Lilija a polji je rasla lilija,   lepa be]a lilija.   Okolo nje so CTetele in dehteto njene  sestviee,  rndeče, višnjave in pisane  cvetlice.    A bela lilija se je fdvigala  iz zeleDe trave in je  razprostirala  svoje belo krilo.   Srkala jo živež iz zeaUje m zraka, Epila roso nebosko,  ia dihala vase sveži vzduh.
Naslajevala s« je z zvonkiru ptičjim petjem in poslušala, kaj govorfi Ijndjč, idooi memo nje. Hvalili 80 jo vsi in poveliSevali; oče je kazal na jyo in priporočal jo deklicam v zgled devištva in nedolžnosti; cel6 gospod žnpnik v cerkvi so govorili o njnj in slavili njmo belo krilce — podobo čistosti. In kdor je prišel raemo nje, nihče si ni upal jej storiti zlega. Kasla je veselo in čvrsto, in krepko se je razvijalo njeno stebelee, Siril in belil se njeni cvet.
Bil je vroč poletni dan. Zlato solnec je pripekalo s sinjoga neba in zrak je vrofine trepetal nad pisano poijauo. Lilija je stala na polji, oveuela sieor nekoliko od soparice, vender je bila še vedno polna življenja in polna inoči. PtiSek pripodi se k njej. izpod sinjega neba ofl nekčd prifrči. Zlati krili je imel ia pisano perje. In znal je peti, Iep6 peti. Mi Ijudjč ne nme-jemo, kaj poji5 in žčebetajo ptiči, a razumela je lilija, kar je gostolsl krasno in zapeljiro zlatokrili ptiček belej Hliji. Prosil jo je in nagovarjal, ko je takisto obletaval jo, naj mu dovoli, da sede njej na sabljasta peresca, da jej gleda v snegobelo lice iu rumeno srčioe, kcder so doslčj Sumele le pridae bnčeliee in rumeni čmrlji. A lilija mu neče dovoliti tega takiij; pripoveduje mu, kaj je čula od ptickov, ki sta Ietela davi pod sinjiin ncbom in pogo-varjala se. nPtiuek je letel in zvaven njega ptičica," rekla je lilija, ,,in praTil je ptiček, kako se mu je godilo pretekle dnf. Tak6 je govoril ptiček: »Huda zima je bila. Sneg povsod, kamor bi pogludal, na zemlji, na dj-evji in po strehah. Ziveža nič — lakot strahovita. Na drevesi visf gradič, zeleno atrelio ima in bele steue. Notri je potrpseao polao rumeucga zrnjeca. Naredim suiuk v gradič, vratca se zaloputnejo za menoj, prestrašiui se. skušain po-begniti. ali yse zaiDan! Pripleza deček po jablani gori, snarue gradič in vesel stopa z veje na vejo, vedno niže in niže. Izpodleti rmi, Strbonkne na tla, dežek, gradlč. Joj. joj, strah in veselje ! Tičnioa se odprž, jaz vzletim na bližnjo lipo, otresem svoje gosto krilce in zažvrgolim. da sem se rešila jeCe in sužnosti." Tak6 sta SJebetala ptiček in ptijica in poganjala se vi-soko nad maao; sledojie sta se izgubUa tara za 6nim grifiem, kjer rast6 ze-lene smreke ia temne jelke.
Zlatokrili ptiCek niSesa ne odgovovi na to; zapoje ia zagostoli, da se ubogej liliji kar krči srciS in vrfi jej pied očmi. PtiiSek sede na zeleuo pe-tesce iu zrž liiiji r bela lica in rmneuo srčice. In cretlici je taktf čudno, takij sladkfi in tako Irndo pri srei. Ptie strepne s;. perotaicami ia odleti. LTiogej liliji je zlomil kiilce in revica vzdihuje in joka in toži, a ptiček, jla^
tokrili ptiček let! nad poljano navzgor in veselo gostoli.   Ne tnara, da bi po-slušal jok ia stok Desrečne lilije, ki jej krvavi src6 in venejo snežna lica.
To je bilo včeraj op61udne, ko je grejo solnce z jasnega neba. Dari je prišel pastir, pas6č čreiio ond6d, pogledat po svojej cvetici. Na tleh je ježala bela glavica zvenela. Dečku se je miio storilo, orosilo se mu je okč in otiSel je s potrtim srcem k sTojej čredi.                                     Jos. Gradačan