awirsr:
STRAŠIVA NEZVESTOBA NAČELOM
PAVEL VI. ZA VELIKO NOČ
Letošnjo veliko noč je imel papež Pavel VI. slovesno sv. mašo na prostem pred vhodom v baziliko sv. iPetra v Rimu, Na prostranem trgu pred baziliko se je zbralo za to priliko nad
250.000	ljudi.
V nagovora zbrani množici in vsemu svetu je Pavel VI. obtožil modernega človeka „strašne nezvestobe“ načelom miru in pravičnosti in obsodil pretekle in sedanje vojne, oboroževanje, revolucije in „naraščajoče moralno propadanje.“ 'Zatrdil pa je tudi, da je človeku bodočnost zagotovljena.
Pavel VI. je poudarjal, da je „svetovno pozorišče kakor razburkano morje, ki mu grozijo najhujše nevihte.“
Z ozirom na razmere znotraj katoliške Cerkve je obžaloval dejstvo, da „ji na posameznih področjih močno škodujejo vznemirljivi doktrinarni in disciplinarni tokovi, ki jih zaman pripisujejo avtentičnim navdihom poživljajočega Duha.“
Na velikonočno nedeljo je Pavel VT. v preteklem tednu že drugič govoril
o težavah znotraj katoliške Cerkve. V govoru na veliki četrtek je primerjal duhovnike, ki zapustijo Cerkev, z Judom Iškarjotom.
V svoj velikonočni govor pa je Pavel VI. vnesel tudi optimizem za bodočnost človeštva. V zvezi s čudežem vseh čudežev, s Kristusovim vstajenjem, je vzkliknil: „Bodočnorst človeštva ni izgubljena, temveč je zagotovljena.“ Poudaril je, da „velike ideje človeštva“ ne bodo iztrebljene, da bodo socialne neenakosti premoščene in da morajo „odnosi med narodi postati miroljubni, dostojni in bratski.“
Prvo tretjino svojega govora je Pavel VI. posvetil problemom sedanjosti. „Na kaj se pripravlja človek, s tako pogosto in strašno nezvestobo najvišjim načelom vzajemnosti, pravičnosti in miru? Ne vidimo,“ je nadaljeval, „drugega, kakor nove vojne in novo oboroževanje, strahotno in grozno, vedno nove revolucije, institucionalizirane družbene boje in domišljav prezir vere, ki je ni mogoče uničiti.“
Sedem KP za polfcentrizem
MOSKVA POTRPEŽLJIVA
(Na pravkar minulem zasedanju 24. kongresa sovjetske KP v Moskvi se je sedem komunističnih strank postavilo po robu sovjetskemu centralizmu: belgijska, čilska, japonska, romunska, italijanska, jugoslovanska in španska. Vsled neposredne sovjetske bližine in gospodarske odvisnosti od Moskve je romunska partija najbolj izpostavljena sovjetskemu maščevanju. Za nadaljnji razvoj v Jugoslaviji pa 'Moskva potrpežljivo čaka na Titovo smrt in se pripravlja za poseg, če bodo prilike ugodne. Jugoslovansko delegacijo na sovjetskem partijskem kongresu v Moskvi je vodil Mijalko Todorovič.
Na kongresu je v zvezi s problemom policentrizma v svetovnem komunističnem gibanju Mašerov, član sov-
DVA GOVORA
(Nad. s 1. str.)
To stališče katoliške Cerkve je, kot se nam zdi, naletelo pri vas in odgovornih ljudeh države, ki jo vodite, na razumevanje. To razumevanje temelji na novih medsebojnih odnosih, vzpostavljenih leta 1966 ter utrjenih s ponovnimi diplomatskimi stiki med Svetim Sedežem in Jugoslavijo. Želimo, da .bi iz teh odnosov sledile še večje možnosti za sporazumevanje med Svetim Sedežem na eni ter Jugoslavijo na drugi strani.“
TITOV ODGOVOR
„V Jugoslaviji in v vsem svetu zelo cenijo napore vaše svetosti za miroljubno reševanje mednarodnih sporov ter bolečih družbenih in gospodarskih problemov človeštva. (Prav tako je dobro znana podpora, ki jo nudi vaša svetost narodom pod kolonialno prevlado v njihovem pravičnem boju za osvoboditev in odpravo vseh oblik rasnega razlikovanja.
Ljubo mi je ugotoviti, da so stališča Svetega Sedeža in Jugoslavije o najvažnejših svetovnih problemih kot tudi o potrebi njihovega reševanja na podlagi načela miroljubnega sožitja sorodna in se v mnogočem ujemajo. Ta prizadevanja vaše svetosti, ki ima ve liko avtoriteto in vpliv, za dosego miru na svetu in blaginjo vseh ljudi so naletela na simpatije narodov in vlade Jugoslavije, ki ta prizadevanja tudi podpirajo.
Narodi Jugoslavije so v svoji zgodovini hodili po trnjevi poti, braneč svobodo, neodvisnost in dediščino svoje kulture. Uresničili so svojo večstoletno težnjo da živijo v svobodni, neodvisni in enakopravni skupnosti in da z združenimi močmi uresničujejo svoj družbeni in gospodarski napredek. Kot evropsko in sredozemsko državo Jugoslavijo življenjsko zanima, da se doseže trden mir v Evropi in ¡Sredozemlju ter se odpravijo spori in razprtije med narodi in državami.
Obnovljeni diplomatski stiki med Jugoslavijo in Svetim 'Sedežem zgovorno pričajo o ugodnem razvoju medsebojnih odnosov v zadnjih letih. Naša iskrena želja je, da se na podlagi vzajemnega spoštovanja ti odnosi še razširijo.“	1 v
jetskega politbiroja, po nalogu Brež-njeva silovito napadel predvsem Mao-cetungovo Kitajsko kot „zlasti odvraten primer revizionizma na levo“, istočasno pa je obsodil tudi „desničarje“, ki govorijo „o reformah in različnih nacionalnih modelih socializma.“
Opazovalci menijo, da so te opazke letele predvsem na Titovo Jugoslavijo in na druge „reformistične“ partije, kakor so po moskovskem mnenju italijanska, belgijska in angleška. V Čilu je komunistična stranka vključena v Allendejevo koalicijo.
Na kongresu je najodločneje napadel monolitično sovjetsko vodenje svetovnega komunizma vodja japonske komunistične delegacije Tomi Ničisava. Dejal je: „Odnosi med partijami morajo temeljiti na neodvisnosti med partijami in na nevmešavanju v notranje zadeve posameznih partij, če bodo ta načela partijskih odnosov, temelječa na medsebojnem spoštovanju neodvisnosti, sprejeta, bodo razlike izginile in bo mogoče zvariti skupno akcijo proti skupnemu imperialističnemu sovražniku.“
Marc Drumaux, vodja belgijske komunistične delegacije, in Ernan del Canto, vodja čilske partije, sta dala podobne izjave. Del Canto je med drugim zatrjeval:
„V mednarodnem komunističnem gibanju je več vodilnih centrov in je mogoče vzajemnost vseh partij doseči le z neodvisnostjo vsake partije.“
Mednaredni teden
Ameriški predsednik Nixon je nekaj ur po dejanski oprostitvi častnika Calleya, obsojenega na dosmrtno prisilno delo vsled obtožbe premišljenega poboja 22 vietnamskih civilistov v vasi My ¡Lai, objavil ameriškemu narodu, da bo do letošnjega 1. decembra povpreč no 14.300 ameriških vojakov mesečno odšlo iz Vietnama, tako da se bo v naslednjih osmih mesecih 100.000 vojakov umaknilo z bojišča. Ni pa povedal, kdaj namerava umakniti zadnjega ameriškega vojaka odn. za ZDA končati vietnamsko vojno, ker da bi vietnamski komunisti v Parizu postali še bolj zahtevni. Zahteve nekaterih ameriških senatorjev, da bi Nixon določil datum dokončnega umika, izgledajo celo mnogim Amerikancem vsaj smešne, če ne kaj več. Doslej namreč še ni bilo vojske, ki bi nasprotniku razodela svoje načrte. Tudi politični oziri ne morejo biti razlog, da bi ameriška vojska to storila.
V Vzhodnem Pakistanu pa državljanska vojna trajala naprej ter je Kitajska presenetila ves revet, ko se je postavila za Zahodni Pakistan proti upornikom v Vzhodnem Pakistanu. Opazovalci so začeli hitro ugotavljati, da za kitajske komuniste uporniško gibanje v Vzhodnem Pakistanu ni „osvobodilna vojna“, ker ga pač ne vodijo komunisti. Izgledov za mir v Vzhodnem Pakistanu še ni, kljub silovitim žrtvam bengalskega prebivalstva.
Pristaši šejka Mujiburja so odločeni boj za bengalsko neodvisnost voditi do zadnjih posledic. Moralno oporo imajo v sosednji Indiji, ki je s Zahodnim Pakistanom sprta glede Kašmira.
Na Bližnjem Vzhodu se še vedno ohranja status quo med Arabci in Izraelom, v Zahodni Evropi pa je vklju-čenje Anglije v Skupni evropski trg spet za korak - 'bližje po obisku britanskega predsednika Edwarda Heatha pri zahodnonemškem socialističnem predsedniku Willy Brandtu v Bonnu. Heath pričakuje, kljub morebitnim oviram iz Pariza, da bo mogoče do prihodnje jeseni Angliji doseči dogovor s članicami iSET-a o njenem včlanjenju v to zahodno evropsko organizacijo.
Najvažnejši dogodek minulega ted-»a za nadaljnji razvoj odnosov med Washingtonom in Pekingom pa je vsekakor bila odločitev Maocetungove vlade, da pripusti v Peking reevemoame-Viško moštvo za namizni tenis, ki se je bilo udeležilo mednarodnega turnirja v Tokiju. Ameriško moštvo naj bi v Pekingu odigralo več tekem v namiznem tenisu s Kitajci, še večje presenečenje pa je pekinška vlada povzročila s tem, da je dovolila trem ameriškim časnikarjem potovanje v Peking in reicer: dopisnik Tima, dopisniku ameriške televizijske mreže NBC in dopisniku tiskovne agencije Associated Press. Prvič po 22 letih se je zgodilo, da so ameriški časnikarji smeli potovati na Kitajsko.
Boj za svobodo tiska v Čilu
ALLENDEJEVA KAMPANJA
Eden največji čilskih dnevnikov El Mercurio je v uvodniku v svoji nedeljski izdaji 11. t. m. pod naslovom „Na poti v kontroliran tisk“ silovito napadel marksističnega predsednika A-llendeja in njegovo kampanjo „Za resnico“, v kateri ta poziva čilreke časnikarje, naj ne bodo objektivni in naj delajo za čimprejšnjo spremembo časopisnih podjetij, pri katerih so v službi, v zadruge.
El Mercurio spominja bralce na sovjetsko časnikarstvo in med drugim pravi: „Pravda, kar v ruščini pomeni ‘resnica’, ni doslej nikdar dovolila svojim bralcem citati resnico. Svobodni svet ve, da tisk pod totalitarnim režimom tedne in mesece preprečuje novice, ki niso naklonjene vladi in prikriva javnosti napake ljudi, ki vodijo državo.“
iZ ozirom na kongres levičarskih časnikarjev, ki je te dni zasedal v San-tiagu, El Mercurio v istem uvodniku piše:
„Me glede na vse to in zvabivši časnikarje na kongres s tem, da so ga imenovali ‘Za rerenico’, so ta kongres postavili pod vodstvo profesionalnih ljudi, ki smatrajo kastristično in komunistično bojevitost za nujno.“
Opozicionalni časopis La Prensa je v svojem uvodniku tudi napadel omenjeno Allendejevo kampanjo:
„Preseneča, da predsednik dopušča in daje prestiž, @ svojo prisotnostjo, začetku tkim. kampanje ‘za resnico’, ki so jo začeli tisti, kateri vsak dan sproti kažejo ne samo prezir do resnice, temveč svojo praktično nesposobnost, da bi jo sploh tolerirali.“
Predsedniške rotacije v Beogradu
Britanska tiskovna agencija Reuter je minuli četrtek, 8. t- m. iz Beograda objavila naslednjo kratko poročilo o nameravanih ustavnih spremembah v Titovi Jugoslaviji:
„Predsednik Tito je na množičnem ljudskem zborovanju govoril o načrtu, po katerem naj bi v bodoče vsaka od šestih jugoslovanskih republik menjaje pošiljala svojega predsednika v Beograd na predsedstvo federacije.
Na ljudskem zborovanju v mestecu Bugojno je Tito izjavil: ‘Veliko sem premišljeval o problemu predsedništva. Predsednika moramo imeti, toda njegova predsedniška doba bo trajala le eno leto.’
Opazovalci to izjavo 78-letnega Tita, ki je jugoslovanski predsednik od 1953 dalje, smatrajo za opozorilo, da načrti, ki so bili o vprašanju predsedniške dobe nedavno objavljeni, ne predstavljajo zadnje besede o tem problemu.“
Kot je Freud napisal „Psihopatologijo vsakdanjega življenja“, bi bilo dobro sestaviti „Kriminologijo vsakdanjega življenja“, v kateri bi se popisala in razložila tisoč in ena oblika, kako taktično uničiti bližnjega: umetnost gledanja drugam, tja, kjer bližnjega ni, skrivanje informacij in novic, ki bi bližnjemu lahko koristile, opuščanje njegovega imena, kadar bi ljubezen in pravičnost zahtevala, da ga omenimo, in vrsta podobnih stvari. Prezreti bližnjega je najbolj neopazen in pogosto najbolj krut način, s katerim preprečimo, da nam ne postane ovira.
Španski mislec in profesor medicine Pedro Lain Entralgo
Le življenja tu dogajanja v Argeudisl
POLITIČNI MIMOHOD
Prejšnji teden (v ponedeljek 5., torek in sredo) je vladna palača prisostvovala prvi paradi predstavnikov političnih strank. Mimohod se je nadaljeval potem tudi še prve dni pričujočega tedna, in bo trajal verjetno še precej čarea. Preglednik te parade je notranji minister, ljudski radikal Mor Roig, kateremu je vojaška vlada generala Lanusseja zaupala težko nalogo pomiriti državo in v teku treh let pripeljati jo do institucionalnega izhoda.
Tako povedano izgleda zadeva kaj enostavna. Vendar to ni tako. Tudi o-pazovalci menijo, da vojska nikakor ne namerava v treh letih skrbeti le, da bodo politiki mimo in varno prišli na svoja stara mesta. Po vsej verjetnosti bo v tem kratkem obdobju skušala pridobiti zamujeni čas in izvesti globoko, gospodarske in socialne spremembe. Tak naj bi bil namen predsednika Lanusseja in o tem namenu naj bi obširno narodu govoril danes (t. j. četrtek 15). Med glavne ukrepe kratkoročnega načrta prištevajo povišice plač v višini 30%, širok kreditni program za kmetijstvo, industrijo in trgovino, financiacijo javnih del in nov stanovanjski načrt; obenem bi ukinili veljavnost nekaterih represivnih zakonov in izpustili na revobodo večje število političnih in sindikalnih pripornikov.
Da se povrnemo na poltični mimohod. Notranji minister je najprej sprejel predstavnike ljudskih radikalov (Balbin). Nato še intransigentne radikale (Alende), progresivne demokrate, konservativce, socialiste, demokristjane itd. Vsak obiskovalec je izrazil nekatere želje ali zahteve. Tako bo neka-
teri zlasti zahtevali skrajšanje prehodne dobe 'treh let, drugi spremembo ustave, večina tudi ukinitev represivnih zakonov itd. Je pa zanimivo, da so se nekateri direktno izrekli proti volitvam. Med temi je bil tudi demokristjan Horacio Sueldo, ki se je definiral kot „revolucionar“ in „socialistično u-smerjen.“ Predlagal je ljudski plebiscit, kjer naj bi ise narod izrekel za poglobitev revolucionarnega procesa (verjetno ne pod vojaškim vodstvom) ali za politični izhod. Tudi nekateri drugi politik so dr. Mor Roigu omenjali to, da je ljudstvo do volitev apatično, mladina pa se sploh čuti porinjeno v kot. Take iskrenosti je malokdo pričakoval.
Vendar je nekdo izostal iz parade. To je bil Peronov delegat Paladino, ki se je izgovoril, češ, da še nima dovoljenja. Menda ga bo šel osebno iskat da se pomeni še o ostalih političnih zapletljajih. Vendar njegovo stališče ni bilo odklonilno, temveč je le bolj preložitev sestanka.
Medtem pa vlada krepko dela na sindikalnem polju. Drž tajnik za delo San Sebastián, ki je zavzemal to mesto pod gen. Onganijem, je objavil normalizacijo še interveniranih gremi-mijev. 'Osebno je odletel v Cordobo, da tam uredi zadeve, kljub nasprotnemu mnenju nekaterih vojaških krogov. Tudi paritetne komisije v redu delujejo. Debate in pogajanja so naporna, vendar so v nekaterih primerih že privedla do konkretnih zaključkov. Tako
nnr.	v zidarskem gremiju, v raznih letalskih sindikatih ipd. Povišica plač, glavna rekrb delavstva, se suče v višini 20—25%. Bo 'že.
Vsakoletni ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE
že 22 let) prinaša toliko bogatega materiala resnične zgodovinske vrednosti, da je za poznanje dogodkov iz polpretekle zgodovine Važen vir dokumentacije.
Ob tem gradivu, ki se je kopičilo vsa leta, pa je bilo opazili le neko senčno stran: ni bilo splošnega pregleda čez vse to bogastvo.
Zato se je uredništvo Zbornikov odločilo, da letos objavi KAZALO, celoten pregled čez Vseh 22 izdaj Koledarja, Koledarja-Zbornika in Zbornika Svobodne Slovenije. Pregled je dvojen: najprej po tvarini, urejen z znanstvenim kriterijem. Nato pa še po avtorjih in to čez popolnoma vse prispevke.
Zato bo vrednost letošnjega Zbornika dvojna, ker bo poleg običajnega gradiva predstavljal še Vodič skozi dve desetletji izhajajočih dokumenibv.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1970. Pohitite s prednaročilom. Cena: 2.400 pesov. Možnost plačila v dveh obrokih. Pri pošiljanju s pošto dodatek $ 100.
Trpljenje in Vstajenje našega Gospoda na odru Slomškovega doma — Ramos Meji a
Od tistih davnih dni, ko je slovenski človek sklonil glavo, da ga je oblila krstna voda iz svečenikovega prgišča, je hotel doživljati čimbolj neposredno vso tragedijo največje drame človeštva: Kristusovega trpljenja. Pater Romuald Marušič je v začetku 18. stoletja samo zapisal to, kar je med ljudstvom že dolga stoletja živelo ter s tem dal podlago za škofjeloško procesijo. Te procesije in pasijoni se vlečejo potem preko Škofje Loke in Tržiča, bukovnikov in modernih avtorjev prav v naše dni, prav med nas v izseljenstvo. Nikdar niso zaretareli, nikdar izrabljeni. Zgodba je prelepa, da bi njen sijaj obledel.
'Skunina mladih je v Slomškovem domu želela, da se s to tradicijo nadaljuje. Bili so toliko razsodni, da -so prosili starejše za pomoč, ker so uvideli, da sami nalogi ne bodo kos. Tako je režijo z veseljem sprejel Krištof Janez, ki je pred časom prav ireti pasijon postavil v kasteljanščini na oder v župnili Marile Fatimske v buenosaireškem predmestju Lomas del Mirador. Avtor tega teksta je namreč tamkajšnji župnik Manuel del Brio, v slovenščino pa ga je mojstrsko prelil g. župnik Jože Škerbec. Režiserju Krištofu je poleg in mimo njegove odrske stvaritve treba zapisati na rovaš dvoje dejstev, ki ga nedvomno postavljata med tiste redke, ki so globoko zaorali v to res deviško
polje med nami: ustvaril je teater mladih (od 24 nastopajočih je 15 mladih fantov in deklet) in kar je še teže, kljub tej mladeži je ustvaril umetnino.
Neradi posegamo v zakulisje, vendar bodi zapisano v pričevanje, da je sredi naše potrošniške družbe še možno zbrati skupino, prežeto, lahko bi rekli, s srednjeveško miretiko. Ker so se priprave za nastop zaradi različnih vzrokov začele pozno, so bile zadnjih štirinajst dni vaje vsakodnevne, končavale pa so se redno v zgornjih jutranjih urah. Tako je n. pr. starejši igralec odhajal od vaj po nekaj skodelicah črne kave naravnost na delo, drugi od sodelavcev je opustil v službi vse nadure, ki jih sicer normalno opravlja, fantje in dekleta pa so pe po štiriurnem spanju odpravljali v šolo. Druga težava, ki se je zdela v začetku nepremagljiva, je bilo pri nekaterih znanje jezika. Niso klonili. Navadili so se besedilo na pamet, ne da bi ga povsem razumeli, nato pa brusili izgovarjavo pri starših, pri znancih, nekatere je hodil režiser sam popravljat na dom. Tako smo jih pričakali na odru.
Kot kronisti ne bomo pisali strokovne ocene prireditve. Vendar bi lahko potegnili ločnico med naretopom starih prekaljenih igralcev kot Brule, ki je podal veličastnega Kristusa, Miklavca v apostolu Jakobu, Bidovca v apostolu
/
š
A.Ñ& (LETO) XXX (24) No. (Štev.) 15
ESLOVENIA
LIBRE
BUENOS AIKjes 15. aprila 1971
Čile: kam pelje na levo pot
BODIMO MOČNI IN VELIKI V ČASIH VELIKE PREIZKUŠNJE
Občinske volitve v Čilu, ki so potekle v nedeljo, 4. aprila, so že toliko za nami, da lahko mirno pogledamo na njih rezultate in na posledice, ki jih bodo kratko in dolgoročno prinesle. Zmaga vladne koalicije nasproti opozi-cionalnim strankam je v danih okoliščinah lahko bila nepričakovana, a se prav zaradi teh okoliščin da razložiti. Težje pa je predvideti, kam bo razvoj peljala v bodoče,
Posamezne številke niso preveč važne. Poglejmo le globalne rezultate. Pii tem pa naj popravimo najprej napake, katere so zagrešile vse tiskovne agencije, povzročilo pa jo je čilsko notranje ministrstvo, ki je rezultate objavljalo. Še pri zadnjih volitvah so za štetje odstotkov vključevali vse oddane glasove, tudi „bele“ in razveljavljene. Sedaj pa so vladi enostavno pripisali 50,86%, opoziciji 49,16%, v zraku pa sta obvisela 2,23%, ki sta bila oddana večinoma za neodvisne kandidate, pa še za prazne in razveljavljene glasovnice. Po tem pravilnem celotnem štetju Allendejeva koalicija ni dosegla 50% glasov.
To, ki je bil sedaj le propagandistični manever, ki mu je pa nasedla večina svetovnega časopisja, pa ima ogromno važnost v primeru plebiscita, ki je v Čilu ustavno orožje v rokah predsednika. Ta lahko v primeru parlamentarne obstrukcije seže po tem orožju in gotovo ga bo Allende uporabil, ko pride odločilni trenutek in bo prepričan o svoji zmagi.
Pri analizi rezultatov pa nikakor ne smemo pozabiti na ogromen odstotek državljanov, ki se volitev niso udeležili. Uradna poročila omenjajo okrog 28% izostalih. V tem primeru bi lahko uporabili tisti izrek, ki pravi, da ima na rod tako vlado, kakor jo zasluži. Že ob priliki predsedniških volitev je namreč prav izostanek višjih čilskih slojev na volitvah pripomogel k Allendejevi zmagi. ‘Sedaj so znova isti „prostovoljni nevolilci“ pripomogli k levičarskemu plasiranju. Ali bodo tudi izostali, kadar se bodo plebiscitni reševala za svobodo in demokracijo države življenjsko važna vprašanja?
Izid volitev in zlasti potvorjeni nad-polovieni odstotek, je dal predsedniku Allendeju močno psihološko zarslombo, čeprav se položaj v parlamentu ni nič spremenil in kljub temu, da ostaja kršč. demokracija še vedno najmočnejša stranka v državi. A zavest zaslombe glasov mu daje bolj proste roke. O tem pričajo tudi zadnja časopisna poročila, ■ki vedo povedati, da je povabil kubanskega diktatorja Pidel Castra, naj obišče Čile ob priliki 1. maja. — Po zaslombi, ki jo je dobil na volitvah, bo Allende tudi verjetno ob prvi priliki skušal ponovno prodreti is svojo zamislijo o ljudskih sodiščih.
Kje je vzrok, da so se čilski volilci v tolikem številu nagnili na Allendejevo stran? Gotovo ni le en vzrok, temveč jih je več. Najprej dobro vodena volilna kampanja, za katero je vlada pod-vzela število zelo popularnih ukrepov, ki bodo sicer s časom prinesli hude gospodarske posledice, ki pa so vsaj to pot dosegli pričakovani učinek. Za kritje teh posledic ima vlada še čas, saj so prihodnje volitve v Čilu predvidene šele za leto 1973.
Drug vzrok je gotovo razdeljenost opozicije. Desničarske stranke še vedno ne soglašajo z nekaterimi pozicijami krščanske demokracije, ta pa je oslabljena še od zadnjih notranjih bojev, k a jo je Tomič zapeljal v ekstremne položaje. Ob takih dejstvih tudi Freiev povratek na politični oder ni prinesel pričakovanih učinkov.
Je pa še nek drug faktor, ki pa ni važen le za Čile, temveč tudi za vso letinsko Ameriko. Na tem delu sveta se namreč že nekaj časa propagira kot idealna rešitev, jugoslovanski vzorec „socializma“. Ta kampanja, ki je orkestrirana s strani komunistov, pa zasega tudi že nekatere druge levičarske, pa tudi sredinske kroge. Spričo teh čini-teljev je bil Titov obisk v Vatikanu hud udarec za ideale demokracije v latinski
6. aprila pred 30 leti je bil ob bombardiranju Beograda ubit od nemške bombe minister dr. Franc Kulovec. Tedaj mu je bilo 57 let.
Ko je končal bogoslovne študije, je promoviral na Dunaju za doktorja teologije. Nato je postal profesor v škofovih zavodih. Toda ni mu bilo usojeno mirno življenje profesorja.
Leta 1914 je bil vpoklican prvi dan vojske. Skozi štiri leta je spremljal polk kranjskih Janezov po Galiciji, ob Soči in po Tirolskih gorah. Kot polkovnik in pozneje divizijski župnik je storil slovenskim fantom nešteto dobrot in je užival velik ugled.
Po končani vojni je hotel na župnijo, a so ga pregovorili, da je sprejel mesto tajnika .Slovenske ljudske stranke v času podivjane povojne dobe. Uspelo mu je, da je organiziral oslabljeno in razdvojeno ¡SLS. Postal je tudi minister. Bil je poleg dr. Korošca tedaj najuglednejši naš politik, čigar ostri nastopi so vzbuiali strah v krogu nekaterih centralističnih korupcionistov.
Za časa diktature je bil interniran v Foči. Po koncu diktature je stopil zopet na čelo strankinega organizacijskega aparata in to z velikim uspehom.
V primerjavi z dr. Korošcem je dr. Kulovcev prijatelj zapisal ob 10 letnici njegove smrti: „Dr. Korošec je bil v politiki kot stroj, ki funkcionira z vso točnostjo. Vse je predvideno, vse se vrsti v redu. Dr. Kulovec pa je bil kakor hudournik, ki prevrača iskale in buta ob bregove, dokler se slednjič ne spre-
OSNOVE SLOVENSKE Pragmatičen govor d:
„Pokojni naš voditelj nam je zapustil veliko dediščino. Takoj po njegovi smrti je nastalo vprašanje, ali smo bili vredni sodelavci in dediči njegovega dela. Ali bomo mogli in znali ohraniti to dediščino in v slogi te discipliniranosti nadaljevati njegovo delo. Lahko trdim, da je njegova stranka takoj pri volitvi novega predsednika stranke in strankinega načelstva dokazala, ,da hoče enotno in disciplinirano hoditi po potih ranj-kega velikega voditelja. Mnogi so se zmotili, ko so pričakovali, da se bodo najbližji sodelavci rajnega voditelja tepli za njegovo dediščino. Enotno in disciplinirano so si postavili novo vodstvo tako, da je ta enotnost in discipliniranost visoko povzdignila moč in udarnost naših vrst. Želim in vais prosim, da se ta enotnost in discipliniranost kaže povsod v našem javnem življenju. ‘Mi moramo biti močni in disciplinirani, ker nas čakajo težke in velike naloge. Mi, ki smo brez dvoma večina našega slovenskega naroda, nosimo v prvi vrsti odgovornost za njegovo usodo.
Vsi naj priznajo narodno vodstvo
Ni sedaj čais, da bi se stranke med seboj prepirale in razpravljale pred javnostjo majhne osebne ali druge zadevice. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev. Ali ne bi bilo lepo in dostojanstveno, ko bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala naša narodna in državna vprašanja! če kdaj, je sedaj čeis, da presojamo vse naše javno življenje z vidikov lestvice vrednot. Morda je za nekatere težko, da se dvignejo nad dnevne strasti in gledajo in se dajo voditi le po največiih narodnih in državnih vrednotah. Morda je težko, toda potrebno je. če je v nas dovolj samoza-taje, dovolj uvidevnosti, tudi ne bo
Ameriki, in bo lahko v bodoče igral usodno in žalostno vlogo.
Po volitvah se v čile ni vrnil mir. Sile, ki so opredeliene, si stojijo nasproti in čakajo le še, da se opredelijo še tisti, ki trenutno stoje ob strani. Ni pa nobenega dvoma, da komunizem čaka le ugodnega trenutku za izvedbo svojih načrtov. Kakor hitro bo videl možnost dokončnega uspeha, bo zaisadil nož v hrbet demokracije. Iste demokracije, ki mu je pomagala do sedanjih položajev.
meni v reko, ki nosi blagoslov travnikom in polju. V življenju naroda so potrebni precizni stroji pa tudi hudourniki; enkrat eni, drugič drugi.“
Po smrti dr. Korošca je postal načelnik .SLS. Po državnem udaru generala iSimoviča 27. marca 1941 se je kot minister z vso silo vrgel na to, da bi odvrnil vojno od Jugoslavije. Zavedal se je, kakšno nesrečo bo prinesla vojna Sloveniji in vsej državi. Ni uspel. Tragika je bila še v tem, da je postal prav on, ki se je tako boril za to, da bi Jugoslavija ne bila potegnjena v vojno, ena prvih žrtev nacističnega bombnega napada na Beograd.
Dr. Kulovec je imel 2. februarja 1941, t. j. dva meseca pred smrtjo, v Celju na zborovanju strankinih zaup-Viikov važen političen govor. Njegov glavni poudarek je bil, da naj v izrednih časih, ko je že besnela druga svetovna vojna, vsi priznajo Narodno vodstvo. Odločno je nastopil proti komunizmu. Ko pa je govoril o osnovi slovenske narodne politike, je poudaril slovensko težnjo po samoupravi, ki naj bi jo dobili na temelju narodnega sporazuma kakor so dobili Hrvatje svojo avtonomno Banovino. V zaključku govora j^ pravilno ugotovil, da je bil glavni krivec, da v Jugoslaviji ni bilo tako kot bi moralo biti, centralizem.
Ker je bil celjski govor zadnji večji javni nastop dr. Kulovca, ga lahko smatramo za njegov politični testam»”*-Objavliamo ga tako, kot je bil natisnjen v Domoljubu dne 5. februarja 1941.
NARODNE POLITIKE ■. F. Kulovca v Celju
težko podrediti se priznanemu narodnemu vodstvu. Zato kličem vsem: S tem naj nastopi pomirjenje, da bomo močni in veliki v čaisih velike preizkušnje.
Komuniste ven iz javnega življenja
Ko vas pozivam k pomirjenju in k ■ opozarjam vse one izven našega tabora, da se dvignejo nad vsakdanjost, vem, da je pri nas gotova peščica ljudi, k: dela proti splošnim narodnim interesom, ki stoji tudi pod tujim vodstvom in sledi tujim ciljem. To pa so levičarsko usmerjeni elementi, ki predstavljajo po-gibelj za naš notranji mir v državi. Vsem tem elementom napovedujemo boj in kličemo po močni roki, ki bo izgnala elemente anarhije in prevrata iz našega javnega življenja.
Mi nočemo komunizma! Ruski narod je naš bratski slovanski narod, toda miški komunizem ni naš brat! Mi smo in hočemo biti dobri Jugoslovani, dobri 'Slovenci, Hrvatje in iSrbi!
Osnove slovenske narodne politike
Mi Slovenci smo iskreno sodelovali pri politiki narodneg-a sporazuma, naj-iskreneje sodelujemo v politiki narodnega sporazuma tudi v vladi in želimo samo, da bi se vsa ta vprašanja rešila čimprej, da bi tudi Slovenci dobili tako zaželeno slovensko samoupravno — enotno slovensko banovino (kakor so s sporazumom Maček-Cvetkovič dobiii Hrvati, op. ur.).
Hočemo svojo avtonomijo
Ko ise bavimo z najvažnejšimi vprašanji, nočemo mimo političnih ciljev, ki so vedno bili gibalo našega gibanja in velika zapuščina našega voditelja. Morda se kdo huduje nad tem, da zopet in zopet poudarjam tiste točke našega programa, ki so nam drage, pa se drugim zdi, da prihajamo z njimi pred javnost ob nepravem času. Menimo, da ne smemo nikdar dopustiti, da bi se načelne stvari zatemnile in zameglile. Ne smemo opustiti vseh tistih vprašaanj, ki iso bistveno važna tako za državo, kakor tudi za našo ožjo domovino — namreč vprašanje naše slovenske samouprave.
Ko gledamo v dvajsetletno zgodovino naše mlade države, ko tehtamo slabe in dobre stvari, menimo, da je zgodovinsko potrjeno, da je bil togi centralizem vir vseh nesreč in razprtij.
Actitud decidida	^
Día tras día Uruguay se conmueve ante los frecuentes golpes del movimiento subversivo de los guerrilleros tupamaros. A los secuestros del embajador inglés y de Pereyra Reverbel, amigo y consejero del presidente Pacheco Areco, ha seguido el rapto del industrial Ricardo Ferres Terra.
Además, los tupamaros han proferido recientemente graves amenazas contra miembros de las fuerzas armadas. Por otra parte, con motivo de la campaña proselitista para los comicios de noviembre próximo han distribuido una hoja mimeografiada, en la cual explican su “programa de gobierno”. La mejor calificación para estos hechos lo dan las palabras del senador Washington Beltrán del Partido Nacional quien dijo: “Los tupamaros se han impuesto la empresa de conquistar el poder por medio del terror.”
Ante tales amenazas el gobierno uruguayo ha seguido el mejor camino. Desde un principio se negó a toda negociación con los extremistas. Al contrario, en los últimos tiempos ha preparado un plan, tendiente a eliminar la amenaza subversiva. Frente a hechos de índole criminal, como los que protagonizan los tupamaros, esta actitud del presidente Pacheco Areco es la más acertada y la única eficaz.
Odločno zadržanje
IDan za dnem pretresajo Urugvaj pogosti udari, ki jih izvajajo člani prevratnega gibanja gverilcev „tupamari“. Ugrabitvam angleškega poslanika in ¡Pereyra ¡Reverbela, prijatelja in svetovalca predsednika Pacheco Areca, je sledila še ugrabitev industrijalca Ricardo Ferres Terra.
Poleg tega so tupamari pred kratkim izrekli težke grožnje proti nekaterim osebam iz vrst oboroženih sil. Po drugi strani pa so sedaj, ko se je začela volilna kampanja za volitve, ki bodo v mesecu novembru, izdali razmnožen list, kjer obširno razložijo isvoj „vladni program“. Njihovo delovanje najbolje označijo besede senatorja Washington Beltrana od Nacionalne stranke, ki je dejal: „Tupamari iso si zadali nalogo, da zavzamejo oblast s pomočjo terorja.“
‘Spričo te nevarnosti gre urugvajska vlada po najboljši poti. Od vsega začetka je odklonila kakršna koli pogajanja z ekstremisti. Nasprotno, prav v zadnjem času je pripravila načrt, s katerim namenja odstraniti prevratno nevarnost. Ob dejanjih kriminalne narave, kakor jih izvajajo tupamaros, je to zadržanje Pacheco Areca najbolj pravilno in učinkovito.
Dva govora
Ko smo v prejšnji številki komentirali Titov obisk v Vatikanu, še nismo imeli v celoti govorov, ki sta jih povedala Pavel VI. in maršal Tito. Sedaj smo jih že prejeli, in jih na tem mestu objavljamo za boljšo informacijo naših bralcev. Omenimo naj, da poznanje obeh govorov v ničemer ne spremeni našega stališča, katerega smo obrazložili v zadnji 'številki. Dodamo le še, da Tiri v svojem govoru ni obljubil nobenega zboljšanja za položaj Cerkve v Jugoslaviji: ne večje svobode vernikom, ne več svobode za delovanje duhovnikov, ne kakih dovoljenj za zidanje prepotrebnih cerkva... iskratka: ničesar. 0-stanejo le suhe besede o praznih željah.
BESEDE SV. OČETA
„Obisk, s katerim ste nas danes počastili vzbuja v naši duši posebna čustva in razmišljanja. S pozornostjo In iskrenim spoštovanjem mislimo predvsem na državo, od koder prihajate in na vaše narode, ki so nam zaradi raznih velikih stvari zelo dragi. Med temi naj kot duhovnik in pastir omenimo predvsem krščansko vero, ki že stoletja razsvetljuje duha velikega dela vašega ljudstva in ki je v zgodovini dala toliko plemenitih ter močnih osebnosti in duhovnikov.
Ljudstva, ki so bila izpostavljena vplivu različnih, pogosto nasprotujočih tsi civilizacij in so prav zaradi njih toliko pretrpela, imajo posebno poslanstvo pri iskanju medsebojnega zbliževanja in razumevanja ter se zato trudijo, da bi našo celino obvarovala pred novimi spopadi in bi se našla pot k popolnejšemu napredku in bolj bratski
če je tako, ne kaže drugega, kakor da vzamemo motiko in ga pokopljemo za večne čase, državo pa postavimo na temelje, kakor jih narekuje nauk zgodovine.
Marsikdaj se je pojavljalo mnenje, da dr. Kulovec ni soglašal s politiko dr. Korošca. Celjski govor pa dokazuje, da je bil ne samo učenec dr. Janeza Ev. Kreka, ampak tudi to, da je šel zvesto po stopinjah dr. Korošca.
Dr. Kulovec je govoril v Celju tedaj, ko je bila usoda slovenskega naroda na kocki. Ali nismo danes tudi upravičeno zaskrbljeni za bodočnost našega naroda?
Premislimo dobro misli in poglede dr. Kulovčevega govora in bomo spoznali, da so v osnovi aktualni tudi danes.
M. S.
civilizaciji. V skladu s takšno težnjo si Jugoslavija pod vašim vodstvom prizadeva razširiti svoj mednarodni vpliv čez meje Evrope na veis svet, ki je dejansko postal bližji in isolidarnejši, tako v pozitivnih kot v negativnih vidikih.
Mi osebno in Sveti Sedež s posebno pozornostjo spremljamo vas in dejavnost vaše vlade na tem področju in s polno odkritosrčnostjo pozdravljamo zasluženi uspeh vsake vaše pobude, katere cilj sta obramba in krepitev miru ter razvoj boljših in plodnejših stikov med narodi vseh celin.
Obenem smo vam hvaležni za pozornost, ki jo izkazujete s svoje strani našim trajnim prizadevanjem v korist miru in bratskega sodelovanja med vsemi narodi. Pri tem se zavedamo, da je to naloga, k nam jo je zaupal On, ki ga na zemlji zastopamo in ki vključuje ljubezen do vseh ljudi, katerim smo dolžni svoie srce in svojo besedo.
Drago nam je, da je ravno na tem področju, ki nam je v mnogočem skupno, prišlo pred nekaj leti med jugoslovansko državo in ¡Svetim Sedežem do zbližania, za katerega je izkušnja pokazala, da je koristno in ki obeta šc bolj pozitivne rezultate.
Globoko verujemo v iskladnost, k? obstaja med interesi Cerkve in države, skladnost, ki je utemeljena na obojestranskem iskrenem spoštovanju in medsebojni neodvisnosti. Verski mir jo že sam po sebi dragocen prispevek k mirnemu življenju družbe, nudi pa tudi vera duhovne in moralne vrednote, ki v veliki meri prispevajo k plemenitemu oblikovanju ljudi, zlasti mladine.
Z zanimanjem smo ugotovili, da so v sami vaši ustavi potrjena načela kot humanizacija družbenega okolja, krepitev solidarnosti in sodelovanja med liudmi, spoštovanje človeškega dostojanstva in pospeševanje splošnega razvoje človeka kot svobodne osebncisti.
Cerkev lahko teoretično in praktično ta načela podpre. Pri tem potrebuje samo zakonito svobodo za uresničevanje lastnega duhovnega poslanstva. Zavest o tem poslanstvu je poroštvo, da se Cerkev ne bo vmešavala v suverene in zav konite pristojnosti države. Kot ismo že imeli priložnost povedati državnim predstavnikom ob stikih s Svetim Sedežem, poteka dejavnost Cerkve „na drugačnem in globljem področju: gre za zahteve, ki so izhodišče celotne zgradbe družbenega življenja". Z željo, sodelovati z oblastmi tega sveta, niso povezani nikakršni drugi svetovni cilji.
(Nad. na 2. str.)
»•—-	SLOVENSKI
Dopoldne ob 21.30 sv. maša
VABI ZEDINJENA SLOVENIJA Popoldanski program ob 16
DAN
BLAGOSLOVLJENE IN SREČNE PRAZNIKE
KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VSEJ SLOVENSKI SKUPNOSTI V ARGENTINI
Zedinjena Slovenija
Vsem članom in prijateljem
želi veselo Alelujo
odbor Našega doma v San Justu
Slovenski dom v Carapaehayu
vošči
vsem članom in prijateljem vesele praznike Gospodovega Vstajenja
Že zdaj vabimo na praznovanje 11. obletnice doma v nedeljo, 2. maja.
Slovenska
dekliška
organizacija
Slovenska
fantovska
zveza
SDO	Ramos Mejia	SFZ
Vas prisrčno vabita na
JESENSKI PLES
Sobota, 17. aprila ob 21.
Igra orkester Planika
VSEM ROJAKOM TER MLADINI V DOMOVINI IN TUJINI želita veselo Veliko noč
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
želi vsem rojakom in rojakinjam vesele velikonočne praznike ter vse lepo vabi na
proslavo desetletnice blagoslovitve doma
ki bo v nedeljo, 25. aprila, v domu Spored:
Dopoldne ob 11 v dvorani sv. maša, ki jo bo daroval delegat msgr. Anton Orehar,
nato bo na razpolago kosilo popoldne ob pol štirih (15.30) pa bo
jubilejna akademija
s sodelovanjem šole škofa dr. Gregorija Rožmana in vseh organizacij, ki delujejo v domu. Slovenske pozdrave bo prinesel predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha, slovenski mladini pa bo spregovoril inž. Jože Žakelj.
Po akademiji se bo vršila
VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
Sodeluje “PLANIKA”
Ob težki izgubi nepozabnega moža in očeta, gospoda
Pavla Grubišiča
se zahvaljujem prav vsem prijateljem za prav vse.
Olga Grubišič roj. Drovenik in hčerka Malena
Jezus je od smrti vsal, od njega bridke martre: zato se veselimo
ino Boga hvalimo: Aleluja, aleluja! Veselo Veliko noč želi vsem rojakom — SLOMŠKOV DOM
SLOVENSKA VELIKA NOC
V SLOMŠKOVEM DOMU, Castelli 28 — RAMOS MEJIA:
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Correo Central (B) Argentino	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
JNa veliko soboto, 10. aprila, ob 19. uri:
Uprizoritev Kristusovega trpljenja in vstajenja
Pasijon
JNa veliko nedeljo, 11. aprila, ob 18 popoldne:
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada z» pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
SLOVESNA VELIKONOČNA SV. MAŠA s petjem starih velikonočni1! pesmi. Ob 20. uri na vrtu doma:

PASIJON
Gledališka vprizoritev Kristusovega trpljenja in vstajenja v 5 dejanjih na prostem, kot smo jih bili navajeni doma. Nastopa okoli 40 igralcev, ki nam bodo prikazali največji, edinstveni misterij vseh časov!	Prisrčno vabljeni vsi slovenski rojaki!
OBVESTILA
SOBOTA, 10. aprila 1971:
V	Slomškovem domu ob 19 uprizoritev Kristusovega trpljenja in vstajenja. (Pasijon).
V	Slovenski Hiši ob 22 velikonočni obredi.
■t'
NEDELJA, 11. aprila 1971:
V	Slomškovem domu ob 18 velikonočna maša. Ob 20 uprizoritev Kristusovega trpljenja in vstajenja.
V	Našem domu v San Justu po sv. maši vabi mladina na velikonočni sestanek.
V	Slovenskem domu v San Martinu
velikonočni zajtrk.
Na Pristavi t>o'id mladinska maša. Po maši sestanek mladine od 14. leta naprej.
ČETRTEK, 15 aprila:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18,30 prvi redni letošnji sestanek Lige žena mati.
SOBOTA, 17. aprila 1971:
SKAD prireja v Slovenski hiši ob 19.30 debatni večer. Predaval bo g. Juie Rode o tretjem svetu, mamilih in naši mladini.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi prijateljska večerja. Prijave pri odbornikih do vključno srede 14. aprila.
NEDELJA, 18. aprila 1971:
Slovenski dan na Pristavi.
<*
SOBOTA, 24. aprila:
Pričetek Teološkega tečaja za laike. Prijave do 15. aprila na TE: 60-0643 in v Dušnopastinski pisarni.
NEDELJA, 25. aprila 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
deseta obletnica blagoslovitve doma.
SOBOTA, 1. maja:
V	Slov. domu v Beraza'tJeguiju II.
mladinski dan skupno z otvoritvijo športnih dni. Zbiranje ob 8 v doma. Začetek ob 8,30.
NEDELJA, 2. maja:
V	Slovenskem domu v Carapchayu 11. obletnica.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Lepo pros;mo gospe in gospodične,
da darujejo pecivo za Slovenski dan.
Opozarjamo, da je v pisarni ZS v zalogi slovenski trak; meter po 25 ?.
Zaostalo pošto naj dvignejo v oi-sami ZS sledeči gospodje: Dragan Alojzij, Zidarič Franc, Drenšek Štefan, Jožef Muri, Franc Žumer.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Ljudski pasijon v Ramos Mejia.
Zaradi velikega zanimanja se bo uprizoritev Kristusovega trpljenja in vstajenja igrala dvakrat: na velikonočno soboto ob 19 in na velikonočno nedeljo ob 20. Prireditev, pri kateri nastopa več kot 40 igralcev, bo na vrtu (Slomškovega doma. Vstopnice bodo na razpolago v predprodaji na vrtu Slomškovega doma po 400, 300 in 200 $ eno uro pred pričetkom. Pridite!
ZVEZA ŽENA IN MATER
V četrtek 29. aprila ob 16,30 predava v Slovenski hiši pri zvezi slov. mater in žena ga. Anica Kralj. Iskreno vabljene!
BLAGOSLOVA POLNE PRAZNIKE VSTAJENJA GOSPODOVEGA želi vsem Slovencem
CACES s. r. I.
slovensko keramično podjetje
Pedro Molina 130-42 Guaymallen - Villa Nueva Mendoza
Srečne in vesele praznike Gospodovega vstajenja vošči vsem svojim članom in rojakom
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z o. z.
Bartolomé Mitre 97	Ramos Mejia
Tel. 658-6574
Veselo Veliko noč želi prijateljem in odjemalcem zlatarna in urarna
SILVO LIPUŠČEK
Almafuerte 3559
Tel. 651-3047
San Justo
Blagoslova in milosti polne velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in rojakom
Rep. de Chile 3036
mizarstvo
BIVEGRO
Tel. 651-3452
San Justo
SREČNE PRAZNIKE VSTAJENJA GOSPODOVEGA ŽELI
MUEBLERIA EZEIZA
nasproti železniške postaje Ezeiza
Luka Milharčič
lastnik
MUEBLES LUK\
Av. 25 da Meyo 136 C. Spegazzini — GR
ŠMARJEŠKE TOPLICE. — V zdraviliškem hotelu je bilo 26. in 27. marca zborovanje slovenskih astronomov, fizikov in matematikov, ki so ob tej priliki izvedli tudi redni občni zbor svojega združenja. Dr. Niko Prijatelj je predaval o „aritmetičnih lastnostih v glavnih kolobarjih“, dr. Peter Gozar pa je posredoval izsledke s področja dislokacij.
TROJANE. — Do konca aprila bodo dokončali dela pri ureditvi trojanskega klanca Obnovitev 2283 metrov dolgega cestnega odseka bi morala biti izvršena že lani, a 150 se rekonstrukcije na tem in ostalih zasavskih odsekih zavlekle ker za eno leto. Stroški za ureditev trojanskega klanca bo stala 9.300.000 dinarjev. Cestni odsek, ki je bil širok največ pet metrov, pone-kot pa celo manj kot štiri, bo sedaj širok šest metrov; imel pa bo novi trojanski klanec le tri serpentine.
KRŠKO — Tovarna čokolade Impe-rial v Krškem bo prenehala z izdelavo čokolade, ker se z njo — pravijo — malo zaisluži, pač pa bodo že letos izdelali 700 ton žvečilnega gumija, kar je še enkrat več kot lani. Žvečke bodo izvozili tudi na Madžarsko in češko, nekaj pa celo v Švico.
LJUBLJANA — Ljubljana, Maribor in Novo mesto — v tem vrstnem redu — so najdražja mesta v Sloveniji in v Jugoslaviji. Mariborčani so tudi „prvaki“ v cenah govedine in teletine. Prvo so v začetku februarja plačevali po 18 din, drugo pa po 28. Fižol pa je bil najdražji februarja v Ljubljani, plačevali so ga po 8,70 din za kilogram.
ŠT. LOVRENC NA POHORJU. —
Tovarna kos in srpov je v sodelovanju e zahodnonemško tvrdko Solingen pripravila načrte za obrat izdelave Škarij. Denar za investicijo je že zagotovljen, opremo pa bo dobavila tovarna Solingen.
MURSKA SOBOTA. — Prebivalci Beltincev grozijo soboški občini z odcepitvijo in priključitvijo Lendavi, če bo občina še nadalje gluha za potrebe tega kraja. Župan Goljevšček pa je izjavil, da so grožnje o odcepitvi le eden načinov pritiska ki ga nekateri ljudje neodgovorno uporabljajo zaradi svojih ožjih, koristi in pri tem mobilizirajo javno mnenje z neutemeljenimi obtožbami.
LJUBLJANA. — Od 18. marca se je mleko v Sloveniji podražilo na 2,20 dinarjev. Sporazum je podpisalo 108 gospodarskih organizacij iz Slovenije. Cene veljajo tudi za nepodpisnike tega sporazuma.
TREBNJE. — V trebanjski občini so se na zborih volilcev o proračunu,
ki bo precej nizek, menda vse tako jasno dogovorili, da je bila na seji občinske skupščine v proračunski razpravi 17. marca le ena sama pripomba: Odbornik Gimpelj je obžaloval, da v izdatkih ni predvidena vgraditev ventilatorja v skupščinski dvorani, ki bi omogočil, da bi ukinili prepoved kajenja med zasedanjem ...
Umrli so od 11. 3. do 18. 3.:
LJUBLJANA — Marjeta Kosec r. Žontar; Ivan Dvoržak, pravnik; Franc Poglajen; Avgust Gogala, univ. profesor; Pavel Križnar, zlat. pomočnik; Elizabeta Steiner r. Bajt; Rado Jerin, upok., 88; Franja Sinčič, 81; Tatjana Prosen; Marija Žirovnik r. Habjan, upok. tob. tov.; Josipina Mazovec r Treo; Frančiška Zelnikar, 76; Jože Štrukelj, b. trgovec; Rudi Schmidt, podpolkovnik v p., 86; Alojz Snoj, upon.; Rudolf Turk, upok. knjigovodja; Marija Ljubič r. Jarc; Nada Šorn r. Simonič; Milica Jutršek r. Dimnik; Fani Zorman; Marija -Brejc, r. Jelenc; Vinko Zore, 77; Frančiška Jamšek r. Dober-let; Angela Slapšak; Franc Hojkar; Malči Turk r. Macarol; Gregor Pečnik, žel. upok.; Marjan Avsenek, kartograf; Dušan Pirnar, pravnik; Ivan Černe, žel. upok.; Matevž Praprotnik, 73; Marim Zabukovec, r. Kmetič; Jožefa Drug)-vič r. Kavčič; Marijana Jerala; Jožko Miklič, b. kavamar in hotelir.
MARIBOR — Magdalena Butalen, 79, upok.; Marjeta Gamzer, 85; Anton Silak, 78; Kristina šlaus, 80; Justina Koželj, 63; Ivan Šujc, 59, delavec; Ivan Sodar, dimnikar, 54; Karel Ferko, 61; Viktor Kodre, 74; Marija Muler, 85: Viktor Vaupot, 59, predmetni učitelj; Mara Kustin, 75; Genovefa Piberl, 35; Ana Domanjko, 69; Alojzija Vajngerl, 80; Marta Kranjc, 79; Frančiška Grčar, 77; Franc Klep, 81; Matilda Noval, 67; Karel Eichmeir, 74; Franc Beg, 82; Franc Pihler, 66; Anton Leskošek, 57; Rudi Jaušovec, 66; Marija Trebše, 87; Mara Jarc, 83; Jože Mančič, 59.
DRUGI KRAJI — Alojzij Pavlin, posestnik, Podkum; Josipina Lorenčak, Lemberg; Marjan Vučko, Novo mesto; Marija Benedičič, Bukovica; Ljubo Lavrič, elektromonter, Grosuplje; Marjeta Bračko r. Vremšak, 87, Škofja Loka; Julijana Škufca, 83, Gabrovce; Albert Pohar, Radeče; Miha Osterman, 86, mesarski mojster v p., Kranj; Ljudmila Knez r. Plevnik, 82, Laško; Anton Auer, v. gradbeni tehnik, Ruše; Alojz Goršek, posestnik, Dol; Janez Jerše, 86, Bifid; Frančiška Peterlin r. Adamič, Šmarje-iSap; Friderik Vreg, upok. gostilničar in koroški borec, Zg. Leskovec; Marija Mikuž, 99, Borovnica; Gabrijel Jank, 80, žel. upok., Preska; Amalija Potočnik, r. Jelenc, 71, Dolenja vas; Ivan Švare, upok., Vevče; Marija Ješe, Škofja Loka; Franc Bogovič, 71, tesar, šentlenart; Avgust Škodnik, Ajba; Anton Mohorko, Kidričevo; Jože Rudolf, šofer, Mošnje; Stane Ravnikar, gostilničar, Čatež; Zvonko Pelicon, Dobrna; Štefan Bukovec, mesar, 75, Tolmin; Franc Pustotnik, Piran; Ivan Čebular, 91, upok., Brežice; Frančiška čuk, Postojna; Anton Kolenc, Jesenice; Marija Novak r. Makovec, Trebnje; Dominik Oberstar, gozd. inženir, Celje; Peter štimec, parketar, Vrhnika; Martin Baloh, rudar, Trbovlje; Zorka Rajh r. Klemenčič, prof., Ljutomer; Valentin Ješe, tesar, 75, Žaloše; Rudolf Nograšek, 71, Bizovik; Ivan Hrovatin, žel. upok., Borovnica; Frančiška Je-menc r. Marolt, Sostro.
IlOVffNCI V
Osebne novice
Krsti. Krščen je bil Franc Močnik, sin Franca in ge. Tilke roj. Grošelj. Krstil je dr. Alojzij Starc. Za botra sta bila ga. Angela Erjavec in Marjan Grošelj. — Zakrament krsta je prejeta Monika Helena Bergant, hči Toneta in ge. Alenke roj. Bras. Krstil je g. Jurij Langus. Botrovala pa sta ga. Hedí Bergant in Rudi Bras. — Srečnim družinam naše čestitke.
Poroka. V soboto 3. aprila sta se v cerkvi Ntra. Señora de Luján de los Patriotas v Buenos Airesu poročila ing. Rudolf A. Jagodnik in dr. Angelika .Zupančič. Za priči sta bila ženinu njegova mati ga. Otilija Jagodnik, nevesti pa oče Jože Zupančič. Poročal je msgr. Anton Orehar. — Novoporočencema naj-lepše čestitamo.
Nova diplomantka. Na buenosairc-ški državni univerzi je končala študij arhitekture ga. Kristina Duh roj. Conde. Novi gospe diplomantki naše čestitke.
CASTELAR
Občni zbor šolskega odbora na Pristavi
V	nedeljo, 28. marca t. 1. je bil na Pristavi v Castelarju občni zbor šolskega odbora osnovne šole dr. Franceta Prešerna, združen s predavanjem g. Jureta Rodeta o mladinskih problemih. Prireditev je vodil dotedanji predsednik šolskega odbora Rajmund Kinkelj.
Navzoči so izvajanja predavatelja z največjim zanimanjem poslušali, kar je pokazala tudi debata, ki se je zatem razvila. Zlasti problem slovenske zavednosti mladine in ohranjanja slovenskega jezika v zdomstvu je bil med debato osvetljen z različnih strani.
Odborniki so nato podali svoja poročila o delu odbora v minuli poslovni dobi, nakar je na volitvah, ki so sledile, bil izvoljen nov odbor, ki se je konstituiral takole: predsednik Ivan Kopač, tajnik Kazimir Keber, blagajnik Lojze Oblak, gospodar Polde Golob in odbornica ga. Vera Zurčeva.
SAN MARTIN!
Desetletnica Slovenskega doma. V
nedeljo 25. aprila bo Slovenski dom praznoval desetletnico blagoslovitve svojega doma. Šola in vse organizacije v domu se živahno pripravljajo na ta dogodek. Dopoldne bo v domovi dvorani daroval sv', mašo delegat msgr. Anton Orehar, popoldne pa bo prav tam slavnostna akademija, na kateri bo prišla do izraza zlasti slovenska pesem. Slovenski dom v San Martinu je v svojem desetletnem delu opravil veliko delo za ohranitev slovenstva ter zasluži za to veliko zahvalo.
Na velikonočno nedeljo dopoldne bo v domu na razpolago velikonočni zajtrk, kar je v San Martinu že postalo tradicija. Ob tej priložnosti si rojaki izmenjajo voščila in novice.
Informativni sestanek članov Slovenskega doma je bil na cvetno nedeljo popoldne ob lepi udeležbi članov in članic doma. Vodil ga je predsednik g. Franc Zorko. Finančno poročilo je podala blagajničarka gdč. iSaša Hartman, splošno poročilo pa predsednik. O obisku srednješolskega tečaja in drugih vprašanjih je poročal tajnik g. Rudolf Smersu. Sklenjeno je bilo, da bodo domovi pobiralci takoj začeli pobirati članarino za leto 1971.
SAN JUSTO
Prijateljska večerja V Našem domu
V	soboto, 3. aprila zvečer, je odbor •Našega doma v San Justu — kot vsako leto po občnem zboru — povabil svoje člane na prijateljsko večerjo v društveni dvorani. Kmalu po deveti uri so se
A K • 8 N T t N I
začeli zbirati povabljenci, med njimi tudi nekaj čaatnih gostov. Za uvod je udeležence pozdravil krajevni dušni pastir, č.g. dr. Starc Alojzij in pohvalil lepo navado vsakokratnega odbora, da po občnem zboru povabi vse članstvo na prijateljsko večerjo, kjer je lepa priložnost za prisrčen pogovor in se tako medsebojno poznanstvo in prijateljstvo še bolj utrdi. Za njim je pozdravil novi odbor in vse navzoče članstvo predsednik osrednjega slovenskega društva g. Božo Stariha in še posebej poudaril pripravljenost Našega doma za podporo, ki jo ta daje Zedinjeni Sloveniji. Veseli ga, da Naš dom tako vidno napreduje v vseh pogledih. Končno se je obema prejšnjima govornikoma zahvalil predsednik Našega doma g. Peter Čarman za prisrčne pozdrave, nato pa na kratko omenil poglavitne dele načrta društvenega dela v novem poslovnem letu, tako praznovanje petnajstletnice blagoslovitve doma, odprtje novih prostorov, ki so še v gradnji, in še nekatere druge prireditve (spominske, mladinske ip.). Apeliral je na članstvo, naj odboru z dejansko pomočjo stoji ob strani, da bo mogel svoj načrt uspešno uresničiti. Posebno je še prosil mladino, naj se aktivno pridruži delu starejših, ker se hitro bliža čas, ko bo morala prevzeti vise delo in skrb in tako stopiti na mesto starejšega rodu. Naj se ob zgledu in svetu starejših urijo za to nalogo, ki jih z vso odgovornostjo čaka. — Vse tri govornike so navzoči nagradili s toplim odobravanjem.
Po uvodni molitvi dr. Starca so pristopile k mizam strežnice in začele deliti večerjo. Potekala je v prijetnem domačnostnem razpoloženju, ki ga je pospeševala še godba s slovenskih plošč. Ko pa je prišel na vrsto posladek, so gostje doživeli lepo presenečenje: poleg snovnega so prejeli še nekaj duhovnega užitka. Luč v dvorani je ugasnila in se osredotočila le na preprostem odru brez kulis (nadomeščale so jih spreminjajoče se barvne luči). Z vbo živahnostjo se je začela razvijati enodejan-ska odrska satira „Nova uradnica“ (novejše delo Vombergarja) in v pravilnem tempu, deloma zelo živahno, pote kala do kraja. Naštudirala jo je igrav-ska družina kulturnega odseka Našega doma pod spretnim vodstvom režiserja g. I. Ovna. Igra predstavlja tragično komičen dogodek iz sodobnega mestnega življenja. Igravsko je bila — vsaj deloma — kar presenetljivo dobro podana. Odvetniško uradnico Ido je malone dovršeno igrala Ana Klemen, odvetnikovo ženo Ado pa Marija Toma-ževič prav tako; pri obeh si lahko ugotovil, da sta že po naravi nadarjeni — in tudi Tone Kovač je vlogo sleparja Edija živahno odigral, le izgovarjava mu je sem pa tja delala še težave,^ z vztrajnostjo bo tudi to premagal. Tone Bergant je bil kot mož postave temu stanu kar v čast, še bolj pa odvetniškemu — v vlogi dr. Hribarja — Silvo Lipušček, škoda le, da že kot rutiniran igravec, na odru doma, ni imel večje vloge. Marija Oven je sodelovala kot izvrstna šepetavka — njenega šepetanja v dvorano nismo slišali, igravci pa dobro.
Zanimivo in razveseljivo pa je pri tem še zlarati to, da je ta igravska družina sestavljena — razen zadnjega — samo iz mladih ljudi, naše mladine, na katero večkrat pada očitek, da ne spoštuje slovenske tradicije, da se je povsem priličila domačinski mladini in nima nobenega duhovnega poleta. Pojd se, Kranjec, les učit! In ta družina go tovo _ne_ šteje le 4 ali pet ljudi — tu jih je igralo le pet, ker oseb v igri ni več.
Občinstvo je z napetim zanimanjem sledilo živahnemu poteku igre in se
VsaU teden ena
VELIKA NOC Gustav Strniša
Tiho sanjajo topoli, bele breze, vitke jelke; vse šepeče v sladki slutnji, saj gre k nam Velika noč!
Potok v sončnih žarkih seva pražnje, v biserni obleki; zvonček tiho jo oznanja — trate prisluškujejo.
Kot bi piruhi blesteli se smeji iz grma cvetje: cvetje rdeče, cvetje modro — ej, velikonočnica!
Sam grem čez zelena polja, srce vriska prebujeno — tudi v moji trudni duši se budi Velika noč!
In srce je rdeči piruh: v zlatem upanju se smeje, ko pomlad čez goro veje, ko vstajenje je povsod!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji*9
5.	aprila 1951. — Št. 14.
SVETI OČE SE ZAHVALJUJE ZA KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA 1951 IN POŠILJA SLOVENCEM V ARGENTINI SVOJ BLAGOSLOV
G.	dr. Robič v Rimu je na proš-nju urednikov „Svobodne Slovenije“ izročil en izvod Koledarja „Svobodne 'Slovenije“ za leto 1951, vezan v belo platno, sv. Očetu kot dar slovenskih emigrantov v Argentini.
Pred dnevi je g. dr. Robič prejel iz Državnega tajništva naslednji odgovor, ki v prevodu glasi:
častiti gospod!
Z veseljem Ti sporočam, da je isv. Oče z velikim zadovoljstvom prejel knjigo b naslovom „Koledar •Svobodne Slovenije 1951“, ki si Mu ga izročil v imenu Slovencev-begun-cev, ki žive v republiki Argentini.
Njegova Svetost se Tebi in njim zahvaljuje za darilo, ki jasno priča o njihovi zvestobi in veri in Vam podeljuje Apostolski blagoslov.
Z vsem spoštovanjem vdani J. B. Montini, m. p., Substituí
večkrat prisrčno nasmejalo humoristično satiričnim domislicam in je svojo hvaležnost igravcem in režiserju izkazalo z dolgotrajnim ploskanjem. Tudi navzoči avtor je moral stopiti pred oder.
Zatem je spet zagorela luč v dvorani in gostje so še za kako uro sedli za mize in se zadovoljno menili o igri, o naši slovenski mladini, ki vendar ni tako slaba in ima tudi višje težnje -er hoče slediti vzorom dobre slovenske (tudi igravske) kulturne tradicije, le starejši morajo priti na pomoč s svojimi izkušnjami ali znanjem.
er
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Denisoviča
Brigadir se je obrnil k Pavlu in šu-hov je slišal ko je rekel:
„Jaz grem beležit procente. Ti pa ostani tukaj in strogo drži red.“
Od procentov, ki jih izpriča brigadir, je odvisno več kakor od dela. Pameten brigadir bo zlasti skrbel za visoke procente. Po procentih določajo hrano. Zato bodi prebrisan: dokaži, da je storjeno, kar še ni dokončano. Kar pa je že opravljenega predstavi tako, da bo ocenjeno dražje kakor dejansko zasluži. Za stvari pa mora biti brigadir zelo pameten, prebrisan, pa še protekcijo je pametno imeti pri normirgneih. Zato pa jim je treba nositi darila.
Kdo ima korist od procentov? Taborišče. Kolikor določajo procenti, v taki meri prejme taborišče od gradbene organizacije dodatne tisočake, da lahko potem deli nagrade svojim poročnikom, kot tistemu Volkovoju, ki vihti bič. Jetnikom pa ob dobrih procentih dajejo zvečer dodatnih dvesto gramov kruha. Obrok, ki gospodari nad življenjem!
V vedrih so prineisli vodo, pa jim je po poti zmrznila. Pavle je torej odredil, da vode v vedrih ne bodo nosili. Bolj praktično bo tajati sneg. Takoj so postavili vedra s snegom na peč.	1 Tipn
Pravkar je Gopčik prinesel novo aluminjasto žico, kot jo uporabljajo za električne napeljave. Brž se je pohvalil:
„Poglejte, Ivan Denisovič. žica je izvrstna, primerna za ulivanje žlic. Ali me boste naučili kako se to dela?“
šuhov je imel rad mladega naga-jivca Gopčika (doma mu je zgodaj umrl cin, ostanejo mu le dve odrasli hčerki). Gopčika so ujeli in zaprli, ker je ban-derovcem nosil mleko v gozd. Kaznovali so ga kakor da bi bil odrasel. Vendar je bolj podoben mlademu teličku, ki se vsem prikupuje. A tudi ni brez zvijače: pakete je odpiral zmeraj sam, včasih ponooči.
Ko sta nalomila in poskrila žico za žlice, je Gopčik, lahek kot veverica, splezal do okna, da bi pritrdil dimnik iz cevi. Najprej je zabil žebelj, nato pa nanj z žico pritrdil cev. šuhov je medtem še enkrat ukrivil cev, da s tem prepreči, da bi veter dim gnal nazaj. Res je da danes ni vetra, a brigada bo tu delala tudi jutri in še dalje.
Senjka Klevšin je že razsekal deske za dolge lestve. Gopčik jih je spravljal na okna in tam pribijal. Plezal je tam zgoraj in vpil.
'Sonce je bilo že precej visoko in megle so se počasi razblinile. Celo v dvorano, kjer so delali, je nekoliko po-
sijalo. Zakurili so pečico; seveda z ukradenimi drvmi. Vendar, ta toplota: ali je kaj bolj veselega?
•Sonce v januarju prvič ogreje kravam bok! — je Šuhov povedal svojo misel.
Kilgais je zadnjikrat udaril s kladivom: maltarka je bila nared. Pohvalil se je:
,;Poslušaj, Pavlo, najmanj sto rubljev sem zaslužil s tem delom. Da boš povedal brigadirju.“
'Pavlo mu smeje odvrne:
„(Sto gramov dobiš.“
„Nameček ti pa že državni tožilec prilepi,“ — vpije Gopčik od zgoraj.
„Ne tako, ne tako,“ je zastokal šuhov, ko je videl, da narobe režejo lepenko. Pohitel je tja in pokazal, kako je treba rezati.
Pavlo je razgnal skupino, ki se je nagnetla k peči. Enega je poslal za pomočnika Kilgasu, da bi zbila še manjša korita. V njih bodo zidarjem nosili malto. Druga dva je poslal na peisek, ostale pa na zidarski oder, da najprej pod, nato pa še steno očistijo snega. Še nekdo je ostal. Tega je poslal, da preklada segreti pesek v veliko korito.
Pred vzhodom je zabrnel kamijon: torej je cesta že očiščena in so začeli voziti opeko. Pavlo je odhitel, da pokaže kam naj jo razlože.
Na okna so začeli pribijati lepenko. Tesno kajpada ni bilo zaprto. Vendar je 6tena cela. V dvorani je postalo temnejše. Je pa tudi peč bolj zažarela.	(Dalje prihodnjič:)
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVNATELJA MARKA RAJITKA
Vodstvo srednješolskega tečaja „Ravnatelja M. Bajuka“ sporoča, da bo delo v šolskem letu 1971 takole razdeljeno:
3. aprila začetna sveta maša, vpisovanje in ponavljalni izpiti. 'Pogoji za vpis v 1. letnik: spričevalo o dokončani slovenski osnovni šoli in vpis v argentinsko isrednjo šolo. Za ostale letnike predložitev spričevala o dokončanem nižjem letniku. Vpisnina 200.— m$n. če je v družini več dijakov v srednješolskem tečaju plača prvi $ 200.—, drugi 100.—, ostali so oproščeni.
Začetek rednega pouka je 24. aprila ob 15.30. Ker bo pouk vsakih 14 dni, sporočamo staršem, društvom in organizacijam
NAŠ KOLEDAR:
24. aprila; 8. in 22. maja; 5. in 19. junija; 3., 17. in 31. julija; 14. in 28. avgusta; 11. in 25. septembra; 9. in 23. oktobra, ko bodo tudi končni izpiti.
Popravni izpiti bodo v marcu 1972. iSklepna seja bo 6. novembra ob 18.
Konec tečaja bo 13. novembra s ev. mašo in sklepno prireditvijo. Prihodnja seja profesorskega zbora bo 17. aprila 1971 ob 17.30.
SLOVENSKA PRISTAVA V CASTELARJU
želi vsem članom, prijateljem in gostom Pristave vesele in blagoslovljene praznike Vstajenja