti zdalo, ako po „vikših gosposkah" priporočate doh-tarje in ranocelnike. Bolje bi bilo, ako bi biii raji ,5od spodej gori" začeli ljudstvo podačevati: kako se je iz malega začelo zdravilstvo, kako so perve skušnje preprostih ljudi kamnički bili, iz kterih se je, po overžbi praznih mazarij, sozidalo sčasoma poslopje prave zdra-vilske vednosti. Zdaj pa, ko je po sto in stoletnih skušnjah izraslo imenitno zdraviteljsko znanstvo, je treba Iz šol zajemati pravi nauk, in zato ukazujejo „vikše gosposke", da se mora na tacih učenih šolah izučiti, kdor hoče zdravnik biti. Zato je njih dolžnost ljudstvo svariti, da se ne da slepariti „od plesnjivih arcnij" starih bab in od ^nevarnih arcnij" konjedereov itd. Le to mi je žal, da tudi v tem lepem poduku se nahaja dosti nemških besed, ki se skor ne dajo s slovenskimi nadomestiti, postavim „0 a tir lih", cev od „Zeug", wri-štenga itd.!    Za cev bi utegnilo orodje dobro biti.
Prav dobro ste jo zadeli, da priporočate našim ljudem snažoost v hiši, obleki in orodji , naj se pridno umivajo, hiše zračijo itd. Menim, da se bo zamoglo našemu ljudstvu kmali od zraka in njegovih obstojnih delov, od koristnih in škodljivih soparov itd. kaj več povedati. Rudokopi že dobro poznajo gnjilogas, vodeno-gaz itd.    (Konec sledi.)
0
*) Važno je to pismice tudi za to, ker nam kaže, na kako nizki stopnji je bila še tačas (1794) slovenščina memo današnjega dne, ko imamo za večino tacih besed, za ktere še Nemci le ptujšino rabijo, dobre domače. Da se negativ pravi zani-kavno. Negation pa zanikanje je zdaj vsakemu Slovencu znano.                                                                              Vred.
—   331   —
—    334    —
Starodomače slovstvo.
Zois pa  Vodnik.
(Konec.)
Zoisovo pismo se dalje takole glasi: PrijasDo Vas prosimo, da po tih nasvetih pomnožite in popravite nam v presodbo poslane rokopise; saj je to le malo. Potem bomo dali rokopis berž natisniti. Bukvar Korn ga že željno pričakuje in se več druzih sostavkov za veliko pratiko. Za načelni list bo dal poseben obrazek (vinjeto) rezati, in naj manj tisuč iztisov pratike napraviti. Hvalevredna je dalje Vaša misel, da namest neslanih uganjk želite vsacemu mescu, majhno pošteno pesmico pridjati. To je prav!
Ker smo si o tem popolnoma edinih misel, da pre-rešetarimo do dobrega vsako stvar, preden jo pošljemo na svetlo, da ne pride nič nezrelega na dan, Vam podam tu še nektere opazke k sledeči pesmici, ki ste jo namenili za pratiko.
Kraj ne ! tvoja dežela je zdrava ,
Nje lega teb' k pridu ta prava, Lepa je trupla tvojiga rast, K vsakimu delu s' terden ko hrast.
Na stilu je glava vsajena. Lastnost mu ne manka obena,
Pojle, kupčija, gojzdi, gore,
Nogradi, rude tebe rede.
Vse tebi natura ponudi.
Od nje se prejemat ne mudi !
Leniga čaka stergan rokal,
Palca beraška, prazen bokal.
Dovolite mi to pesmico pretreeti od verste do verste. »Krajnc! tvoja de&ela je zdrava" — ta ver-etica je izverstna na vsako stran.
»Nje lega teV k pridu ta prava" — to jo terdo v slovkah in terdo v besedah, in verh tega je še težko razumljivo.
»Lepa je trupla tvojiga rast" —beseda „truploa je tu nekako apodtikljiva; ne sme ostati. Misel pa jo lepa in resnična, ker se Gorenci po pravici ponašajo, da so lepe postave in pravi korenjaki, posebno pa za-tega voljo, da niso brahorci (krofasti).
»K vsakimu delu s' terden ko hrast" — ta primera manj naznanja kakor pohvala v poprejšni ver-stici in ji še bolj znacajnosti (karakteristike) manjka; sicer pa se ,,lepa rast" tudi nič prav ne veže s ^terden ko hrast".
„Na stilu je glava vsajena" — »lastnost mu ne manka obena" — obojno to ni določno, je nerazumljivo, v pesmah pa se ne sme nič ugibavati. Morebiti da tudi jez in Linhart ne razumeva pomena teh verstic.
»Pojle, kupčija, gojzdi, gore, — nogradi, rude tebe rede" — to ste dve prelepe verstici, in kako resnične! Le to bi Vam svetovali, da „gojzdia postavite doli, „rude" pa denete gori.
» Vse tebi natura ponudi" — »od nje se prejemat ne mudi" — je krasna verstica! le to, da pravite „ue mudi" (zogere nicht) ni popolnoma resnično glede na Goreoce; bolje v tem oziru bi utegnilo biti „ne zamudi" (vereaume nicht).
*»Leniga čaka stergan rokal, palca beraška, prazen bokal", — te male besedice imajo prečudno moč v sebi in bojo morebiti več zdale, ko sto ogovorov in sto tisuč druzih pesem. To so besede v pravem narodnem duhu in kakor jih narod rad bere. Take verstica ostanejo večne!
Ker bo po tem takem le 5 verstic popraviti potreba, da bo pesmica popolnoma, senadjamo, da ne bote opustili jih prenared/ti. Če bote veim drugim pesmicam toliko izvirnost, toliko dobrovoljnost in resnico vdahnili kot ti, in če bote poterpežljivost imeli z nami pretreso-vavci, bote med krajnskimi pesniki pervi, ali prav za prav reči, saj ste že! #)
Napis na Vašo novo cerkev je popolnoma dober io prav po pravih starinskih vodilih. Da bi mi mili Bog to veselje dodelil, da bi še kadaj sam zamogel pri Vas ta napis brati! Al — moji časi so že dotekli! — —
Iz celega serca vedno Vaš odkritoserčni prijatel
Žiga  Zois.
*) Kako marljivo je Vodnik porajtal vsako Zoisovo opazko, nam priča „velika pratika za lejtu 1795", v kteri nahajamo to> pesmico že takole popravljeno in natisnjeno :
Kraj ne! tvoja dežela je zdrava, Za pridne nje lega ta prava,
Pojle, kupčija, rude, gore,
Nogradi, gojzdi tebe rede.
Imaš za vuk zbrisano glavo, Prov čedno in terdno postavo,
Sreča te iše, vum ti je dan,
Naj del jo boš, če nisi zaspan!
Vse tebi natura ponudi, Le vzeti od nje ne zamudi;
Leniga čaka stergan rokal,
Palca beraška, prazen bokal!