»Afera Furlanič« še odmeva Odredili pripor za tatove zlatih verižic Vsak dober profesor mora biti idealist
Primorski
dnevnik
št. 244 (21.177) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu
sledi
nam na
. 1 ___• _
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
NEDELJA, 19. OKTOBRA 2014 1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Umiriti žogo in misliti na jutri
Dušan Udovič
Polemik, ki smo jim v zadnjih tednih lahko sledili na straneh našega in italijanskega tržaškega dnevnika, najbrž ne bi bilo, če ne bi bilo dveh dogodkov. Začnimo s prvim.
V Gorici so sprejeli sklep o (zaenkrat še delni) rabi slovenskega jezika v občinskem svetu. Dejstvo, da je sklep sprejela uprava, ki jo vodi desna sredina, predstavlja svojevrsten precedens in je sprožilo logično vprašanje, kako to, da slovenščine še ni v tržaškem občinskem svetu (pomanjkljivost velja tudi za Milje), ki ga upravlja leva sredina.
Na dnevniku smo čutili potrebo in dolžnost, da v zvezi s tem vprašanjem damo besedo neposredno vpletenim akterjem na tržaški občinski ravni in bralci so si lahko ustvarili svoj vtis. Nekateri so se tudi oglasili s pismi uredništvu, kar dodatno potrjuje, kako je to vprašanje občuteno med našimi ljudmi.
Najbrž ni umestno ne produktivno iskati krivce in še manj kazati s prstom nanje. Po vsem, kar je bilo doslej povedanega in zapisanega pa se morajo upravitelji tržaške večinske levo-sredinske koalicije, na vseh ravneh, od župana do predsednika občinskega sveta, odbornikov in svetnikov, vključno s strankami, iz katerih izhajajo, resno vprašati, kje se je zataknilo, da slovenski jezik, razen ob simbolnih uvodnih izjavah na začetku mandata, še vedno nima domovinske pravice v občinskem svetu in to tri leta in pol, odkar je levo-sredinska uprava v sedlu. Nikjer ni pravih ovir, smo brali, vsi so v glavnem za, razen vse redkejših posameznikov, ki pa so itak v opoziciji.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
vatikan - Poslanica ob jutrišnjem zaključku sinode
Cerkev ne sme izključiti nikogar
trst - Po uvedbi stečajnega postopka
Delavske zadruge: rešiti delovna mesta
špeter - Okrogla miza SKGZ v okviru evropskega projekta LEX
Zaščitna zakonodaja dobra priložnost za celoten teritorij
ŠPETER - Sodobna zaščitna zakonodaja, ki se sklicuje na princip kulturnega dostojanstva človeka, omogoča ohranitev ter ovrednotenje manjšinskega jezika in kulture in ne deluje izključevalno, temveč spodbuja integracijo, je priložnost za celoten teritorij, predvsem pa je to zanj velika kompetitivna prednost. Izvajanje zaščitne zakonodaje in izkoriščanje možnosti, ki jih nudi, je investicija, ki se vedno splača, tako da je narobe razmišljati o izvajanju teh določil kot o strošku.
Na 3. strani
je
Z odlokom z dne 31.01.11 Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom,
še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom
od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
JESENSKI ODDIH
24.10. - 02.11. 2014
Terme Zreče ponujajo vam in vašim družini razkošje časa, ki ga posvetite drug drugemu, prvinski stik z naravo, pristni okus domačnosti v jesenski kulinariki, ki jo odlikujejo tradicija in lokalno pridelana živila, ter številne aktivnosti za preživljanje prostega časa, počitek in razvajanje.
Vile Terme Zreče ****
Hotel Vital ****
Hotel Atrij **** S
Najkrajši čas bivanja: 4dni/3 noči
46,00 €/ osebo/ dan 54,00 €/ osebo/ dan 66,00 €/ osebo/ dan
POGOVOR
Zoran Jankovic novi-stari župan Ljubljane
VATIKAN - Katoliška cerkev ne sme nikogar izključevati, se glasi poslanica škofov iz celega sveta, ki so se v Vatikanu zbrali na dvotedenski izredni sinodi o družini, ki se bo zaključila danes. Kot piše v poslanici, je Jezus želel, da bi bila njegova Cerkev hiša, ki ima vedno odprta vrata in nikogar ne izključuje. Poslanica se sicer nanaša na »družinske razmere, ki so zapletene in problematične ter pri katerih krščanska odločitev ni očitna«. Ob tem so v poslanici pohvaljeni »duhovniki, laični verniki in skupnosti, ki spremljajo pare in družine ter celijo njihove rane«. V dokumentu je še zapisano, da so udeleženci sinode razpravljali o vprašanju obravnave vnovič poročenih ločencev. A v poslanici ni izrecno izraženo stališče, ali naj se ločencem dovoli prejemanje obhajila.
Na 2. strani
Zoran Jankovic je v Ljubljani že osem let nesporni zmagovalec županskih bitk. Uspeh deloma pripisuje odnosu mestne uprave, ki nudi servis svojim meščanom. Pa tudi dejstvu, da sam nikoli ne sprejme odgovora, da se nečesa ne da. Ostaja ponosen na mesto, ki je, kot navaja, čisto, zeleno, varno, prijazno in ponuja skupno življenje v različnosti.Na županskih volitvah ste zmagali že četrtič, tudi tokrat prepričljivo v prvem krogu.
Na 11. strani
V Zabrežcu pokušnja
i •	•a vat ••	•
olj z viteškimi igrami
Na 4. strani
Stavka v tovarni Texgiulia v Podgori
Na 14. strani
Čezmejna študija o onesnaženosti zraka
Na 14. strani
Slovenska šola in vladni predlog reforme
Na 3. strani
Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče, Slovenija.
T: 00386 3 757 60 00,00386 3 757 61 48 (ga. Simona), E:terme@unitur.eu, www.terme-zrece.eu
Everg reen
>
TUTTO fc jf-GMftPlNO
Prodaja
Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov
-t»1
Ul. Dragotin Kette, 13 A
Bazovica llrst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336
9771124666007
2
Nedelja, 19. oktobra 2014
ITALIJA, SVET
/
vatikan - Poslanica škofov zbranih na izredni sinodi o družini
Katoliška Cerkev ne sme nikogar izključevati
VATIKAN - Katoliška cerkev ne sme nikogar izključevati, se glasi poslanica škofov iz celega sveta, ki so se v Vatikanu zbrali na dvotedenski izredni sinodi o družini. Ta se končuje danes.Kot piše v poslanici, je Jezus želel, da bi bila njegova Cerkev hiša, ki ima vedno odprta vrata in nikogar ne izključuje.
Poslanica se sicer nanaša na »družinske razmere, ki so zapletene in problematične ter pri katerih krščanska odločitev ni očitna«. Ob tem so v poslanici pohvaljeni »duhovniki, laični verniki in skupnosti, ki spremljajo pare in družine ter celijo njihove rane«.
V dokumentu je še zapisano, da so udeleženci sinode razpravljali o vprašanju obravnave vnovič poročenih ločencev. A v poslanici ni izrecno izraženo stališče, ali naj se ločencem dovoli prejemanje obhajila.
Poslanica poleg tega izrecno ne omenja obravnave homoseksualcev s strani katoliške cerkve, kar je bila sicer ena glavnih točk posvetovanj v okviru sinode.
Poslanica pa še ni končno poročilo sinode. Dopolnilo bo vmesno poročilo s sinode, ki so ga objavili v ponedeljek in v katerem se je večina udeležencev srečanja strinjala, da mora Cerkev pri vprašanjih družine narediti pogumne korake, ni pa jasno, kako jih konkretno izvesti.
Zbrani na sinodi so sicer vlade po svetu in mednarodne organizacije pozvali h krepitvi pravic družin. Sinoda se bo sklenila danes z beatifikacijo papeža Pavla VI.
Na sinodi so razpravljali o različnih za Cerkev občutljivih tematikah, od obravnave vnovič poročenih ločencev, sestavljenih družin, homoseksualnosti, umetne oploditve, splava in podpore materam samohranilkam do nasilja in spolnih zlorab v družinah.
Ali bo končno poročilo odražalo upe progresivnega papeža Frančiška, da stoletja stara ustanova postane bolj dobrodošel prostor, ostaja odprto. Končno poročilo bo sicer sestavila komisija, ki jo je imenoval papež. Dokončne odločitve pa bo tako ali tako prinesla šele redna sinoda, ki bo potekala oktobra prihodnje leto. (STA)
Papež Frančišek je nakazal nove poglede Cerkve do družine
ansa
svetovna zdravstvena organizacija (who) - Priznanje
Ebola: podcenjevanje!
V prvotnih fazah izbruha ebole v zahodni Afriki WHO ni ravnala pravilno
Ukrepi
zdravstvenega osebja za prevencijo pred okužbo
ansa
NADALJEVANJE UVODNIKA s 1. STRANI
Za sedanjo tržaško občinsko upravo je to vsekakor manko, čeprav ji hkrati, bodimo pošteni, ni mogoče očitati, da do Slovencev in sožitja ni pozorna. Glede tega je v tej dneh tudi na župana Roberta Cosolinija priletela marsikatera neutemeljena kritika in pripomba.
Nekaj pa mora biti pri tem jasno. Pri uvljavljanju slovenskega jezika ne gre le za civilizacijsko izbiro in demokratično pravico, kar bi moralo biti za levo-sredinsko upravo sicer že dovolj, da zagotovi jeziku svojih slovenskih občanov enako dostojanstvo. Gre za izpolnjevanje zaščitnega zakona, ki glede tega poglavja ne dopušča dvomov, vključno z zagotavljanjem financiranja iz državnih virov. Včasih je vtis, da kar zadeva uveljavljanje pravic vsi malo zadremamo, morda še zlasti takrat, ko so na oblasti sile, ki so manjšini tradicionalno bolj prijateljske in naklonjene. Toda rezultat nikoli ne pride sam, pri tem inercije ni.
Drugo vprašanje, ki je, tako kot je sicer v Trstu običaj, dvignilo oblak prahu, tudi z medijskim prispevkom italijanskega dnevnika, je tržaška zgodovina ob koncu druge svetovne vojne. Tu je desnica, ki je drugače na tržaškem prizorišču trenutno dokaj nevidna, zavohala priložnost. Kdor je lahko prebral tekst resolucije, ki so jo desni svetniki predlagali v odobritev občinskemu svetu in jo je slednji tudi odobril, si lahko ustvari le vtis, da se je druga svetovna vojna v Trstu dejansko končala šele z odhodom jugoslovanske armade 10. junija 1945. Poznejša pojasnila in precizacije ta vtis težko popravljajo. Čeprav gre le za nekaj besed, takšno očitno politično prikrojevanje zgodovine ne more biti sprejemljivo.
Naj ob tem pripomnim, da je plaz kritik in pozivov k odstopu, ki se je usul na predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča, ker je o osvoboditvi Trsta javno povedal svoje mnenje, popolnoma neumesten in tudi nima ni-
kakršne moralne ali pravne podlage. Furlaniču se kvečjemu lahko očita preveliko dozo odkritosti, saj bi moral vedeti, da politično zelo raznolik tržaški občinski svet ne more sprejeti njegovih besed tako, kot jih lahko odobravajo udeleženci kake partizanske proslave. A dejstvo je, da tudi če mnogi z njegovo oceno ne soglašajo, je veliko drugih, ki mislijo prav tako ali vsaj podobno. Njegova ocena je realen odraz dejstva, da obstajata o dogajanjih ob osvoboditvi Trsta najmanj dve verziji, ki ne prideta skupaj. Nam pa je v tem mestu z obema verzijama dano živeti, ob medsebojni toleranci in brez obujanja nestrpnosti, kakršne so odraz tudi pozivi k odstopu predsednika občinskega sveta.
Kot dobro vemo iz izkušenj, bo prihodnje leto ob okrogli obletnici osvoboditve veliko razprav in proslav. Tržaška občina je že s to resolucijo in bo vprihodnje še bolj pod pritiskom desnice, da se poudari predvsem njena, doslej še vedno spolitizirana in sporna interpretacija zgodovine. Od občinske uprave in levo-sredinske koalicije nasploh bo bo odvisno, ali bo sposobna zgodovino zaupati objektivni presoji stroke in se ne bo pustila zapeljati v past desnice, ki bo skušala izkoristiti priložnost, saj so to tradicionalne teme, s katerimi je dolga leta uspešno pihala na dušo volivcem.
Zdaj je čas, da se žoga umiri, če naj se izrazim v športnem žargonu. Treba je gledati naprej. Občinske volitve, ki bodo spomladi leta 2016 niso več daleč in vse, kar se bo V Trstu dogajalo do takrat, bo čedalje bolj v funkciji volitev. Levo-sredinska koalicija pa naj se zbere in naj se glede nekaterih občutljivih tem kolikor je le mogoče poenoti. Naj ne pozabi, da je leta 2011prišla v mestu na oblast iz treh razlogov: prvič zaradi tedanjega popolnega razsula desnice, drugič, ker se je vendarle znala predstaviti kot dovolj široka in verodostojna koalicija in tretjič, ker smo zanjo plebiscitarno volili Slovenci. Če bo na to pozabila, bo zmago na srebrnem pladnju servirala desnici.
ŽENEVA, PARIZ - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je priznala, da v prvotnih fazah izbruha smrtonosne ebole v zahodni Afriki ni ravnala pravilno in da je podcenjevala tveganje, ki ga ta virus predstavlja za regijo s propustnimi mejami in krhkimi zdravstvenimi sistemi. »Skoraj nihče od teh, ki so bili vpleteni v odziv na izbruh, ni prepoznal očitnih znakov, da se pripravlja silovito neurje,« je zapisano v internem dokumentu WHO, ki je pricurljal v javnost. Po navedbah iz dokumenta bi se morali strokovnjaki zavedati, da običajni načini zajezitve izbruha ebole v tako šibkih državah, kot so Gvineja, Liberija in Sierra Leone, ki jih je virus najbolj prizadel, ne bodo delovali.
Organizacija Zdravniki brez meja, ki je svoje prostovoljce za boj proti eboli na krizna žarišča poslala takoj, ko so marca, tri mesece po prvem primeru, uradno razglasili izbruh, je WHO že takrat opozorila, da je aktualen izbruh drugačen od prejšnjih.
V petek je organizacija ocenila, da nedavne mednarodne obljube o pomoči in napotitve zdravstvenega osebja na prizadeta območja doslej niso imele učinkov na epidemijo.
Koordinator Združenih narodov za ebolo David Nabarro je glede tega zatrdil, da je v zadnjih dveh mesecih prišlo do silovitega odziva mednarodne skupnosti, a da žal umiritve epidemije ni pričakovati pred koncem leta.
Medtem je za zajezitev širjenja ebole Francija včeraj začela izvajati poostren nadzor nad letalskimi potniki iz Gvineje. Zdravniki so potnikom, ki so včeraj prispeli na pariško letališče Charles de Gaulle iz gvinej-ske prestolnice Conakry, izmerili temperaturo, ki je eden najočitnejših simptomov ebole. Od vseh treh najbolj prizadetih držav ima edino Gvineja s Francijo neposredno letalsko povezavo.
Tovrsten nadzor je v Evropi pred Francijo sicer uvedla že Velika Britanija, pred njo pa tudi ZDA in Kanada. (STA)
V	vzhodni Ukrajini se nadaljuje nasilje
DONECK- Na vzhodu Ukrajine se je kljub nadaljevanju prizadevanj za rešitev krize nadaljevalo nasilje. V spopadih med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti sta včeraj umrla dva civilista. Vojska je poleg tega sporočila, da sta v zadnjem dnevu umrla tudi dva ukrajinska vojaka. V Donecku, največjem mestu na vzhodu Ukrajine pod nadzorom separatistov, je raketni izstrelek zadel hišo v stanovanjskem predelu. Že v dopoldanskih urah so z območja letališča pri mestu odmevali streli.
Kot je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Volodimir Poliovi, sta v zadnjih 24 urah umrla tudi dva vojaka. Za enega je bil usoden strel ostrostrelca, za drugega pa izstrelek med obstreljevanjem. Po-liovi je obtožil separatiste, da še naprej kršijo prekinitev ognja na več območjih, med drugim na letališču v Donecku.
V	Veliki Britaniji zahtevajo višje plače
LONDON - V Veliki Britaniji so včeraj potekali protestni shodi, na katerih so tisoči ljudi zahtevali povišanje plač za javne uslužbence.
Shodi v organizaciji zveze sindikatov (TUC) so potekali v Londonu, Glasgowu in Belfastu. V britanski prestolnici se je zbralo med 80.000 in 90.000 ljudi Britancev, ki zahtevajo, da se gospodarsko okrevanje odrazi tudi v višjih plačah. Sindikati so protest organizirali pod sloganom »Velika Britanija potrebuje zvišanje plač«. Kot trdijo, so se povprečni prihodki javnih uslužbencev od leta 2008 realno zmanjšali za 50 funtov (63 evrov) na teden. Pozivajo k »ekonomskemu okrevanju, ki bo delovalo za vse Britance in ne le za tiste na vrhu«.
Največ ljudi se je zbralo v Londonu, kjer so protestniki prikorakali do Hyde Parka. Shod, ki se je po navedbah policije odvil mirno, so spremljale tudi godbe na pihala.
Pri Cresu umrl slovenski potapljač
REKA - Pri Cresu je dopoldne umrl 38-letni slovenski potapljač, je sporočil nacionalni center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju na Reki. Potapljaču je po potapljanju postalo slabo, nakar je vodja potapljaškega čolna, na katerem je bil, okrog poldneva poklical pomoč. S čolnom potapljaškega kluba so ga prepeljali v pristanišče bližnjega kraja Beli, kamor sta bila napotena tako vozilo nujne pomoči kot čoln pomorske policije.
V centru na Reki so malo pred 14. uro prejeli obvestilo, da je potapljač kljub večkratnim poskusom oživljanja umrl.
Ruska ladja obtičala v kanadskem morju
OTTAWA - V morju pri kanadski provinci Britanska Kolumbija je obtičala ruska tovorna ladja, ki je v noči na četrtek po neurju utrpela okvaro motorja. Ladjo je že v petek zvečer po lokalnem času dosegla kanadska obalna straža, ki naj bi rusko plovilo odvlekla do pristanišča Prince Rupert. Ruska ladja je bila na poti iz ameriške zvezne države Washington proti domu, ko jo je zajelo slabo vreme, zaradi katerega je prišlo do okvare motorja. Obstala je osem navtičnih milj od otočja Haida Gwaii ter sprožila skrbi, da bi lahko nasedla in bi se iz nje izlilo več sto ton goriva. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 19. oktobra 2014
3
špeter - Okrogla miza SKGZ v okviru evropskega projekta LEX
Sodobna zaščitna zakonodaja je priložnost za ves teritorij
ŠPETER - Sodobna zaščitna zakonodaja, ki se sklicuje na princip kulturnega dostojanstva človeka, omogoča ohranitev ter ovrednotenje manjšinskega jezika in kulture in ne deluje izključevalno, temveč spodbuja integracijo, je priložnost za celoten teritorij, predvsem pa je to zanj velika kompetitivna prednost. Izvajanje zaščitne zakonodaje in izkoriščanje možnosti, ki jih nudi, je investicija, ki se vedno splača, tako da je narobe razmišljati o izvajanju teh določil kot o strošku. To so bila nekatera izmed razmišljanj oziroma ugotovitev, ki so jih iznesli razpravljavci na okrogli mizi z naslovom »Zaščitni zakon 38/2001: katere priložnosti za javne uprave?«, ki je bila včeraj v Špetru. Iztočnice za kasnejšo bogato razpravo so podali Zaira Vidau (Slovenski raziskovalni inštitut), goriški občinski odbornik Guido Germano Pettarin in tajnik Kmečke zveze za videmsko pokrajino Stefano Predan. Moderator je bil Bojan Brezigar. Posvet je bil organiziran v sklopu standardnega evropskega projekta Lex (vodilni partner je SKGZ, prvi partner pa Italijanska Unija).
Zaira Vidau je prisotnim predstavila glavne člene zaščitnih zakonov, ki neposredno zadevajo javne uprave ali videmsko pokrajino. Tudi mnenja glede učinkovitosti zakona so deljena, je povedala Slorijeva raziskovalka. Nekateri izpostavljajo zlasti kulturni učinek, krepitev izobraževalne ponudbe in razvoj večplastnih jezikovnih kompetenc, drugi se ponekod zavzemajo bolj za ohranitev krajevnih različic in nasprotujejo povezovanju s slovenskim knjižnim jezikom. Kar zadeva gospodarski razvoj pa je skupna ugotovitev, da je sredstev na splošno premalo, kljub temu da so vsekakor koristna pridobitev, poleg tega pa so bila prevečkrat neprimerno uporabljena, kar so poleg tajnika Kmečke zveze Stefana Predana poudarili še drugi razpravljavci.
Na Videmskem velja zaščitna zakonodaja v 18 občinah, od teh jih ima sedem tudi urad za slovenski jezik. Tem je treba dodati še obe gorski skupnosti ter Podjetje za zdravstvene storitve št. 3. Med omenjenimi javnimi upravami predstavlja poseben primer Občina Rezija, ki se je odločila za rabo svoje krajevne različice namesto knjižnega jezika. Na splošno so zaposleni (s terminsko pogodbo, kar predstavlja problem) odgovorni za stike z javnostjo, za prevajanje raznih dokumentov ter za odnose z bližnjimi upravami v Sloveniji. V Špetru je bilo slišati tudi menje, da bi lahko bil v Nadiških dolinah dovolj en sam tak urad. Drugi pa so bili mnenja, da bi lahko bili ti uradi veliko boljše izkoriščeni in bi lahko bili v oporo tudi pri vključevanju v čezmejne projekte, navsezadnje pa za kraje, kjer delujejo, pomenijo tudi delovno mesto več. Poleg tega pa bi lahko bili, kot se dogaja marsikje drugje, neke vrste kulturni uradi, ki izvajajo in programirajo pobude za ovrednotenje kulture in jezika. Deželna agencija za furlanski jezik Arlef je na primer sestavila priročnik, v katerem je navedena cela vrsta dejavnosti, za katere bi lahko skrbeli ti uradi.
Razprava se je razvila tudi okrog tega, kako so bila doslej izkoriščena sredstva (v višini 500 tisoč evrov letno), ki naj bi v skladu z zakonom prispevala k gospodarskemu razvoju.
Omizje na špetrski okrogli mizi: z leve Rudi Pavšič, Zaira Vidau, Guido Germano Pettarin, Stefano Predan in Livio Semolič
nm
Kot je povedal tajnik Kmečke zveze Stefano Predan, gre po ustaljeni praksi približno tretjina teh sredstev Gorski skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino (nato pa Občinam Trbiž, Naborjet in Rezija), preostali znesek pa pripada Nadiškim in Ter-skim dolinam. Sredstva pa so bila prevečkrat uporabljena za popravila in obnovitev občinske infrastrukture ali celo zasebnih poslopij. Izjemo predstavljajo na primer prispevki za razvoj kmetijstva, ki so jih prejeli kmetovalci v Nadiških in Terskih dolinah, ki so se prijavili na razpis gorske skupnosti, za katerega je dala pobudo Kmečka zveza. Na podoben način bi lahko pomagali tudi obrtnikom, drugim podjetnikom in operaterjem v turističnem sektorju, skratka različnim akterjem, ki delujejo na območju, ki je še vedno zapostavljeno in na katerem je demografsko stanje kritično.
Veliko priložnost za razvoj nudi tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, kot je povedal odbornik Občine Gorica Guido Germano Pettarin. Gorica je primer dobre prakse, sam odbornik pa je poudaril, kako predstavlja za vsak teritorij izguba enega izmed njegovih jezikov in z njim dela svoje zgodovine in identitete veliko tragedijo. Poznavanje vseh jezikov teritorija bi moralo biti neka danost, saj predstavlja to za vso skupnost veliko kompetitivno prednost. To potrjuje tudi uspeh, ki so ga s povezavo v EZTS dosegle občine Gorica, Nova Gorica in Šempe-ter-Vrtojba, katerim je že uspelo pridobiti sredstva v višini 10 milijonov evrov. Krajevna skupnost je v tej povezavi močnejša in lahko skupno načrtuje razvoj ozemlja, ki ima podobne značilnosti in v katerem se prebivalci že prosto in stalno premikajo. Pettarin je tudi izrecno predlagal, da bi to EZTS razširili tudi na druge kraje, namesto da bi na primer ustanavljali nova združenja na relaciji Benečija - Posočje (o kateri se sicer že nekaj časa razpravlja, posvet na to temo pa je organizirala tudi SKGZ vi-demske pokrajine), češ da bi to hitreje obrodilo zaželjene sadove.
Posvet v Špetru je torej nudil celo vrsto iztočnic za nadaljnje razmi-šlanje o izvajanju, pa tudi o posodabljanju zaščitne zakonodaje, razvoju teritorija, številni pa so tudi izrazili potrebo, da bi bilo priložnosti za taka soočanja več. (NM)
Kršitve volilnega molka
LJUBLJANA - Danes je v Sloveniji drugi krog upravnih volitev, služba ministrstva za notranje zadeve pa je včeraj prejela sedem prijav domnevnih kršitev volilnega molka. V času volilnega molka, ki se bo končal danes ob 19. uri, so prepovedane vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah.
V času volilnega molka, ki se je začel včeraj opolnoči, je prepovedana vsakršna propaganda v medijih in elektronskih publikacijah, propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev, nameščanje novih plakatov in razdeljevanje letakov s politično oglaševalsko vsebino, objavljanje videospotov oziroma oglasov političnih strank ter druge vrste pozivanja volivk in volivcev, koga naj volijo.
Prijave domnevnih kršitev volilnega molka sprejema dežurna služba notranjega ministrstva. Od 19. ure do polnoči jih bodo sprejemali na telefonski številki operativno-komunika-cijskega centra Generalne policijske uprave 080 12 00, enako velja tudi za nedeljo med polnočjo in 7. uro zjutraj.
urad za slovenske šole - Javni posvetovanji v naslednjih dneh
Kako naj se slovenska šola vključi v načrt šolske reforme
TRST - Italijansko Ministrstvo za šolstvo je 3. septembra 2014 objavilo načrt šolske reforme in ga poimenovalo La Buona scuola - Dobra šola. Reforma naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2015/16 in naj bi res temeljito posegla v sedanji šolski ustroj. Prava revolucija se napoveduje na področju načina zaposlovanja šolnikov pa tudi v samem juridičnem statusu učnega osebja. Uvedene naj bi bile nove možnosti službenega napredovanja, ustanovljeni naj bi bili nekateri novi poklicni profili, ki jih dosedanji ustroj ni predvideval, vse to pa na podlagi rednega in sistematičnega evalviranja in ocenjevanja šolskega dela in uspehov, kar je seveda ravno tako novost, o kateri se sicer že dolgo razpravlja, še vselej pa se je zataknilo, ko naj bi od besed prešli k dejanjem.
Ministrstvo za šolstvo v teh dneh vabi vse državljane, naj se vključijo v diskusijo o »Dobri šoli«. V ta namen je spodbudilo tudi Deželne šolske urade, naj s pobudami na teritoriju omogočijo čimširšemu krogu šolnikov ter uporabnikov, da pridejo do besede. V tem sklopu se Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem ravnateljstvu za Furlanijo Julijsko krajino namerava soočiti s slovensko krajevno stvarnostjo in to zlasti z ozirom na vprašanje, katere izzive omenjeni reformni načrt postavlja slovenskemu šolstvu v Italiji. Skratka, kako naj se slovenska šola vključi v omenjeno reformo, kateri so tisti vidiki, ki jih moramo poudariti in tudi normativno zaščititi, da morebitne spremembe ne bi ogrozile zajamčenih pravic do izobrazbe v maternem jeziku in do rabe slovenskega jezika.
Zato Urad za slovenske šole v naslednjih dneh organizira dve javni posvetovanji o načrtu »La Buona Scuo-la« (Dobra šola). Prvo, namenjeno Goriški in Benečiji, bo v petek, 24. oktobra, ob 17. uri v avditoriju Liceja »Trubar-Gregorčič« v Gorici (ul. Puccini 14). Uvodne misli bodo podali dr. Igor Giacomini, vodja Urada za slovenske šole, prof. Tomaž Simčič in
prof. Živa Gruden. Sledila bo razprava. Drugo srečanje, namenjeno Tržaški, pa bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah (ul. Ricreatorio 2, Opčine). Tokrat se bo v uvodnem delu dr. Giacominiju in prof. Simčiču pridružila dr. Ksenija Dobri-la. Sledila bo razprava.
Kdor se ne bi mogel udeležiti enega od obeh javnih srečanj, sme svoja vprašanja ali predloge posredovati tudi v pisni obliki, in sicer na enega od naslednjih e-naslovov: daniele.fur-lan1@istruzione.it in gerardo.tolenti-no@istruzione.it.
Urad za slovenske šole
nocoj - V oddaji Mikser
Pod drobnogledom slovensko oddajanje RAI
TRST - Nocoj, v nedeljo 19.oktobra, bo ponovno na sporedu TV mesečnik RAI »Mikser« (na kanalu RAI 3 BIS, okrog 20.50), tokrat posvečen pretresu vsebine, organizacije in bodočnosti slovenskega oddajanja RAI. V prostorih tržaške palače Gopcevich, kjer je do 3. novembra na ogled razstava o 50. letnici deželnega sedeža RAI, bosta Vida Valenčič in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič sedla za mizo z Ivom Jevnikarjem in Martino Re-pinc, odgovornima za novinarsko redakcijo in programsko strukturo.
»Mikser« pa nas bo vodil tudi po poteh svetovne ustanoviteljice plesne terapije, 90-letne Argentinke Marie Fux, protagonistke dokumentarnega filma »Dancing with Maria« doberdobskega režiserja Ivana Gergoleta. Film, v produkciji goriške Transmedie, je bil letos predstavljen na beneški Mostri. Spoznali bomo tudi težave upravljanja naravnega rezervata Doberdobsko in Prelosno jezero ter kako nam lahko splet pomaga pri uresničitvi določenih zamisli.
Oddajo so oblikovali Vida Valenčič, Živa Pahor, Mairim Cheber in Jan Leo-poli, ki jo tudi režira. V oddaji bo nocoj, v nedeljo 19.oktobra ter v ponovitvi tudi v četrtek 23. oktobra ob istem času.
4	Nedelja, 19. oktobra 2014	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
stečaj - Župan Roberto Cosolini se je srečal s stečajnim upraviteljem Vincenzom Consolijem
Delavske zadruge: sedaj rešiti delovna mesta in prihranke ljudi
Marketi Delavskih zadrug so bili včeraj odprti. Kljub začetku stečajnega postopka in imenovanju nekdanjega tržaškega občinskega odbornika za proračun, odvetnika Maurizia Conso-lija, za stečajnega upravitelja, je delo v trgovinah v mestu in po vaseh potekalo kot vse ostale dneve. Osebje je bilo, seveda zaskrbljeno, a ni tega kazalo kupcem. Pač pa so bili ljudje vidno zaskrbljeni nad usodo zadruge.
Delavske zadruge zaposlujejo 650 uslužbencev, imajo pa kakih 17 tisoč članov, predvsem malih varčevalcev,ki so v zadrugo investirali svoje prihranke. Tržaški javni tožilec Carlo Mastel-loni je dal v petek zapreti blagajne tako imenovanih socialnih posojil. Včeraj je bila ena od teh, tista v Miljah, vseeno odprta, je sporočil tržaški pokrajinski tajnik sindikata CGIL Adriano Sincovich. Sindikat je tako obvestil sile javnega reda, da bi preprečile morebitne izpade proti uslužbencem, do katerih pa ni prišlo.
Sindikat je že mesece pozorno sledil dogajanju v Delavskih zadrugah. Coop je bil v velikih finančnih težavah, zato je vzpostavil stik z Zvezo Delavskih zadrug iz Emilijo-Romagne, da bi jo slednja morebiti »prevzela«. Pogajanja so bila v teku, je povedal Sincovich. Konec meseca bi morali potegniti črto. Vsaj tako je zatrjevalo vodstvo tržaških Delavskih zadrug. Očitno pa je postal položaj zadruge nevzdržen. V zadnjih desetih letih naj bi Coop »izkopal« za kakih 30 milijonov globoko finančno luknjo, od tod preventivni poseg sodišča, ki je med drugim uvedlo preiskavo proti predsedniku Delavskih zadrug Liviu Marchettiju zaradi lažne bilance, izničeno pa je bilo celotno vodstvo zadruge.
Tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj srečal s stečajnim upraviteljem Consolijem. Ocenila sta, da je položaj podjetja dramatičen. Sedaj je pomembno rešiti zadrugo, delovna mesta in prihranke ljudi. V to smer bodo uper-jena prizadevanja dežele in občine, je napovedal Cosolini. Od jutri bo stekel niz srečanj v ta namen. Med drugimi se bo župan srečal tudi s sindikalnimi organizacijami. Preveriti bo treba tudi možnost prevzema tržaških Delavskih zadrug s strani drugih tovrstnih subjektov, v prvi vrsti Zveze Delavskih zadrug.
Potres v delavskih zadrugah je včeraj - po pričakovanju - izzval vrsto političnih odzivov.
»Dovolj bi bilo, da bi prebrali bilance zadnjih let, in bi takoj razumeli, da je bil položaj Delavskih zadrug tragičen.« Tako sta zapisala »glasnika« Gibanja petih zvezd v deželnem in tržaškem občinskem svetu Andrea Ussai in Paolo Menis. Zato po njunem mnenju za stečaj Coop niso odgovorni le upravitelji, temveč tudi tisti, ki niso nadzorovali stanja v zadrugi - predstavnika Grillovega gibanja sta izrecno omenila Deželo Furlanijo-Julijsko krajino - in tisti ki so iz lastnih interesov omogočili sistem potuhe, da bi zakrili, kar se dogaja.
Gibanje petih zvezd je junija vložilo v deželnem svetu vprašanje, v katerem je zahtevalo, naj dežela zaščiti družbeno in gospodarsko vlogo Delavskih zadrug. Ko bi takrat - upoštevajoč slabe bilančne račune - takoj posegli z
uvedbo komisarske uprave, bi se izognili stečaju. Ussai in Menis sta jezna, ker bodo sedaj za napake vodstva, ki mu je politika dala potuho, plačali, kot vedno, delavci.
Včeraj se je oglasilo tudi vodstvo Delavskih zadrug Nordest iz Vidma. Pojasnilo je, da nima nobenega ne družbenega ne finančnega ne trgovskega opravka z Delavskimi zadrugami iz Trsta. Zato stečaj tržaške zadruge ne more imeti nobenega vpliva na Coop Nordest. Ob tem je videmska zadruga posredovala nekaj številk: čisto premoženje bo konec 2014 znašalo 799 milijonov evrov, družbena posojila bodo znašala skoraj dvakrat več kot premoženje. Konec septembra je finančni portfelj zadruge znašal 1,2 milijarde evrov, od tega 945 milijonov »takojšnje likvidnosti« in preostalo v italijanskih takoj izplačljivih obveznicah.
M.K.
Pred štirimi leti obnovljena trgovina Supercoop na Proseku je bila včeraj odprta
ZABREŽEC - Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega olja in krožek Fincantieri Warstila
Pokušnja lokalnih olj ob renesančnem vzdušju in obujanju zgodovine Muhovega gradu
V Zabrežcu je bilo včeraj čutiti renesančno vzdušje. Tu je potekal pravi viteški turnir, na katerem so vitezi obiskovalcem pokazali spretnosti bojevanja. Zasedli pa so tudi ostanke Muhovega gradu (ali gradu Moko-vo), ki je še danes simbol občine Dolina. Na jasi je bila tudi pokušnja lokalnih olj, v igrah pa so se lahko pomerili tudi otroci.
S tem dogodkom se je v Zabrežcu začel niz pobud v sklopu projektov Šola olja in Borderless Taste (Brezmejni okus), ki ju vodi Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja v sodelovanju s SKD Slovenec in Srenjo Boršt. Dejavnost sodi v deželni program za razvoj podeželja za obdobje 2007-2013. Šola olja obiskovalcem pomaga pri odkrivanju ljudi,
zgodb, poti, starodavnih naselij, poleg tega pa nudi tudi pokušnjo kulinarike in oljčnega olja, ki ga proizvajajo v Bregu in na drugih koncih Trsta.
Za revitalizacijo življenja iz začetka 15. stoletja je poskrbel krožek Fincantieri Wartsila, ki je včeraj popoldne uprizoril pravi napad na Muhov grad. Danes na kraju, kjer je nekoč stal grad, stoji le še kupček ruševin. Nekoč pa je na griču stal grad, ki je menjal upravitelje, nekaj časa so bili njegovi upravitelji celo Benečani. Leta 1509 je prišlo do nove vojne med Avstrijo in Benetkami in tržaške sile so poskusile zavzeti grad, a brez rezultatov, zato so prosile cesarja za pomoč. Tako se je tržaškim četam, ki jim je poveljeval škof Bo-nomo, pridružilo dvesto čeških pešcev in dvesto hrvaških konjenikov. S to vojsko je oktobra leta 1511 začel oblegati Muhov grad. Beneška posadka se je predala, njej pa so sledile predaje vseh okoliških utrdb, tabora pri Dragi in Socerbskega gradu. Konjeniki krožka Fincantieri Wartsila so včeraj prikazali prav ta odlomek iz zgodovine Muhovega gradu, ki je bil istega leta na škofov ukaz do tal porušen.
Ker je osrednji cilj Pripravljalnega odbora za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja revitalizacija starih običajev in navad ter posebnosti krajine, so lahko obiskovalci uživali še ob drugih igrah. Pokušali so lahko tudi olja s Tržaškega, njegov okus so oplemenitili s penino iz malvazije in glere. Steklenice je z mečem odpiral spreten mečevalec, in medtem ko so gostje pili, je bilo mogoče občudovati oklepe, čelade in drugo opremo vitezov in njihovih spremljevalcev. Z včerajšnjim dogajanjem so želeli organizatorji pozornost gostov usmeriti tudi na opremo, obleke (eden od organizatorjev nam je zagotovil, da so pri oblikovanju oblek upoštevali značilnosti takratne mode) in orožje nastopajočih.
Dogodek, ki je za omenjeni Pripravljalni odbor prvi takšne vrste, je bil pripravljen po dokumentarnih virih iz 16. stoletja. Elena Parovel iz odbora nam je povedala, da si želijo, da bi dogodek postal reden dogodek, to pa bi bržkone razveselilo tudi Občino Dolina, ki je tokratni prireditvi ponudila svoje pokroviteljstvo. (sč)
Na levi strani: prizori viteškega boja in nadebudni vitez. Na desni strani: eden od vitezov in tlačana
fotodamj@n
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 19. oktobra 2014
5
politika - Tržaški občinski svet
»Afera Furlanič«: namesto odstavitve najbrž le razprava
Odločala bo občinska tajnica - Kaj bo naredila Demokratska stranka?
Občinska tajnica Filomena Falabella bo v prihodnjih urah vzela v pretres zahtevo po odstavitvi predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča. Nezaupnico (prva podpisnika Franco Bandelli in Ales-sia Rosolen) je podprlo 15 svetnikov desnice in desne sredine. Iz vrst opozicije zahteve po Furlaničevem odhodu ni podpisal le nekdanji ligaš Maurizio Ferrara. Če bo Falabella ocenila, da je nezaupnica zakonita, ima mestna skupščina mesec dni časa, da jo obravnava in o njej glasuje. Pač pa je zelo možno, da bo opozicija o zadevi izsilila razpravo že na prihodnji občinski seji 27.oktobra.
Nezaupnica predsedniku mestne skupščine je pravno brezpredmetna in je izrazito politične narave. Furlaniču desnica namreč ne očita kršitve poslovnika, za kar bi lahko tvegal odstavitev, temveč mu hoče »soditi« zaradi stališč iz intervjuja v Piccolu. V preteklosti je leva sredina iz opozicije hotela »zrušiti« predsednika Sergia Pacorja, takratni občinski tajnik pa je zadevo preprečil, ker ni imela pravne osnove. Isto je spodletelo Silviu Berlusconiju, ki je hotel brez pravne osnove odstaviti predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija samo zato, ker mu je politično obrnil hrbet.
Občinski svetniki Demokratske stran-
Župan Trsta Roberto Cosolini in predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič sta v preteklih dneh polemizirala med sabo
arhiv
ke v primeru obravnave ne bodo podprli nezaupnice Furlaniču, čeprav jih v to poziva senator Francesco Russo. V levi sredini pa prej ali slej moralo priti do političnega razčišče-nja med županom Robertom Cosolinijem,
Furlaničem in njunima strankama. Nekateri v DS pravijo, da bi se moral predsednik občinskega sveta na nek način opravičiti za svoja stališča o polpretekli zgodovini, drugi bolj zmerni pa bi se zadovoljili s sooče-
njem in posledičnim razčiščenjem. Ni izključeno, da bo o »aferi Furlanič« tekla razprava na jutrišnji seji pokrajinske skupščine DS.
S.T.
aktualno - Štefan Čok (DS)
Ali se hočemo res vračati v preteklost?
»Pri branju časopisov v zadnjih dneh imam vtis in obžalujem, da je v Trstu močna želja po povratku nazaj v preteklost. Na začetek devetdesetih let. Ali pa, zakaj ne, tudi bolj nazaj. Me bolj malo zanima, ali je ta želja večja med Slovenci ali med Italijani. Ugotavljam le, da verjetno nam ne bi dosti koristilo. To pa se zgodi, ko se udari po tako občutljivih temah, kot so zgodovina in spomini,« piše v sporočilu pokrajinski tajnik Demokratske stranke Štefan Čok (njegov poseg je na spletni strani www.pd.trieste.it)
Glede leta 1945 Čok svetuje vsem, tako kot to svetuje za prejšnja in poznejša obdobja, branje poročila mešane slo-vensko-italijanske komisije (dobi se na internetu), glede katerega smo večkrat trdili, da je (po krivici) premalo poznan, predvsem v Italiji. Poročilo razlaga tudi, kako so različne skupnosti, ki živijo v tem prostoru, doživljale na različen način prihod jugoslovanskih sil.
»Vojna se je zaključila maja 1945, zahvaljujoč se doprinosu vseh tistih (jugoslovanska in novozelandska vojska, italijanski in slovenski partizani), ki so tvegali ali celo dali življenje, da bi prenehal nacifašistični teror. Zaradi tega jim ne bomo nikoli dovolj hvaležni, ne glede na njihovo narodnost ali politično ideologijo. A je tako težko razumeti, da bodo različne mestne skupnosti vedno imele različen spomin na tistih prvih 40 dni povojnega obdobja in to velja tudi za tiste, ki so se imeli in se ponosno imajo za antifašiste?«
Čok zase ve, da bi si želel živeti v mestu, v katerem je predvsem mladim generacijam omogočeno poznavanje vsega, oziroma da se zavedajo, da lahko ima njihov sosed različen spomin, tudi na iste dogodke. Po možnosti, da bi italijanski mlad človek imel možnost razumeti, kaj je pomenil za Slovence požig Narodnega doma. Ali spreminjanje priimkov. Ali Open-sko strelišče. In vse tisto, kar je s sabo prinesel fašizem. In da bi po možnosti slovenski mlad človek lahko spoznal trpljenje tistih, ki so kot ezuli zapustili svoje do-
Tajnik DS Štefan Čok
move po letu 1945. Skladišče 18. Ali foj-be.
»Glede slovenščine v tržaškem občinskem svetu je jasno, da se DS zavzema za izvajanje zaščitnega zakona v vseh njegovih delih, vključno s tistim, ki se tiče institucionalnih organov, za katerega obstajajo temu namenjena finančna sredstva. Obstajajo pa različne možnosti, kako to storiti, zato bi se morali o tem pogovoriti. Zakaj v teh treh letih o tem ni nihče opozoril večine? Kaj je storil predsednik občinskega sveta glede tega, poleg izredno močne medijske polemike in poleg tega, da je dal na isto raven tiste, ki so mu rekli "ne"" in tiste, ki so mu rekli "nikoli se nismo pogovarjali o tem, zdaj pa začnimo?" (pripomba: glede tega, da nikoli se nismo o tem pogovarjali, sem jaz prvi pripravljen na samokritiko. Kaj pa Furlanič?)«
Glede DS, ki ni več levičarska in ostalih tem, gre za legitimna stališča , pravi Čok. »Če je pa predsednik Furlanič želel odpreti politično vprašanje z drugimi silami večine, ki so ga izvolile leta 2011, bi lahko to storil, ne da bi se dotaknil ravno tem, zaradi katerih se je to mesto ločevalo v preteklosti. Mogoče bi bilo tudi primerno, da bi se sam vprašal, ali je način, s katerim je postavil ta vprašanja v teh dneh, najboljši za doseganje rešitev ali pa jih mogoče oddaljuje,« piše še pokrajinski tajnik DS.
aktualno - Peter Močnik (SSk)
Cosolini naj objavi poročilo zgodovinarjev
Slovenska skupnost izraža solidarnost predsedniku tržaškega občinskega sveta Iztoku Furlaniču, »proti kateremu je bila sprožena ideološka vojna, ker predsednik sveta ne sme izražati različnih političnih mnenj od večine članov sveta. Gre za zelo vprašljiv pojem demokracije,« pravi tajnik SSk Peter Močnik. Istočasno SSk izraža solidarnost tudi svetniku Igorju Švabu, »ki je bil telefonsko in po elektronski pošti žaljen, ker je novinarju izjavil, da si tudi on želi uporabljati materni jezik v občinskem svetu, kot določa zakon.«
»Nevihta, ki jo je povzročila običajna nacionalistična desnica, s Severno Ligo in Gibaanjem 5 zvezd vred, a tudi s prispevkom dela leve sredine, je sad potvarjanja zgodovinskih dejstev, ki jih ni mogoče spreminjati, ker so pač dejstva, v iskanju neke volilne računice. A je tudi prezir kvalitetnega dela, ki ga je izpeljala mešana vladna zgodovinska komisija, v kateri so sedele priznane osebe razlilčnih pogledov, ki jih današnji protestniki tudi citirajo v svojih trditvah. Ker očitno niso nikoli prebrali tega, kar so soglasno napisali s slovenskimi kolegi. V tem poročilu se lahko znajde vsaka poštena oseba,« poudarja Močnik.
Komisija je nastala leta 1993, potem ko je bila nekaj časa prej v občinskem svetu v Trstu soglasno sprejeta resolucija, naj se izoblikuje strokovno vladno mešano telo, da bo razčistilo zgodovinske dogodke od leta 1880 do leta 1956. Takratni svetnik SSk Aleš Lokar je tudi to zagovarjal. Dela komisije so se zaključila leta 2000 in v poročilu vladi, ki sta ga podpisala so-predsedujoča prof. Giorgio Conetti in dr. Milica Kacin Wohinz sta - tako Močnik - predlagala sledeče pobude:
uradna javna predstavitev poročila komisije v obeh prestolnicah, po možnosti na univerzi, kot znak sprave med narodoma; objava besedila v
Tajnik SSk Peter Močnik
italijanščini in slovenščini objava zbirke študij, na podlagi katerih je poročilo nastalo, in razširitev poročila na srednjih šolah.
»Medtem ko je slovenska stran opravila objavo in razširitev dokumenta, ga je italijanska stran spravila v predal in je predvsem krajevna italijanska politika nadaljevala z zlorabo resnice v politično-ideološke namene, da bi verjetno kaj iztržila na volitvah.
Župan Roberto Cosolini je izrazil željo, da bi se imenovalo komisijo zgodovinarjev, ki bi, daleč od politike, razčistila stvari. Ni potrebno, ker je bilo delo že opravljeno in na najvišji ravni.« Naj občina Trst uradno objavi poročilo in naj ga predstavi v sodelovanju s slovenskimi občinami, kot znak resne sprave. Je še čas, je prepričan Močnik. »Politika pa naj spravi orožje in naj širi resnico. Manj koncertov in več informiranja, pa bo verjetno bolje za vse in ne bomo prišli do teh zdrah.«
»Zamenjava predsednika občinskega sveta sveta, ki ni kršil pravil, ampak samo zato, ker ne razmišlja kot večina članov sveta, pa je v nasprotju s tem, kar je desnica sprejela, ko je bil pod udarom takratni predsednik Sergio Pacor. Bo sedaj uporabila dvojno merilo? Ji bo v tem sledila tudi leva sredina,« se sprašuje pokrajinski tajnik SSk.
DSI: Prerok Janka Krištofa
Bogat spored letošnjih Koroških dne-vov na Primorskem bo jutri zajel tudi Peterlinovo dvorano, kjer bo na večeru Društva slovenskih izobražencev nastopil koroški duhovnik Janko Krištof. V samostojnem recitalu bo podal svetopisemska besedila starozaveznih prerokov. Janko Krištov se je v preteklosti že izkazal z uspešnimi odrskimi postavitvami besedil Antona Martina Slomška, Prešerna, Karla de Foucaul-da in drugih. Letos se je skupaj z režiserjem Aleksandrom Tolmaierjem lotil uprizoritve besedil prerokov iz Stare zaveze.
Ne gre zgolj za interpretacijo svetega pisma, pač pa se avtor obrača neposredno na današjega človeka in mu postavlja vprašanja, ki od vedno spremljajo človeško družbo. Izbral si je vrsto sodobnih likov, preko katerih nam preroki še danes govorijo o posledicah nespoštovanja postave, o tem, kaj se zgodi, če ne priznamo večjega od nas, o tem, da je človek nenehno pred izbiro, da vse uporabi v dobro ali slabo. Janko Krištof nas vabi k razmisleku o vojnah, lakoti, brezbrižnosti, pohlepu, trgovanju z belim blagom ipd. ter o naši vlogi in moči delovanja v teh vprašanjih. Med prehajanjem od enega lika k drugemu v živo spregovori pretežno avtorska glasba Paulosa Workuja in Kerstin Zirgoi. Na trenutke ritmi in melodije postanejo kar organski del pripovedi. Koroški večer v Peterlinovi dvorani se bo začel ob 20.30
Vandali pomazali sedež Severne lige
Neznanci so preteklo noč z rdečo barvo pomazali vhodna vrata in pročelje stavbe v središču mesta, kjer ima sedež Severna liga. Njen pokrajinski tajnik Pierpaolo Roberti, ki seveda obsoja dejanje, pravi, da je Liga bila spet žrtev nestrpnosti. Roberti upa, da bodo van-dalsko dejanje obsodile tudi ostale politične stranke, začenši z Demokratsko stranko.
Dela na cesti
Jutri bodo na Miramarskem drevoredu začeli z vzdrževalnimi deli na kanalizacijskem omrežju. Najintenziv-nejša bodo dela na odseku od hišne številke 183 do številke 275. Dela naj bi trajala 90 dni, v času božičnih praznikov (od 20. decembra do 6. januarja) bodo prekinjena, kar bo krajanom omogočilo neovirano vožnjo. V Ul. Farneto pa se bodo jutri začela dela na električni napeljavi, predvideni rok trajanja del je 60 dni. Občina Trst opozarja, da bo na tem delu promet oviran.
Pianistični festival
Jutri zvečer bo v mali dvorani Operne hiše potekal finalni večer pianisti-čnega festivala, ki ga že 13 let zapored pripravlja združenje Chamber Music. Nastopil bo ameriško-francoski pianist Francois - Joel Thiollier, ki bo igral skladbe velikih skladateljev. Vstopnice je možno kupiti pri Ticket Point.
Zagorelo pri Sv. Jakobu
Sinoči nekaj minut pred 20. uri je zagorelo v stanovanjski hiši v Ul. Giuliani št. 34. O požaru so bili gasilci in policisti obveščeni takoj. Zagorelo je v prvem nadstropju večnadstropne hiše v Ul. Giuliani. Na kraju dogodka so posredovali policisti, dva gasilska tovornjaka in reševalno vozilo. Gasilci so požar hitro pogasili, dim pa se je razširil po stavbi. Starejšega možaka s hujšimi opeklinami so odpeljali na katinar-sko bolnišnico. Zaradi prisotnosti ogljikovega monoksida so evakuirali stanovalce prvega, drugega in tretjega nadstropja. Vzrok požara naj bi bilo pregreto kuhinjsko olje.
6
Nedelja, 19. oktobra 2014
TRST
/
SV. JAKOB
Jutri gostje v vrtcu Piki Jakob
SLOVENSKI KLUB - V sredo film o ukradenih otrocih
»Banditenkinder«
Članice projektne skupine "Porajajoča se pismenost" iz OE Koper in OE Nova Gorica bodo v ponedeljek, 20. oktobra (jutri), sklenile dvoletno akcijsko raziskovalno delo na večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu kot gostje otroškega vrtca Piki Jakob.
Pod skrbnim vodstvom višje svetovalke Zavoda republike Slovenije za šolstvo iz Ljubljane Marije Sivec je pri pobudi sodelovalo okrog 40 primorskih vzgojiteljic, med katerimi je bila tudi Trža-čanka Sara Burolo, ki poučuje v zgoraj navedenem otroškem vrtcu.
Na sklepnem srečanju, ki se bo začelo jutri ob 9. uri v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12, si bodo udeleženke najprej izmenjale nekaj izkušenj na področju spodbujanja zgodnje pismenosti pri otrocih v otroškem vrtcu, zaključile pa z evalvacijo dveh akcijskih krogov Porajajoče se pismenosti. Ob pobudi bo možen ogled razstave izdelkov, ki so jih oblikovali otroci sodelujočih vrtcev.
Banditenkinder je naslov dokumentarcu, ki ga je uveljavljena slovenska scenaristka in režiserka Maja Weiss posvetila malo znani usodi slovenskih otrok, ki so jih med drugo svetovno vojno ukradli nacisti. Ti otroci so bili avgusta 1942 poslani v nemška taborišča na prevzgojo, kjer so jih leta 1945 osvobodili Američani. V nemškem rajhu so jih ločili po abecedi, spolu in starosti ter razselili na različne lokacije.
To so bili otroci, katerih straši so bili uporniki in so jih nacisti postrelili kot talce, njihove matere pa so bile odpeljane v Auschwitz, kjer so večinoma tudi umrle. Teh ukradenih otrok je bilo 654, danes jih živi še okoli 200; nekateri so bili
DEVIN-NABREŽINA - Prihodnjo nedeljo
V Prečniku se bodo spomnili 30-letnice odkritja spomenika
Bilo je pred tridesetimi leti, ko so tudi v Prečniku postavili spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju. Obletnico bodo v tej zahodnokraški vasi počastili v nedeljo, 26. oktobra, s priložnostno proslavo, ki jo bodo sooblikovali otroška pevska skupina Vigred, Godbeno društvo Nabrežina in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Slavnostni govornik bo novinar Peter Verč, pričetek je predviden ob 14.30. Ob tej priložnosti bodo ob spomeniku odkrili tudi prav posebno kamnito knjigo.
Tako kot v številnih kraških vaseh, so tudi v Prečniku spomenik po-
stavili vaščani, ki so v ta namen več let prirejali partizanske praznike in tudi na druge načine zbirali finančna sredstva za njegovo dograditev. Vanjo so vložili tudi veliko prostovoljnega dela. Spomenik si je zamislil Stanko Zi-darič, načrt zanj pa izdelal geometer Stanislav Hrovatin. Ob odkritju spomenika leta 1984 je izšla tudi brošura, v kateri je urednik Albin Škerk zbral pričevanja tistih, ki so sodelovali pri postavitvi spomenika, predvsem pa podatke o vaščanih, ki so padli in umrli za svobodo. Ob njenem listanju izvemo, da so aktivista Josipa Kneza po treh dneh mučenja Nemci ustrelili v
Na arhivskem posnetku otroci pred
spomenikom padlim partizanom v Prečniku
domači vasi. Terenko in kurirko Ro-zamilo Legiša so zajeli domobranci: svoje mlado življenje je končala v tržaški Rižarni. Štirje domačini so umrli v nacističnih taboriščih: Albert Gruden v Mauthausnu, Friderika Gruden v Ravensbrucku, Ivan Pavlina in Josip Šušteršič v Flassemburgu.
Njim v čast, pa tudi vsem vašča-nom, ki so tako ali drugače sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, se že trideset let dviga proti nebu kamnit spomenik. Njim v čast bo prihodnjo nedeljo potekala tudi proslava, ki jo prireja vaški odbor za vzdrževanje spomenika.
Včeraj danes
del programa Lebensborn, drugi posvojeni od Nemcev, za nekaterimi pa se je izgubila vsaka sled.
Film Banditenkinder, ki nosi podnaslov Slovenskemu narodu ukradeni otroci, bodo v sredo, 22. oktobra, (in ne v petek, kot je bilo prvotno napovedano) predstavili v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv Frančiška 20 - 2. nadstropje). Večer prireja Slovenski klub, ob filmu pa bo na ogled tudi razstava Ukradeni otroci, ki jo je na to temo pripravil Muzej novejše zgodovine iz Celja. Ob režiserki bo prisoten tudi prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok. Pričetek ob 18. uri.
Danes, NEDELJA, 19. oktobra 2014
ETBIN
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 10.47 - Luna vzide ob 2.50 in zatone ob 16.07.
Jutri, PONEDELJEK, 20. oktobra 2014
IRENA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1023,1 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 6 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C.
OKLICI: Marcello Mangione in Ivana Nardelli, Renato Ponari in Anna Stella Diotaiuti, Mauro Visintin in Patricija Škrinjar, Fabio Cescutti in Diana Zeni, Xhelal Abiti in Simona Puiu, Mauro Cremonese in Katjusha Bailey, Pietro Marzotti in Claudia Siciliano, Giorgio Pitter in Anna Rita Messina, Stefano D'Orso in Jessica Del Negro, Matteo Bernardini in Alice Bianco, Fabio Reia in Monica Cvecich, Josian Julian Santos in Elisabeth Amarante, Salvatore Pecora in Rosanna Guadagno, Lucio Lubis in Emilia Nicoletta Gruia.
H Šolske vesti
DIZ J. STEFANA sporoča, da v torek, 21. oktobra, ob 17.45, bodo na šoli potekala srečanja z razredniki, ki bodo predstavili stanje razreda in posredovali navodila ter gradivo za volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Od 18.00 do 19.00 bodo starši volili. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v sredo, 22. oktobra, ob 17.30 srečanje z razredniki, sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Ob 18.30 bo staršem predaval dr. Kramli na temo »Vzgoja v svetu zasvojenosti z najnovejšo tehnologijo in kemičnimi drogami«. Toplo vabljeni vsi starši.
Goran Košuta
je z uspehom opravil odvetniški državni izpit. Iz srca mu čestitajo
vsi domači
Na Fakulteti za humanistične študije
Univerze na Primorskem je
Maja Smotlak
17. oktobra uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo iz slovenske književnosti. Doktorici znanosti s področja slovenistike iskreno čestitamo.
Vsi njeni
15. oktobra je
Nina Žvab
na filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjala magistrsko nalogo iz založništva. Čestitajo ji
vsi domači
¿j Čestitke
Vse naj naj naši OLGIFRANZA, ki danes praznuje 92. rojstni dan. Obilo zdravja in veselja ji voščijo sorodniki in prijatelji.
Danes naša OLGICA 92 let slavi. Vse najboljše in tako naprej ji želimo mi vsi. Myriam, Paolo, Rita in Tommy.
Danes praznuje okroglih 50 TIBERIO. Vse najboljše mu kliče pustna skupina Šempolaj.
Danes se je Abraham po Šem-polaju podil in TIBERIOTA ulovil, nešteto polnih zdravja dni, mu želimo od SKD Vigred prav vsi.
Jutri na Bledu pesnikov sin g. SERGEJ GRADNIK deveto desetico slavi, naj mu naša iskrena čestitka v objem poleti. Veliko zdravja mu želimo vsi iz OŠ A. Gradnika na Repen-tabru.
Loterija
18. oktobra 2014
Bari	63	67	48	39	14
Cagliari	4	76	79	44	75
Firence	8	32	2	9	53
Genova	78	11	61	37	60
Milan	34	70	40	55	78
Neapelj	83	65	23	75	33
Palermo	32	76	80	52	21
Rim	11	63	17	90	19
Turin	43	86	7	65	23
Benetke	36	53	20	17	61
Nazionale	9	30	18	51	12
Super Enalotto Št. 125
20 40 44 53 66 72 jolly 73
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 9 dobitnikov s 5 točkami 965 dobitnikov s 4 točkami 30.736 dobitnikov s 3 točkami
Superstar
34.779.914,70 € --€ -- €
30.056,55 € 281,90 € 17,65 €
44
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
6 dobitnikov s 4 točkami	28.190,00€
231 dobitnikov s 3 točkami	1.765,00 €
2.728 dobitnikov z 2 točkama	100,00€
15.833 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
32.617 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 19. oktobra 2014
7
SDDJAKA ŠTOKA PROSEK KONTOVELSrednješolska skupina
vabi na premiero igre
ŽIVLJENJE IMA SVETLO STRAN
avtor STEN VILAR režija ELENA HUSU glasba IZTOK CERGOL
Premiri bo sledila ponovitev igre
osnovnošolske skupine PALČICA
Danes ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel
CI3 Lekarne
U Kino
Srenja Boršt
vabi danes na
Pohod med vinogradi in oljčnimi nasadi z ogledom starih mejnikov
Zbirno mesto ob 10.30 v parku Hribenca.
Od 15.30 dalje družabnost. Sodeluje Pihalni orkester Breg.
Nedelja, 19. oktobra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Alpi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124 - Sesljan -040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A - Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Sonnino 4 - 040 660438.
Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Oširek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 - 040 302303.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »I due volti di gennaio«; 15.30 »Pongo il cane milionario«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.30 »Il giovane favoloso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30 »Il regno d'inverno«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.20, 19.40, 21.45 »Amore, cucina e... curry«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.45, 21.10 »Dobrodošli v New Yorku«; 16.00, 18.20, 20.20 »Drakula: Skrita zgodba«; 14.40, 16.20 »Hrabri avtek Plodi«; 15.00 »Lucy«; 14.00, 16.15, 18.30, 20.45 »Labirint«; 15.30, 18.15, 21.00 »Ni je več«; 14.20 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 18.00, 20.30 »Pravičnik«; 19.00, 21.20 »Sprehod med nagrobniki«; 17.00 »Zapelji me«; 17.00 »Čebelica Maja«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »The Equalizer - Il ven-dicatore«; 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »La moglie del cuoco«; 11.00 »LApe Maia«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Maze Runner - Il labirinto«; 11.00, 15.20, 16.30, 17.40 »Disney Junior Party«; Dvorana 3: 15.30, 18.50 »Annabelle«; 11.00, 15.20 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 11.00 »Winter il delfino 2«; Dvorana 4: 20.30, 22.15 »Sin City 2 - Una donna per cui uc-cidere«; 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Io sto con la sposa«; 11.00 »Pongo il cane milionario«.
SUPER - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Lucy«.
THE SPACE CINEMA - 15.30, 19.50 »Fratelli unici«; 10.50, 12.50, 14.50 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 10.50, 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Maze Runner - Il labirinto«; 13.15, 17.40, 22.00 »I due volti di gennaio«; 19.30,
22.00 »Amore, cucina e... curry«; 16.50, 19.30, 21.45 »The Equalizer - Il vendicatore«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Lucy«; 11.10, 13.25, 15.40, 17.50, 20.00, 22.00 »... e fuori nevica!«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.45, 22.00 »Tut-to puo cambiare«; 10.45, 12.05, 13.20, 14.40, 16.00, 17.20 »Disney Junior Party«; 11.00, 13.10 »Tartarughe Ninja«; 11.10, 13.05 »LApe Maia«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 17.30, 21.30 »The Equalizer - Il ven-dicatore«; 19.50 »Lucy«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Tutto puo cambiare«; Dvorana 3: 16.00 »Disney Junior Party«; 17.20, 19.50, 22.10 »Maze Runner - Il labirinto«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.20, 22.15 »... e fuori nevica!«; Dvorana 5: 15.00, 17.30, 20.30 »Il giovane favoloso«.
0 Prireditve
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »Stari spomini«, ki jih je zbrala Nada Gher-lani je na ogled v župnijskih prostorih v Zgoniku. Urnik razstave: danes, 19. oktobra, od 11.30 do 12.30.
GLEDALIŠKI VRTI LJAK obvešča, da bo danes, 19. oktobra, na sporedu predstava »Žabe« v izvedbi lutkovne skupine Navihanci, ki deluje v okviru SKD Celovec. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27.
SDD JAKA ŠTOKA - srednješolska skupina vabi na premiero igre »Življenje ima svetlo stran« (avtor Sten Vilar, režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol) danes, 19. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Po premieri bo sledila ponovitev igre osnovnošolske skupine »Palčica« (po motivih H.C. Andersena, režija Kim Furlan in Tina Renar).
DSI vabi v ponedeljek, 20. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavo Janka Krištofa z biblijskimi motivi »Prerok«. Glasbena spremljava Paulos Worku in Kerstin Zirgoi, režija Alexander Tolmaier. Prireditev spada v sklop letošnjih 16. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Začetek ob 20.30.
BANDITENKINDER - slovenskemu narodu ukradeni otroci: Slovenski klub vabi v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20) na projekcijo filma in otvoritev razstave o usodi slovenskih otrok, ki so jih med 2. svetovno vojno ukradli nacisti. Sodelujeta scena-ristka in režiserka Maja Weiss ter predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok Janez Žmavc.
POGREBNO PODJETJE
J/
trenutku žabsti.
vljudnost ...in tradicija
OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutto puo cambiare«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Class Enemy«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 21.30 »Altman«; 16.00 »Memoria de mis putas tristes«; 20.00 »Un senor muy viejo con unas alas enormes«.
ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233
Tel. 345 2355013
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
KNJIGARNA LIBRIS iz Kopra prireja v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke avtorja Ivana Novaka »Meritve časa«. Pesnika in njegovo delo bo predstavila dr. Vesna Mikolič, z interpretacijo pesmi in glasbo pa bosta večer popestrili pesnica Patricija Dodič in Nežka Bogataj na citrah.
SSG IN SKD TABOR vabita na gledališko predstavo (v italijanščini) »Savi-na - Storia di una madre triestina de-portata nei lager nazisti« v četrtek, 23. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani SSG-ja. Tekst in režija Giorgio Amodeo, igra Tatiana Malalan, glasbena spremljava Neva Kranjec.
SPD KRASJE vabi v petek, 24. oktobra, ob 19. uri v Trebče v Hiško u'd Ljenč-kice, na odprtje razstave kamnitih izdelkov Miloša Ciuka »Razpoka v kamnu«. Razstava bo odprta tudi v soboto, 25., od 17. do 21. ure in v nedeljo, 26. oktobra, od 10. do 18. ure.
SPD MAČKOLJE prireja zgodovinski večer »Fantje na vojsko pojdejo«. O usodi Tržačanov na vzhodnih bojiščih prve svetovne vojne bo spregovoril raziskovalec in zbiratelj Roberto Todero. Vljudno vabljeni v petek, 24. oktobra, ob 20.00 v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah.
MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER -KATINARA prireja koncert ob priliki 10. obletnice ustanovitve MZ-ja. V soboto, 25. oktobra, ob 18. uri v prostorih Športnega centra v Lonjerju. Nastopata MVS Anakrousis in PZ Tončka Čok. Toplo vabljeni!
L'ARMONIA IN ZADRUGA KD PROSEK KONTOVEL prirejata gledališko predstavo v tržaškem narečju »El maggiordomo in giallo« v nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni.
ODBOR ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V PREČNIKU vabi v nedeljo, 26. oktobra, ob 14.30 na proslavo ob 30-letnici odkritja spomenika padlim. Sodelujejo OPS Vigred, God-beno društvo Nabrežina in TPPZ P. To-mažič. Govornik: Peter Verč. Pri Sar-doču v šotoru bo na ogled razstava in videoposnetki »Prečnik skozi čas«.
UNINT - Umetniška šola (kulturni center F. Olivarez) prireja vodeni ogled razstave »Man Ray-a« v Villi Manin v nedeljo, 26. oktobra. Info: 3383476253, 040-9882109, 040-2602395.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 31. oktobra, ob 20.30 na predstavitev knjige ob besedi in slikah. Avtor Berti Bruss »Tu, i miei occhi - io, l'anima tua«, z njim se bo pogovarjal Ladi Vodopivec. Glasbena kulisa Ženske vokalne skupne Barkovlje, vodi A. Pertot.
ZAHVALA
Danilo Mihelič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Svojci
Nabrežina, 19. oktobra 2014
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
ZAHVALA
Nada Pregarc vd. Pavlič
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so ji stali ob strani in ji pomagali v času njene bolezni ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
Svojci
Boršt, 19. oktobra 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
t
Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oče
Gianfranco Carli
(Gianni)
m k #
Žalostno vest sporočajo
žena Anica, hčerka Katja in hčerka Jerneja z Robijem ter ostalo sorodstvo.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Markotu Jevnikarju in zdravnici Tjaši Bogatec za nego in skrb.
Pogreb bo v četrtek, 23. oktobra, od 11.30 do 13. ure v Ul. Costalunga in nato v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, kjer bo sveta maša ob 14.00. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, 19. oktobra 2014
Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa
Žalovanju se pridruži brat Marino z družino.
Zadnji pozdrav stricu Gianniju Tanja in Matija
19.10.1997
19.10.2014
Janko Guštin
Z ljubeznijo se te spominja tvoja družina.
19.10.2009
19.10.2014
Milly Križman por. Purič
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka kakor v zelenem, prostranem gozdu!
Družina
20.10.1984
20.10.2014
Skerk Bruno
Nikoli pozabljen.
Tvoja družina
Trnovca, 20. oktobra 2014
8
Nedelja, 19. oktobra 2014
TRST
/
M Izleti
DSMO K. FERLUGA prireja izlet v Pulj in obisk tamkajšnjega društva Slovencev SKD Istra, ki bo v nedeljo, 26. oktobra. Izlet predvideva voden ogled tamkajšnjih zgodovinskih znamenitosti, kosilo in obisk SKD Istra. Info in prijave 040-271862 (Vesna) ali 347-3438878 (Marina).
ČAROBNI PREDBOŽIČNI DUNAJ -tridnevni izlet v organizaciji SKD Primorec, od 6. do 8. decembra: božični sejmi, koncert Straussovih in Mozartovih melodij, ogled rezidence Schönbrunn, voden ogled Musikverein - sedež Dunajskih filharmonikov in še marsikaj. Info na tel. 040-214412 (v večernih urah).
KRU.T - nadaljuje se vpisovanje na izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do anime-jev«, s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami, po praznično okrašenih ulicah in trgih. Informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it.
□ Obvestila
DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE - podružnica za Kras, organizira danes, 19. oktobra, pohod v dolino Glinščice po običajni poti iz Boljunca. V primeru slabega vremena bo pohod po Napoleonovi poti iz Opčin do Proseka in obratno. Ob 8. uri je zbor pohodnikov na stari avtobusni postaji v Sežani. Informacije na tel. 040-900021 po 16. uri.
KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita v ponedeljek, 20. oktobra, na popoldansko ekskurzijo v Perčedol, kot uvod v sklop predavanj »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it.
SKD TABOR-PROSVETNI DOM Opči-ne vabi na jesenski pohod »Okuli riti v garžet« danes, 19. oktobra. Zbirališče ob 10. uri. Sledi kosilo s kostanji. Pohod vodi Paolo Sossi.
SRENJA BORŠT vabi danes, 19. oktobra, na pohod med vinogradi in oljčnimi nasadi z ogledom srenjskih mejnih kamnov. Zbirno mesto ob 10.30 v parku Hribenca, ob 12.30 postanek za okrepčilo in od 15.30 dalje družabnost v Hribenci. Sodeluje Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena pohod odpade.
ŠAHOVSKI TEČAJ za osnovnošolce in srednješolce, prirejata Kraška sekcija SST 1904 in SKD F. Prešeren, v občinskem gledališču v Boljuncu. Ob sobotah od 10. do 12. ure. Vabljeni!
ŠD KONTOVEL vabi k Body mind vadbi - mešanici pilatesa, joge in postu-ralne telovadbe, za krepitev telesa in duha z vaditeljico Katjo Škerk. Vsak torek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici na Kontovelu.
GLASBA ZA OTROKE - Center otrok in odraslih Harmonija, organizira ob ponedeljkih tečaj glasbe za otroke od 3 do 6 let. Začetek v ponedeljek, 20. oktobra, od 15. do 16. ure na sedežu združenja, Ul. Canova 15. Za dodatne info in vpis na tel. 320-7431637 ali center.harmonija@gmail.com.
KROŽEK OB PLETENJU IN ŠE KAJ pri SKD Tabor. Vsak ponedeljek od 15. do
17. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 20. oktobra.
LIKOVNE DELAVNICE ZA OTROKE
(od 6. do 10. leta) z Dunjo Jogan in Ka-terino Kalc. Informativno srečanje v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131, Opčine. Info na tel. 040212289 (ponedeljek-petek 10.0012.00).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi člane na izredni občni zbor v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu.
CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE vabi učence na brezplačno delavnico, pod vodstvom freestyle učiteljic prof. Mojce Stojkovič in Suzane Husič, »Kako se lažje učiti in si takoj zapomniti na lažji način« v torek, 21. oktobra, ob 16. uri v plesni dvorani Elite (na Bonifiki- vhod zadaj) v Kopru. Brezplačna delavnica Brain-obrain za otroke od 4 do 14 let pa bo ob 17. uri na OŠ Koper. Ob 17.30 uri sledi predavanje za starše o lažjem učenju in brainobrain metodi. Info in prijave: info@lazjeucenje.si ali tel. št. 00386-31314641 (Mojca).
GLEDALIŠKO - PLESNA DELAVNICA za otroke osnovne in srednje šole poteka vsak torek od 17.15 do 18.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Trstu. Prvo srečanje v torek, 21. oktobra. Info in vpis na urad@dija-ski.it ali tel. 040-573141.
LEKCIJE SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden za začetnike z uč. Romino Maver začnejo v torek, 21. oktobra, od 19.00 do 20.30.
SKD RDEČA ZVEZDA organizira v torek, 21. oktobra, predstavitev ma-gnetoterapije, ki se bo začela ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Za-željena je prisotnost v parih. Ob zaključku pestra zakuska.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 21. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v Prečniku v nedeljo, 26. oktobra, ob 14.30.
ANGLEŠČINA ZA MALČKE od 3. do 5.
leta. Informativno srečanje v četrtek, 23. oktobra, ob 17.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131, Opčine. Info na tel. 040-212289 (po-nedeljek-petek 10.00-12.00).
MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na srečanje »Bog nežnosti« v okviru delavnice »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti«, v četrtek, 23. oktobra, ob 17. uri v Finžgarjev dom (Marijanišče), Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info tel. št. 040-421880 ali 340-3864889 (Branka).
PRAVLJIČNI GOST - Oddelek za mlade bralce NŠK je v goste povabil igralca in očka Franka Korošca, ki bo v četrtek, 23. oktobra, ob 17.00 podal pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni!
PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU Z RASTLINAMI: bo v četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predaval bo znani slovenski fitoterapeut Jože Majes ob predstavitvi knjige »Zdravnik zdravi, narava ozdravi«. Za dodatne informacije tel. 329-2010356. Vabljeni!
TKD PREGARJE organizira 25. in 26. oktobra 9. gobarski praznik na Pre-garjah. V soboto, 25. oktobra, bo igrala skupina Mambo kings, v nedeljo, 26. oktobra, bogata ponudba gobjih jedi, stojnic in razstavo gob. Ob 10.
Obvestilo
Primorski
Opozarjamo vse uporabnike aplikacije Primorski za iPad, da po posodobitvi operacijskega sistema na iOS8 aplikacija ne deluje. Že pripravljamo novo, ki bo v kratkem na razpolago v Applovi spletni trgovini.
Hvala za razumevanje
uri je gobarski pohod, ob 14. uri zabava z ansamblom Beneški fantje in humoristom gasilcem Sašom.
GLASBENA DELAVNICA - ŠC Melanie Klein organizira glasbeno delavnico za otroke od 4. do 8. leta. Delavnico, ki bo potekala ob sobotah zjutraj vodi prof. Tea Košuta. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org.
ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer z rdečimi vini iz Bordeauxa. Pokušnja bo v torek, 28. oktobra, ob 20.00 na Dolgi kroni v Dolini. Informacije in vpisnina: 3339857776, trieste@onav.it, www.onav-trieste.jimdo.com.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org.
TEČAJA SLOVENŠČINE pri SKD Drago Bojan-Gabrovec začneta v torek, 28. oktobra, (nadaljevalni). V četrtek, 30. oktobra, (začetniški). Urnik: 20.00-21.30. Info na tel. 340-2741920 (Mirela).
POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in po-kušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 8. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta. Vabimo vaš-čane in vaščanke, ki želijo razstavljati svoje dobrote, da se prijavijo v uradu rajonskega sveta na Prose-ku št. 159 ali na tel. št. 040-225956 do 30. oktobra.
POKUŠNJA VIN - pobude v okviru praznika Sv. Martina na Proseku: rajonski svet za Zahodni Kras vabi pro-seške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 5. pokušine vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljavci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040225956.
TELOVADNE URICE za otroke vrtcev s slovenskim učnim jezikom od oktobra do konca maja, vsako sredo z urnikom: 15.30-16.30 ali 16.30-17.30 v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel, Ul. Gin-nastica 72. Info tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
TORKLA v Tržaški Kmetijski Zadrugi, bo začela kmalu obratovati. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo na tel. št. 040-8990120.
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini s pričetkom v četrtek, 6. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 13., 20. in 27. novembra. Za ostale info na tel. 3470473606.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Urniki odprtih vrat sejma: petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 8. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2015. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org
SKD S. ŠKAMPERLE sporoča, da bo redni (volilni) občni zbor v četrtek, 6. novembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj, Vrdel-ska cesta 7. Vljudno vabljeni!
40 - LETNIKI (1974) se srečamo v Rep-nu v soboto, 15. novembra, ob 20. uri ob večerji z glasbo. Pridruži se nam! Pokliči najkasneje do sobote, 8. novembra, na tel. št.: 040-327115.
50-LETNIKI IZ TREBČ se dobimo v soboto, 8. novembra, ob 15.30 pred spomenikom padlim v Trebčah. Vabimo vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo, da skupaj nazdravimo!
50-LETNIKI IZ BREGA se srečamo na večerji v soboto, 22. novembra, ob 19.
Slovenski klub
vabi na projekcijo filma in otvoritev razstave
Banditenkinder -slovenskemu
narodu ukradeni otroci
Sodelujeta scenaristka in režiserka Maja Weiss ter predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok Janez Žmavc.
Vabljeni v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri
v Gregorčičevo dvorano
(Ul. sv. Frančiška 20).
GLEDjttliKI VRTILM
t- * P + a -	'
Lutkovna skupina »Mi smo mi - Navihane i« SKD Celovec
ŽABE
puorana marijinega rimiiii pri Sv. Ivanu {Ul. Crandeya 27)
Din« ob 16. url in ob 1 ?JA
SiHiplivi $ tMrtpnie Mr«t A/ti/ftiX/fOpOdfi/ril ju a p ZctilTu/rKtkraihcibirrika	L
uri na Jezeru. Potrdite svojo prisotnost do petka, 14. novembra, s klicem ali sporočilom na tel. 348-2545080 (Franko) ali 347-0510554 (Damiana).
50-LETNIKI z Opčin, Repna, Banov, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice se dobimo na večerji v soboto, 15. novembra, ob 19. uri. Zaželena prijava do četrtka, 30. oktobra, na tel. 340-6719437 (Dunja) in 348-2545082 (Tanja).
KRU.T IN SKD VIGRED sodelujeta pri solidarnostni akciji zbiranja oblačil, obutve in drugega materiala za centre Zveze prijateljev mladine Slovenije. Kdor želi pristopiti k tej človekoljubni pobudi, lahko odda zbrani material v Štalci v Šempolaju do 15. novembra, ob ponedeljkih med 16. in 17. uro ali po domeni na tel. 380-3584580. Podrobnejše info na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek, do najkasneje 28. novembra, na upravnem sedežu, Prose-ška ulica 71.
SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387.
PRODAM peč na drva za centralno ogrevanje, unical, malo rabljena, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-225817.
V BLIŽINI glavne univerze oddam obnovljeno stanovanje, primerno za dve osebi. Tel: 327-6950659.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206.
Turistične kmetije
OŠTERIJA FERLUGA torek, 21.10.14, ob 20. uri
otvoritev Okusi Krasa
fotografska razstava Marka Ci-vardija in Tizianota Neppija
z naslovom "Naša ošterija danes pred 100 leti".
Zaigral bo ansambel Ano ur'co al pej dvej.
Vljudno vabljeni!
S Poslovni oglasi Ul Osmice
ZDRUŽENJE SKAVTOV IŠČE v
najem zemljišče na Krasu
za lastne dejavnosti vsaj 5.000 m2 DARIO: 347-2614147 dario@casapadovani.eu
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 0038631354244.
IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251.
POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250.
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino, vabita v prenovljene prostore osmice na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-
ščiki 18. Tel.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih.
Tel.: 040-820223. OSMICO sta odprla Nini in Stano v
Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040229270.
PRI KUSU Ul. Commerciale št. 180 je odprta osmica. Tel. št.: 040-414307.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 19. oktobra 2014
9
maribor - Predsinočnjim je odprla vrata 49. izdaja gledališkega festivala
Letošnje Borštnikovo srečanje v znamenju igrivosti in razigranosti
Festival Borštnikovo srečanje je predsinočnjim v Mariboru odprl vrata v svoji 49. izdaji. »49 let je častitljiva doba, hkrati pa tudi zadnja priložnost, ko si lahko privoščimo nekaj igrivosti in razigranosti,« je ob začetku tega vseslovenskega gledališkega festivala v Mariboru povedala njegova umetniška direktorica Alja Predan. »Letos se bomo družili pod sloganom Igrajmo se! In to zato, ker trdno verjamemo in upamo, da bo končno napočil čas, ko se bomo v gledališkem peskovniku lahko samo igrali in ustvarjali, medtem ko bodo v političnem peskovniku poskrbeli, da se državne potičke ne bodo več podirale in da bomo končno doživeli stabilnejše čase,« je še povedala Predanova.
Zbrane je poleg župana Andreja Fi-štravca nagovorila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. »Tako kot je v svoji eksistenci ranljiv vsak posameznik, je ranljiv organizem tudi gledališka skupnost in je ranljiva nacionalna kultura. Ranljiva predvsem tam, kjer je ujeta v mreže finančnih interesov in prioritet različnih družbenih skupin,« je dejala.
»Naloga ministrstva za kulturo je, da olajša položaj umetnikom in ustvarjalcem, ki delujejo v kulturi. Da naredi vse, da bo družba, vključno z odločevalci, razumela, da je ustvarjalnost temelj razvoja družbe in umetnost najvišji izraz naše identitete. Da bo razumela, da je investiranje v kulturo, umetnost in ustvarjalnost naša najboljša naložba za prihodnost,» je še dejala ministrica v svojem prvem nagovoru na Borštnikovem srečanju.
Borštnikov prstan si bo letos nadel prvak Drame SNG Maribor Vlado Novak. »Zdi se mi pomembno, da ostane to srečanje tam, kjer se je začelo, v mestu ob Dravi, kjer so bili glavni iniciatorji festivala, kot sta Fran Žižek in Branko Gombač. In še, tukaj je tudi občinstvo, ki živi s tem festivalom,« je povedal spričo skorajšnje 50-letnice festivala.
Festival Borštnikovo srečanje bo med 17. in 26. oktobrom z gledališkimi predstavami, pogovori, bralnimi uprizoritvami, strokovnimi srečanji in drugim tudi letos obogatil oktobrsko kulturno dogajanje v Mariboru. V desetih dneh se bo zvrstilo več kot 70 dogodkov.
Včeraj je tako potekal celodnevni znanstveni simpozij ob 100. obletnici rojstva Vitomila Zupana. Pod naslovom Razmaknite se, zidovi, človeškim sanjam so udeleženci obravnavali Zupanov dramski opus. Ta je v primerjavi z njegovim razgibanim življenjem in proznim ustvarjanjem manj raziskan. Kot je za STA povedala predsednica simpozija Mateja Pez-dirc Bartol, Zupanov dramski opus zaznamuje svojevrsten paradoks: po eni strani je bil avtor nagrajen z najvišjimi nagradami - Prešernova nagrada za Rojstvo v nevihti, zmaga na anonimnem natečaju jugoslovanskih gledališč z besedilom Bele rakete lete na Amsterdam, po drugi strani pa so njegova besedila na odre pogosto prihajala z večdesetletno zamudo, nekatera še do danes niso dočakala objave ali uprizoritve, od zadnje uprizoritve katere od njegovih dram pa je minilo že skoraj 30 let.
Ideja za simpozij se je po njenih besedah porodila v Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, saj se jim je zdelo prav, da ob 100-letnici Zupanovega rojstva ponovno preberejo njegov celoten dramski opus in ga tudi ovrednotijo.
Zupanova dramska dela so bila drzna, saj so ob svojem nastanku pogosto prinašala nekonvencionalne idejne in oblikovne rešitve, zato jih nikoli ni bilo moč vključiti v prevladujoče literarne tokove. Hkrati pa so izjemno raznolika, tako po svoji formi, jeziku in slogu, motivih,
temah in idejah kot po žanrskih opredelitvah.
Simpozij so zasnovali v treh delih. Prvi del je potekal v dvorani Antona Trste-njaka na rektoratu univerze v Mariboru. Svoje referate so predstavili Ivo Svetina, Gašper Troha, Barbara Orel, Tomaž Toporišič in Blaž Lukan.
Popoldne na malem odru SNG Maribor sledila okrogla miza, na kateri so fenomen Vitomila Zupana predstavili skozi njegovo ustvarjanje za različne medije. O dramskih besedilih, gledaliških uprizoritvah, radijskih igrah, televizijskih in filmskih scenarijih so spregovorili Mojca Kreft, Vilma Štritof, Metod Pevec in Mare Bulc, moderator bo Matej Bogataj.
ljubljana - Posrečena literarna pobuda odmeva v slovenskem prostoru
Osem knjig projekta Koderjana
Postaja Topolove bo v sklopu svojih projektov v kratkem odprla podružnico v slovenski prestolnici
ljubljana - Jutri v Cankarjevem domu
Kraljeve violine
V okviru Zlatega abonmaja bo v ponedeljek, 20. oktobra (jutri), koncert kanadske skupine Les Violons du Roy. Ansambel je nastal v Quebecu in si nadel ime po slovitem orkestru Les Vingt-quatre Violons du Roy, ki ga je skladatelj italijanskega rodu Jean Baptiste Lully vodil na francoskem dvoru. V njegovi vlogi bo tokrat nastopil angleški dirigent Jonathan Cohen. Izvedli bodo dela Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) ter Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750).
Bachov Koncert za čembalo v f-molu BWV 1056 je nastal na podlagi reciklaže starejšega koncerta za violino, kar je bila takrat sprejeta praksa. Opozorili bi na čudoviti drugi stavek s spevnim par-tom klavirja in pizzicato spremljavo orkestra. Podobna mojstrovina je Umetnost fuge BWV 1080. Gre za nedokončano kolekcijo fug in ka-nonov in se je v zgodovini glasbe
uveljavila kot najvišji primer kon-trapunktske tehnike. Zanimivo je, da ni nastala za določen sestav. Ravno obratno pa so Brandenburški koncerti sad preizkusov zmožnosti glasbil in njihovega skupnega igranja. Godalna skupina Les Violons du Roy bo izvedla tretji koncert, ki ga tako kot šesti koncert zaznamuje homogena barva godal. V preostalih štirih koncertih pa je Bach dodal kontrastni in heterogeni zvok pihal, trobil in čembala.
Uvod in zaključek Bachovim delom bosta Mozartova simfonija in koncert. Simfonija v D-duru K196 + 121 je nenavadno delo, saj je nastala iz dveh skladb: prva dva stavka sta namreč iz uverture v najstniško opero La finta giardiniera. Klavirski koncert v Es-duru K271, splošno znan kot »Jeunehomme« (po imenu posvetiteljice, francoske pianistke Victoire Jenamy), pa je temeljni kamen Mozartove sklada-
teljske poti. Wolfgang Amadeus Mozart je že kot otrok blestel kot izreden izvajalec, vendar se je njegovo genialno skladateljsko obdobje začelo pri enaindvajsetih letih ravno s tem koncertom. Skladba korenini v baročni tradiciji, a se ji istočasno izmika in s svojimi inovacijami pogleduje proti Beethovnu ter glasbeni romantiki. To se izraža z nenadnimi klavirskimi vstopi in reci-tativnimi odseki, ki ga postavljajo na isto raven orkestra. Mozartov in Bachov koncert bo izvedel Alexandre Tharaud, pianist, ki z lahkoto prestopa v različna glasbena obdobja od baroka do 20. stoletja.
Koncert se bo pričel ob 20.uri. Izvajalci bodo igrali pred železno zaveso, da bi se zvok njihove maloštevilne zasedbe (jedro orkestra namreč sestavlja petnajst godal-cev) ne razpršil v veliki Gallusovi dvorani.
Sara Zupančič
V	sklopu kulturnega projekta Koderjana je izšlo že osem knjig, kot zadnja pesniška zbirka Barbare Korun z naslovom Čečica, mot-njena od ljubezni. Projekt je poimenovan po potoku, ki teče skozi beneško vasico Topolo-vo. Vanjo vsako leto za nekaj dni povabijo enega slovenskega literata, ki lahko tam črpa navdih za svojo knjigo, ki mu jo nato izdajo.V sklopu projekta, ki ga pripravljajo založba Novi Matajur, Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada in Društvo Topoluove, poskrbijo, da vse, kar pesnik ali pisatelj napiše v času prebivanja v beneški vasici, prevedejo še v italijanščino in izdajo v dvojezični knjigi, s posebno likovno opremo.
Doslej so tako izdali dela Iztoka Osoj-nika, Draga Jančarja, Iztoka Geisterja, Taje Kramberger, Matjaža Pikala, Marka Sosiča ter letos Korunove. Izdali so tudi trojezično knjigo Fabia Franzina, ki je bil edini Italijan. Posebnost dela je bila italijansko narečje, je povedal urednik zbirke Koderjana Michele Obit.
Povabljene književnike Obit izbira prek poznanstev, ki si jih je pridobil med študijem slovenščine v Ljubljani, saj, kot je pojasnil, je bil tako kot njegovi vrstniki kot otrok primo-ran hoditi v italijanske šole.
Projekt rezidence slovenskih pisateljev in pesnikov pripravljajo v vasici, ki je znana tudi po festivalu Postaja Topolovo, ki vsako leti gosti umetnike z vsega sveta. Ideja je, kot je povedala direktorica festivala Donatella Ruttar, nastala pred 21 leti, ko so si želeli vasico odpreti sodobni umetnosti. To se je sprva zdelo utopično, saj je vas, ki je nekoč štela okoli 400 prebivalcev, pred 20 leti štela le še 50, danes pa jih ima le še 25. Namen prireditve je ponuditi prostor srečanja za umetnike z vsega sveta, od njih pa pričakujejo le stik, dotik oziroma pečat, ki ga s svojim delom pustijo vasici.
Korunova, ki je, kot je poudarila, »čistokrvna« Ljubljančanka, saj so bili to že njeni prastarši, so prebivalci beneške vasice s svojim narečjem navdihnili in navdušili. Naslov, ki bi se v knjižni slovenščini slišal Deklica, zmešana od ljubezni, je posvetila tamkajšnjim ženskam. »Ker tamkajšnje ženske držijo skupaj vse z ljubeznijo, morda tudi naslov moje zbirke zveni rahlo sentimentalno, a to zato, ker so se me tako dotaknile,« je pojasnila. Zbirko krasijo ilustracije lokalnega umetnika Serafina Loszacha.
Poleg omenjenih projektov sta enako živa še Ambasada izbrisanih in muzej SMO -Slovensko multimedialno okno, ki ga je prav tako zasnovala Ruttarjeva. Namenjen je vsem, ki se želijo seznaniti z zgodovino in sedanjimi razmerami na širšem italijanskem zamejskem območju.
V	slovenski prestolnici nameravajo odpreti podružnico Postaje Topolovo. (STA)
10
Nedelja, 19. oktobra 2014
MANJŠINE
/
Na srečanjih s predstavniki Sveta Evrope v Barceloni in v Valenciji
Katalonci opozarjajo Svet Evrope na neizvajanje Evropske listine o jezikih s strank španskih oblasti
Predstavniki posvetovalnega odpora Sveta Evrope, ki preverja izvajanje Evropske listine o manjšinskih ali regionalnih jezikih v državah, ki so to listino ratificirale, so se v Barceloni sestali s predstavniki generalne direkcije za jezikovno politiko pri odborništvu za kulturo katalonske deželne vlade. Generalna direktorica Ester Franquesa je na srečanju poudarila predvsem demografsko, kulturno in družbeno razsežnost kata-lonščine kot evropskega jezika, kar izhaja iz podatkov o številu ljudi, ki ta jezik govorijo in o ohranjanju medgeneracijske-ga prenosa jezika.
Svoje poročilo je osredotočila na pomanjkljivo izvajanje Evropske listine s strank španske države v letih 2010 -2013, obdobju, na katero se nanaša sedanja misija strokovnjakov Sveta Evrope. Tako je govorila o kršitvi 3. člena španske ustave in nedoslednem izvajanju Evropske listine; še zlasti je opozorila na špansko zakonodajo, ki je škodljiva za katalonski jezik in v nasprotju z Evropsko listino, na pritožbe Katalonije proti španskim zakonom na področju jezika, na odvzemanju jezikovnih pravic državljanom s strani državne uprave v Kataloniji, na oviranje rabe katalonščine v evropskih institucijah ter na ukrepe deželnih vlad Valencije, Balearskih otokov in Aragone, ki krčijo jezikovne pravice še zlasti na področjih izobraževanje in sredstev obveščanja. Pojasnila je tudi stanje aragonskega jezika.
Predstavnikom Sveta Evrope je tudi izročila kopijo dokumenta, ki jo je v zvezi z izvajanjem Evropske listine v času priprave 4. poročila španske vlade katalonska vlada posredovala pristojnemu ministrstvu za javno upravo v Madridu. Poročilo, ki ga je nato španska vlada posredovala Svetu Evrope vsebine tega dokumenta sploh ne povzema.
Predstavniki Sveta Evrope so bili še zlasti zainteresirani za problematiko na področju izobraževanja, za rabo katalonskega jezika v zdravstvu in v storitvah, ki jih osrednja vlada zagotavlja na področju Katalonije ter za stanje jezika v javnosti. Zanimali so se tudi za deželno politiko za zaščito aragonskega jezika v Kataloniji in za odnos do drugih jezikov, ki so v rabi v državi.
Predstavniki svetovalnega odbora Sveta Evrope so obiskali tudi Valencijo, kjer so se med drugim sestali s predstav-
niki izobraževalnega sveta valencijske šole, nevladne organizacije, ki so jih seznanili z doslednimi napadi deželne vlade na jezik. V Valenciji govorijo katalonščino, ki se delno razlikuje od jezikovnega standarda, ki je v rabin v Kataloniji; zato se je v regiji uveljavil naziv valencijanščina; do tega je prišlo tudi zaradi prevlade desno usmerjene Ljudske stranke, ni nikoli hoptelo sprejeti povezave z večjo in bogatejšo severno sosedo Katalonijo.
Predstavniki izobraževalnega sveta Valencije so gostom in Strasbourga izročili dokument v zvezi s politiko, ki jo deželna vlada Valencije vodi na škodo jezikovne politike, ki je v preteklosti upoštevala enakopravnost manjšinskega in večinskega jezika. Čeprav so strokovnjaki deželno vlado dolgo opozarjali na pomanjkljivosti, ki ne dopuščajo normalizacije in promocije valencijskega jezika, na ta opozorila ni bilo ustreznega odziva. Urad deželne vlade za izobraževanje je dosledno kršil zakonodajo o rabi in poučevanju valencijanščine že s tem, da ni omogočil vsek učencem, da bi se naučili tega jezika. Zdaj 60 odstotkov šol omogoča samo pouk v španščini in samo v 40 odstotkih je možen tudi pouk v valenci-janščini. Prav tako ni bilo s strani pristojnih deželnih uradov nobene promocije pouka v manjšinskem jeziku. Predstavnike Sveta Evrope so tudi seznanili s pravnimi posegi, ki so jih morali opraviti predstavniki manjšinskih organizacij v obrambo temeljnih pravic državljanov oziroma družin in kar petkrat je vrhovno sodišče razsodilo v prid tem ugovorom, torej v korist pouka v jeziku manjšine. Poudarili so tudi, da je deželna vlada, ki jo vodi predstavnik Ljudske stranke Alberto Fabra, z zaprtjem petih šol ukinila prav toliko sekcij pouka v valencijanščini.
Sicer pa so se predstavniki izobraževalnega sveta najdlje zaustavili pri kršitvah Evropske listine. Nova šolska zakonodaja namreč krši temeljna načela statuta Valencije, zaradi česar je v teku postopek pred vrhovnim sodiščem. Skratka, deželna vlada dosledno uvaja politiko marginalizacije valencijanskega jezika.
Predstavniki Sveta Evrope so obiskali tudi Balearske otoke, kjer so prejeli s strani nevladnih organizacij povsem enako sliko. Tudi tamkajšnja vlada ljudske stranke namreč z enako zakonodajo kot Valencija omejuje rabo in predvsem poučevanje katalonščine.
Pod naslovom srečanje strokovnjakov Sveta Evrope s predstavniki katalonske vlade. V sredini predstavitev novega spletnega portala v irščini. Spodaj septembrska množična manifestacija za združeno Bretanijo v Nantesu.
Irska radiotelevizija RTE uvedla nov spletni portal v irskem jeziku
Irska državna radiotelevizijska družba RTE je napovedala nove storitve v irskem jeziku. Tokrat gre za spletni program tekočih novic.
Že pred časom je ta televizijska hiša napovedala več sprememb. Zdaj oddaja vsedržavni televizijski spored v irskem jeziku, radijske sporede pa poleg vsedrža-vne mreže tudi preko lokalnih postaj na ozemljih Zahodne Irske, kjer je irščina v tekoči rabi.
Spletna stran Nuacht RTE (Novice RTE), ki je že začela delovati, čeprav še ne
v popolni obliki, bo vsebovala mednarodne, državne in lokalne novice v iršči-ni. Takega portala v republiki Irski doslej še ni bilo. Pripravljali jo bodo na irsko govorečem območju, v zahodni regiji Con-nemara, v kraju Baile na hAbhann; to pomeni, dan bodo zaposleni, ki bodo prihajali s tega območja, lahko delali v lastnem okolju in se jim ne bo treba seliti v Dublin; pobuda je torej pomembna tudi z zaposlitvenega vidika.
Generalni direktor družbe RTE Noel Curran je ob predstavitvi pojasnil, da bo
Sla po referendumu se širi po Evropi: volivci naj bi odločali o združitvi Bretanije
Sla po referendumu je očitno obšla velik del Evrope. Tokrat so na vrsti Bre-tonci, ki sicer ne zahtevajo odcepitve od Francije, ampak združitev celotnega ozemlja Bretanije v eno samo deželo; sedaj so namreč razdeljeni med Bretanijo in deželo Loire Atlantique, v slednji pa uživajo znatno manj pravic kot v Bretaniji. Ne gre sicer za formalne pravice, ki jih uživajo manjšine v drugih evropskih državah, kajti Francija manjšin ne priznava, ampak za priznanje jezika in kulture kot regionalne vrednote, kar je nekako v skladu s francosko ustavo in zakonodajo.
Po množični manifestaciji, ki so jo Bretonci v Nantesu organizirali ob koncu septembra, se je zdaj majhna občina iz dežele Loire Atlantique Saint-Viaud odločila, da razpiše posvetovalni referendum o družitvi Bretoncev v eno samo deželo. To odločitev utemeljujejo s stališči organizacij civilne družbe, da je Pariz pripravil reformo administrativnih enot v državi ne da bi se o tem predhodno posvetoval z zainteresiranim prebivalstvom. Organi-
zacija DIBAB, Odločajte o Bretaniji je zato pozvala župane, naj z referendumi preverijo volje prebivalstva. Občina Saint-Viaud je tak referendum napovedala za 30. november, pri čemer so severa pojasnili, da gre zgolj za poizvedovalni referendum, ki ga občine lahko izvedejo. Volivci bodo odgovarjali na dve vprašanji: prvo zadeva
predlog pridružitve dežele Loire Atlantique deželi Bretaniji, drugo pa ustanovitvi Skupščine Bretanije, ki bi združevala pristojnosti departmajev in dežel in bi bila torej nekakšna avtonomna regija.
Zanimivo je, da zamisli o referendumu ne nasprotuje niti francoska vlada. Ministrica za decentralizacijo Marylise
Lebranchu je namreč v televizijskem pogovoru iz Nantesa dejala, da se »v Nan-tesu počuti Bretonka. Na vprašanje, ali bi bila za združitev vseh petih departmajev v skupno bretonsko deželo, je sicer odgovorila, da načelno ne, vendar je dopustila možnost o zvezi med vsemi ozemlji, ki so sestavlkjali zgodovinsko Bretani-jo. »Zgodovinske Bretanije ni mogoče drobiti; videli bomo, kako se bo odločil parlament,« je dejala. Ocenila je, da je zgodovina zelo pomembna, vendar je treba paziti, da bi tega »drugi« ne zavrnili. »Zgodovinska Bretanija sama po sebi še ni zadosten odgovor,« je dejala. Na vprašanje, ali bi bila za referendum, je odgovorila pritrdilno, vendar pod pogojem, da o tem odločata skupno dve deželi, Bretanija in Loire, ne pa samo Loire-Atlantique, ki je del dežele Loire.
Bretonski aktivisti pa ta predlog zavračajo; prepričani so namreč, da bi morali o tem odločati samo prebivalci zgodovinske Bretanije in ne večji del dežele Loire, ki z Bretanijo nima nič skupnega.
ta prvi multimedijski portal v irskem jeziku deloval s prerazporeditvijo sredstev znotraj proračuna RTE in torej brez dodatnih stroškov za naročnike in davkoplačevalce. Po njegovih besedah predstavlja ta odločitev »nov dokaz zavezanosti družbe RTE irskemu jeziku, potem ko so pred kratkim uvedli tudi nočna televizijska poročila v irščini, kar predstavlja skupno 26 ur več letnih informacijskih sporedov v irskem jeziku. Sklenili so tudi, da ne bodo zaprli nobenega od lokalnih sedežev, kot so sprva načrtovali.
Wales dosegel novi spletni oznaki .wales in .cymru
Tudi Valižani so končno uveljavili pravico do lastne oznake na svetovnem spletu. Pravzaprav gre za dve oznaki, .wales v angleščini in .cymru v valižanščini. Vali-žanska deželna vlada bo poslej vse svoje podatke na spletu prenesla na to oznako, pridružila pa so se že številna podjetje, ki imajo sedež v Walesu.
Nacionalna skupščina Walesa, to je parlament avtonomne regije, bo svojo oznako spremenila iz assemblywales.org v assembly.wales. Ta odločitev je posledica dolgotrajne kampanje organizacij za promocijo jezika, ki so se zavzemale za oznako .cym. Zdaj je deželna vlada vzela zadevo v roke in z družbo Nominet, ki je pristojna za registracijo oznak, po treh mesecih pogajanj dosegla kompromisni dogovor o dveh oznakah, s čimer ohranja dvo-jezičnost. Samo valižanske oznake bi namreč številna podjetja, pa tudi javne uprave, ne sprejeli.
Predsednik valižanske deželne vlade Carwyn Jones je ob napovedi tega dogodka dejal, da bosta novi oznaki povečali prepoznavnost Walesa v svetu, obenem pa bo ta pobuda tudi promovirala rabo valižan-skega jezika na svetovnem spletu.
Zaenkrat bodo novo oznako lahko uporabljale javne uprave in organizacije, od 1. marca prihodnjega leta pa vsi, ki bodo to želeli.
Med organizacijami, ki so že napovedale spremembo oznake, je treba omeniti va-ližanski televizijski kanal S4C, valižansko zvezo rugbyja, federacijo malih podjetnikov Walesa in spletni portal Wales Online.
Kot zanimivost velja povedati, da je bila oznaka za valižanski jezik prirejena na način, da bo dopuščala v naslovih rabo specifičnih črk valižanskega jezika, kot na primer črko y.
TEDENSKI POUDAREK
Nedelja, 19. oktobra 2014
1 1
POGOVOR - Zoran Jankovic, župan Ljubljane
»Sodelovali bomo z vsemi, ki želijo dobro Ljubljani«
Pogovarjali sta se Mojca Zorko in Janja Zalar (STA)
»Te volitve so bile zame zelo zanimive. Prepričan sem, da bi bila podpora še večja, če mi ankete ne bi kazale tako dobro. Trdim, da moji volivci niso prišli na volitve, saj so ocenili, da jim ni treba. Brez sodelavcev ne bi šlo. Ta ekipa je šla v osmih letih čez šest volitev, vključno z državnozborski mi. Pet smo jih močno zmagali.«
/-
LJUBLJANA - Zoran Jankovic je v Ljubljani že osem let nesporni zmagovalec županskih bitk. Uspeh deloma pripisuje odnosu mestne uprave, ki nudi servis svojim meščanom. Pa tudi dejstvu, da sam nikoli ne sprejme odgovora, da se nečesa ne da. Ostaja ponosen na mesto, ki je, kot navaja, čisto, zeleno, varno, prijazno in ponuja skupno življenje v razIičnosti.Na županskih volitvah ste zmagali že četrtič, tudi tokrat prepričljivo v prvem krogu.
Se že prištevate med t. i. večne župane, ki ne morejo pasti, razen če sami odidejo?
Zanimivo vprašanje. Že večkrat sem povedal, da v principu obstoječi župan volitve lahko le izgubi. Veseli me, da so bile ravno te volitve v Ljubljani dokaz, da dobro zmaguje na dolgi rok. Ljudi ne gre podcenjevati, saj vidijo, kaj se dogaja. Te volitve so bile zame zelo zanimive. Prepričan sem, da bi bila podpora še večja, če mi ankete ne bi kazale tako dobro. Trdim, da moji volivci niso prišli na volitve, saj so ocenili, da jim ni treba.
Brez sodelavcev ne bi šlo. Ta ekipa je šla v osmih letih čez šest volitev, vključno z državnozborskimi. Pet smo jih močno zmagali.
V	predvolilni kampanji so vam protikandidati očitali pomanjkanje sodelovanja - tako z opozicijo v mestnem svetu kot s četrtnimi skupnostmi. V mestni svet prihajajo kar tri vaše protikandidatke - jim boste dali priložnost, boste sodelovali z njimi?
To je spet ena od floskul. Nenazadnje je demokracija matematika. Gospa Ljudmila Novak me je v parlamentu poučila, da moram znati šteti. In to misel lahko vračam na lokalni ravni. Sicer pa vsem protikandidatom en odgovor: Lista Zorana Jankovica je zmagala v vseh četrtnih skupnostih, v 12 imamo absolutno večino. Torej naj me ne prepričujejo, da so oni za ljudi, jaz pa ne. Sodelovali bomo z vsemi, ki želijo dobro Ljubljani in njenim prebivalcem.
V	mestnem svetu pa tokrat nimate absolutne večine - boste tvorili koalicijo ali boste podporo iskali za vsak projekt posebej?
Še ne vemo. Pustili bomo času čas. Tudi prej je bilo praktično vse izglasovano z več kot 30 glasovi, čeprav jih je imela naša lista 25.
Torej so tudi drugi podpirali naše predloge. Me pa zanima, če se bodo ostale stranke dogovorile za skupno sodelovanje. Le kako bo npr. šla ZL skupaj s SDS?
V	svojih vrstah imate tudi nekatera nova imena. Jim lahko zaupate, ali se lahko vnovič zgodi kak razkol, kot se je z delom, ki se je nato odcepil v ZaAB?
Vi veste, ko greste ven, če vam bo kaj padlo na glavo? Vodenje temelji na tran-sparentnosti, zaupanju in na začetku vsem sodelavcem zaupam. Ko je enkrat to zaupanje izgubljeno, potem je pa konec. Svojih bivših sodelavcev se tudi spomnim ne več. Pa ne da bi govoril slabo o njih. Odločili so se, kakor so se, pozabili so, kako so prišli na določena mesta, izkazalo se je, da nimajo prav. Od Alenke Bratušek sem želel, da tudi po kongresu PS ostane na mestu predsednice vlade in začne izvajati program, s katerim smo zmagali na volitvah leta 2011. Odločila se je drugače.
Ampak na zadnjih volitvah pa niste. Bratuškova pa je prišla v parlament.
Te volitve sem jaz izgubil. Je pa zanimivo, da letos nismo uspeli s programom, s katerim smo leta 2011 zmagali. Program tokrat ni štel. Mladi na Koroškem so teden dni po volitvah začeli zbirati podpise pod peticijo za tretjo razvojno os pred letom 2030. Teden pred volitvami sem obiskal Slovenj Gradec in se slikal pred našim jumbo plakatom, na katerem je pisalo: Tretjo razvojno os začnemo graditi v 12 mesecih. Tudi tega niso prebrali. A ko gre za zaveso, ima volivec vedno prav, pa če se odloča z glavo ali čustveno. Sem pa prepričan, da bi prišli v parlament, če bi sam kandidiral za poslanca.
Resno?
Da. A to, da bi z največje stranke prešli na pet ali šest poslancev, bi bila zame slaba tolažba. Zato sem pravzaprav bolj zado-
voljen, da se je izteklo, kot se je, da smo v stranki razčistili stvari in jo bomo začeli graditi na novo, na zdravih temeljih.
Koliko članov ima PS?
Nekaj več kot 2300 članov. Ni bilo kaj dosti osipa.
Ste sicer spremljali nadaljnjo pot Bratuškove, njeno komisarsko zgodbo?
Ne.
Ostajate torej na čelu prestolnice. Kakšen menite, da bo odnos z vlado?
Želimo si, da bi bil čim boljši. Z Mirom Cerarjem sva si medsebojno čestitala ob uspehih na volitvah. Enkrat sva se vmes dobila na kratko, a prepričan sem, da bo prišlo do srečanja na najvišjem nivoju in skušali bomo stvari, ki so pomembne tako za mesto kot državo, reševati. Od štirih vlad, s katerimi sem sodeloval kot župan, so tri Ljubljani vzele denar, da bi me kaznovale. Pravi značaj ljudi se pokaže, ko pridejo na položaj.
Tudi ta vlada napoveduje zategovanje pasu. Se bojite vnovičnih rezov?
Kolega Čerin ima nalogo, da pripravi seznam vseh odprtih vprašanj, potem bomo pa videli.
Ravno Čerin je nedavno dejal, da ste predlagali številne predpise, ki bi olajšale delo občin - katere denimo?
Na primer s spremembo zakonodaje bi lahko omogočili stanovanjskemu skladu, da se zadolži brez poroštva lokalne skupnosti. Ta bi lahko od Evropske investicijske banke dobil ugoden kredit za gradnjo stanovanj. Lahko bi na nas tudi prenesli nekatere inšpekcijske službe. Pravzaprav smo predlagali, da bi na mestne občine prenesli naloge upravnih enot. Nihče mi ne zna razložiti, kako je možno, da mora občina čakati štiri leta na neko odločbo državnega organa. Urbane sredine morajo dobiti večjo veljavo.
Je med slovenskimi kak župan, ki ga posebej cenite?
Delo Borisa Popoviča spoštujem, ker je iz Kopra naredil res prijetno mesto. Cenim tudi Bojana Kontiča iz Velenja, Metoda Ropreta iz Brezovice... A poudarjam, da vsega ne poznam.
Če govorimo o županih mestnih občin, so skupni imenovalec večine tudi mnoge kazenske ovadbe. Čemu pripisujete dejstvo, da policija v zadnjem času vse več pozornosti namenja delu županov?
Ne znam razložiti, ocenjujem pa, da je nastala klima, v kateri je lahko vsak, ki je uspešen, deležen ovadb. Samo eden od mestnih svetnikov je v zadnjih štirih letih proti meni vložil 57 ovadb. Vse postopke proti meni vodi tožilka, ki je povezana z eno od političnih strank. Tako da se mi zdi vse skupaj logično. Niso pa mi logični očitki o podkupninah za donacijo za Ljubljanski grad ali pa očitki, da sem sodelavcem naročil, naj prodajo zemljo po 1000 evrov, čeprav naj bi vedel, da je na trgu cenejša. Trdim, da je moja naloga skrbeti za dobrobit občine.
Pred vami je prvo sojenje, zaradi katerega boste najbrž morali veliko časa preživeti na sodišču.
Mislite?
Iz izkušenj sodeč, da. Kako bo to vplivalo na vaše delo?
Upam, da bo na prvi obravnavi že vse zaključeno. Ker če govoriva o zadevi Mer-cator Niš, sem obtožen zlorabe položaja za pogodbo, ki je nisem podpisal in zanjo sem izvedel šele po dveh letih v revizijskem postopku. Nočem biti podcenjevalen, ampak če greste v trgovino, kupite kilogram banan, pa vam zaračunajo tri, je potem objektivno kriv predsednik uprave? Prišel sem v položaj, ko so me mediji že obtožili, obsodili, zaprli. Le še na sodišču se lahko operem krivde in dokažem svojo nedolžnost.
Potem pričakujete, da bo tožilstvo umaknilo obtožnico?
Tega ne vem, lahko bi jo že. Pričakujem, da bom na sodišču oproščen.
Torej zaupate v sodišča?
Da. Če jim ne bi zaupal, komu pa naj
bi?
Če se vrnemo na občinsko raven, evropska sredstva bodo v novi finančni perspektivi drugače razdeljena. Bodo ljubljanski občini še na voljo v enakem obsegu kot doslej?
Bomo videli. Pred kratkim smo dobili sredstva za ureditev sistema P+R na Bar-janki in Tržaški cesti. Pogodb za evropska sredstva imamo za 120 milijonov evrov, kar ni malo.
Pa zasebni kapital, obstajajo interesenti za sodelovanje?
Seveda, interesenti za javno-zasebna partnerstva vedno obstajajo. Z javno-zaseb-nim partnerstvom denimo vračamo šport za mlade z igriščem za odbojko na mivki v Črnuče. Šli bomo tudi v partnerstvo za nogometni center v Štepanjskem naselju, saj so vsi naši najboljši nogometaši od tam. Han-danovic, Cesar ...
Se morda podjetja zaradi težav, ki jih je imel Grep v partnerstvu z vami pri projektu Stožice, ogibajo sodelovanja?
Ne, ker se bo dokazalo, da so banke pri Grepu naredile nerazumno napako. Mi smo kot mesto dobili nov stadion in večnamensko športno dvorano, parkirna mesta, okoliško infrastrukturo, park, za kar smo iz proračuna plačali 114 milijonov evrov brez DDV, izključno zaradi Stožic pa smo v proračun prejeli 111 milijonov evrov brez DDV. Zasebni partner pa gre v stečaj in zanj mi je hudo. Grep bi lahko brez težav vračal kredit iz najemnin, saj je imel podpisanih že 60 odstotkov pogodb za oddajo lokalov, vendar pa bo zaradi slabe odločitve NLB, ki je prenehala z izplačevanjem posojila, ko je bil trgovski center narejen že 80 odstotkov, nekdo naredil dober posel, ko bo prenesene kredite poceni kupil od slabe banke.
Jaz sicer trdim, da so banke eden največjih krivcev za zlom gospodarstva, pa bivši minister, ki je poleg tega, da je potolkel taj-kune, pomagal tudi uničiti podjetja.
Kateri minister?
Ne veste? Lahovnik. To je bila njegova zgodba. Sprašujem pa se, kaj se je zgodilo z bankami, da tako ravnajo. Če ne bomo spremenili stečajne politike, bo slabo. Pravijo, da je naloga stečajnih upraviteljev, da nekaj čim dražje prodajo. Dobro. Potem še vrsto let ne bodo mogli na tak način prodati stanovanj v Celovških dvorih. Če bi jih na javni dražbi ponujali po 1000 evrov za kvadratni meter, bi cena z draženjem prišla tu-
di do 1500 evrov. To, kar so naredili, je katastrofa.
Prav tako propada Tribuna pred tunelom, ki je v stečaju. Pa Bavarski dvor in lahko se zgodi, da se stolpnica, ki je zraven, sesuje.
Imate še kakšno delnico Mercator-
ja?
Ne.
So se par mesecev po prodaji Mer-catorja uresničili vaši strahovi glede sprememb v njem?
Težko rečem. Nazadnje sem obiskal Mercatorjeve trgovine v času državnozbor-skih volitev in zaposleni so se z nostalgijo spominjali starih časov. Sam vem, kaj bi naredil z Mercatorjem. Združevanje je pomembno, ampak združevanje, ne nakup. In približno vem, kaj bo Todoric naredil. Trgovin ne bo zapiral in to je dobro za oba: Mer-cator in Agrokor. Z nakupom je naredil posel stoletja.
Nova vlada bo kljub prvim pomislekom zdaj očitno nadaljevala s privatizacijo, vi ste še vedno ...
... jaz sem proti, bil sem proti in ostal bom proti. Po ekonomski temi sem nacionalist in perspektivnih podjetij ne smemo prodajati. Treba je imeti nacionalne šam-pione.
Država je prodala tudi svoj delež v Aerodromu Ljubljana. Se bojite, ker je Fraport usmerjen bolj v tovorni promet, da bi to vplivalo na turistični obisk Ljubljane?
Če se bo to zgodilo, bo tragično. Če bomo postali center za cargo promet, lahko pozabimo na turizem, ki je perspektiven in ustvari približno 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. To bi bilo pogubno.
Kje so priložnosti za tuje vlagatelje, vi ste hodili po Azerbajdžanu, Fištravec po Kitajskem ...
Ti, ki ste jih omenili, imajo denar. Sam bi si denimo želel hotel s petimi zvezdicami na Bavarskem dvoru. Računamo tudi na novo »Silicijevo dolino« med tehnološkim parkom in biotehniško fakulteto. Ne pozabimo na IBM, ki je v Ljubljani odprl center za JV Evropo. Zelo pa me veseli prihod Ikee, pa ne le zaradi 300 zaposlenih in 80 milijonov evrov vredne investicije. Gre namreč za veliko in pomembno svetovno znamko, kar bo tudi pozitiven signal za druge vlagatelje.
Kaj pa regionalno povezovanje na Balkanu, Beograd bo gradil mesto na vodi, je kakšen potencial tudi v Ljubljani za kaj tako megalomanskega?
Takšnega ne. Ta je res megalomanski. Zame je največji projekt, ki ga lahko Ljubljana dobi, poglobitev železnice. In na to računam.
Brez Emonike?
Lahko. Projekt Emonika bo prej ali slej izveden, v to sem trdno prepričan.
So se pač odločili, da bodo najprej gradili drugje. V Zagrebu so zgradili dober center.
Emonika ni edini zasebni projekt, ki stoji. Niste znani kot nekdo, ki bi stal križem rok. Kaj lahko naredite kot župan?
Večina projektov, ki stojijo, so na slabi banki ali v stečajni masi. In na sestanku z vlado bom predlagal spremembo stečajne zakonodaje. Nima smisla, da se stvari prodajajo po nerealnih cenah. Zdaj prodajajo Viator & Vektor v stečaju. Hoteli so 40 milijonov, pa ni bilo zanimanja.
Mestu so ga ponujali za 30, mi bi se lahko pogovarjali o 11 milijonih evrov. Ampak nimajo interesa. Prodaja se KPL. Za 6 milijonov evrov še zraven ne bo nihče prišel. Zakaj niso začeli recimo z dvema?
Zakaj?
Človeško gledano, tistemu, ki vodi stečaj, ali pa slabi banki, se ne mudi. Če prej konča, je prej konec tudi njegovih prihodkov. In v tem delu je treba zakon spremeniti.
Za zaključek: kje je vaš najljubši kotiček v Ljubljani
Tukaj na Magistratu. Pa doma, pa na ljubljanskih ulicah. In seveda na Golovcu, ki ga obiskujem s svojo šestmesečno dogo. Z veseljem grem tudi na kavo v središče mesta. Je več najljubših kotičkov.
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	o
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
Ali ste pripravljeni na zimo?
PRAZNJENJE QREZNIG PREGLEDI S TU KAMERO ZIDARSKA DELA
Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it
Ko izbiramo način za ogrevanje hiše ali stanovanja razmišljamo o viru toplote, mestu priprave, napravi za pridobivanje toplote, načinu razvoda in načinu ogrevanja prostrov. Vir toplote predstavlja energent, ki je lahko premog, biomasa (les in peleti), plin, kurilno olje, električna energija ali kateri od alternativnih virov. Že pripravljena toplota iz vročevodnih omrežij daljinskega ogrevanja predstavlja elegantno rešitev, saj se nam ni potrebno ukvarjati z izbiro in dobavo ustreznega vira, niti z vzdrževanjem naprav za ogrevanje. Na tak sistem ogrevanja pa običajno ne moramo računati pri individualnih hišah in stanovanjih, saj je odjem na površinsko enoto izven urejenih sosesk z večstanovanjskimi zgradbami preskromen.
Toploto lahko pripravljamo lokalno - se pravi v vsakem prostoru posebej, ali pa centralno in jo z medie, ki je lahko voda ali zrak, distribuiramo po celotnem objektu. Pri lokalnem ogrevanju so same naprave za pridobivanje toplote običajno že tudi ogrevala, medtem ko si pri centralnem ogrevanju lahko izberemo različna ogrevala in s tem različne načine ogrevanja prostorov. Vsekakor pa so vrste ogrevanja med seboj tesno povezane in zaradi tega izbira vira toplote večkrat pogojuje cel ogrevalni sistem. Z izbiro nizko-temperaturnega kotla ali toplotne črpalke smo se na primer že iz samega začetka odločili tudi za nizkotemperaturno ogrevanje in z njim povezane večje površine, ki so značilne za stensko in talno ogrevanje, oz. večje površine radiatorjev.
Radiatorsko ogrevanje
Radiatorski način ogrevanja je še danes najbolj razširjen. Odlikujeta ga enostavna in cenena vgradnja in nezahtevno vzdrževanje in čiščenje. Z višanjem standarda pa se povečujejo tudi zahteve po estetskem izgledu. Rešitve s »skrivanjem« radiatorjev za predmete ali okrasne plošče je s stališča ogrevanja zelo slaba rešitev. Radiator namreč kar precejšen del toplote odda s sevanjem in če »ne vidi« bo oddal manj toplote. Prav zaradi tega razloga lahko najdemo na trgu široko paleto t.i. dizajner-skih radiatorjev, ki nudijo skupaj visoko učinkovitost in privlačno
estetiko. Glavna pomanjkljivost radiatorskega ogrevanja je neugodna razporeditev temperatur po višini. Pri visoki površinski temperaturi radiatorjev pa je intenzivna tudi cirkulacija zraka, ki povzroča dviganje prahu. Poleg tega, so radiatorji tudi manj primerni za niz-kotemperaturne sisteme oziroma je v teh primerih treba bistveno povečati njihovo površino.
Ogrevala pri nizkotempera-turnem ogrevanju
Za nizkotemperaturno ogrevanje dimenzioniramo ogrevala na vstopno temperaturo 50 - 55 °C in izstopno temperaturo 40 °C. Če želimo doseči enak toplotni učinek, kot pri običajnih sistemih ogrevanja s temperaturo 90/70 °C, morajo biti površine radiatorjev bistveno večje. Pri obstoje-
čih starejših ogrevalnih sistemih ogrevanja, so ogrevala v večini primerov toplotno predimenzionirana. Vzrok je v tem, da so bili starejši ogrevalni sistemi zgrajeni brez ustreznega toplotnega izračuna in tehnične dokumentacije. Zaradi tega lahko obstoječi radiatorji primerno ogrejejo prostor tudi s sistemom ogrevanja 50/40 °C a to le v primeru posegov, s katerimi zmanjšamo toplotne izgube poslopja, kot so na primer vgradnja dodatne toplotne izolacije in/ali energijsko varčnih oken.
Talno ogrevanje
Kljub temu, da je v zadnjih letih vedno bolj priljubljeno in to še predvsem pri novogradnjah, je talno ogrevanje pravzaprav najstarejši znan način centralnega ogrevanja, saj so ga uporabili že v starem Rimu za ogrevanje kopališč in hiš. Njegova glavna prednost je ta, da ga ne vidimo, po drugi strani pa moramo pred njegovo vgradnjo
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	pnloso
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
temeljito premisliti. Preden se odločimo za talno ogrevanje oz. izračun, moramo vedeti, kakšne bodo talne obloge in kako bo razmeščeno pohištvo. Učinkovitost talnega ogrevanja je odvisna od temperature tal oz. razlike med temperaturo zraka in tal, pri tem pa so omejitve še kar ostre. Kljub temu, da so topla tla prijetna za hojo, njihova temperatura vsekakor ne sme presegati 26°C, oziroma 28°C v prostorih, kjer se zadržujemo dalj časa. Zaradi velike površine je talno ogrevanje med najprimernejšemi pri sistemih niz-kotemperaturnega ogrevanja.
Prednosti talnega ogrevanja
Talno ogrevanje se danes čedalje bolj uveljavlja predvsem zaradi svojih izjemnih lastnosti. Največja prednost je idealen temperaturni profil, oziroma ugodna razporeditev temperature od tal do stropa, ki omogoča prijetno in zdravo bivanje v prostoru. Poleg tega omogoča tovrstni način ogrevanja tudi manjše stroške: v primerjavi z radiatorskim ali konvektorskim načinom ogrevanja se pri talnem ogrevanju doseže enak občutek toplote pri 1 do 2 °C nižji povprečni temperaturi, kar omogoča 6 do 12 odstotkov prihranka energije. Izgube energije med zračenjem so manjše kot v prostorih, kjer so radiatorji nameščeni pod okni. Pri talnem ogrevanju predstavlja celotna površina tal enotno grelno telo, ki je učinkovita tudi pri zelo majhni temperaturni razliki, saj velike površine oddajajo 50 do 80% toplote s sevanjem, medtem ko je delež sevanja pri ra-diatorskem ogrevanju največ 25% (pri konvektorskem pa praktično zanemarljiv). Dvigovanja prahu zaradi gibanja zraka skoraj ni.
Stensko ogrevanje
Stensko ogrevanje je podobno talnemu ogrevanju, pri vgradnji takega sistema pa moramo upoštevati večje število dejavnikov. Glavna konstrukcijska razlika je v tem, da se moramo pri polaganju cevnih sistemov prilagoditi arhitekturi prostorov. Stensko ogrevanje je lahko toplotno povezano na steno, lahko pa je tudi izvedeno brez nje. Pri toplotni povezavi na steno so cevi v dobrem stiku s steno, ki predstavlja hranilnik toplote. Temperaturne spremembe so počasne, izolacija sten, predvsem če so to zunanje stene, pa mora biti zelo dobra. Za ugodje je primernejše ogrevanje zunanjih sten, po drugi strani pa taka rešitev povzroča precejšne izgube v primeru nezadostne izolacije. Sistemi stenskega in stropnega ogrevanja so torej primerni predvsem za hiše z majhnimi toplotnimi izgubami, ki jih lahko pokrijemo z nizkotempe-raturnim ogrevalnim sistemom. Temperatura na površini stene mora biti pri hlajenju vedno in povsod višja od temperature ro-sišča zraka, kar v soparnih dneh pomeni manj učinkovito hlajenje.
Stropno ogrevanje
Kadar cevi položimo pod omet na stropu govorimo o stropnem ogrevanju. Za ogrevanje bivalnih prostorov je stropno ogrevanje primerno le, kadar načrtujemo tudi hlajenje, za kar uporabimo iste cevne napeljave. V osnovi so to ploščni paneli s predpripra-vljenimi cevmi, ki jih ob montaži zaporedno povežemo v skupno ogrevalno zanko. Stropno ogrevanje je običajno ceneje od talnega, zaradi ugodja moramo paziti, naj temperatura v sistemih ne preseže 35°C. Pri višjih temperaturah se namreč ne počutimo dobro, ker zgornji del telesa, predvsem glava, prejme preveč toplote od segretega stropa.
Konvektorsko ogrevanje
Vpih toplega zraka (toplozračno ali konvektorsko ogrevanje) - je v stanovanjskih prostorih običajno manj razširjen. Priprava toplega zraka je lahko centralna, tako imamo razvod zraka po hiši, ali pa pripravimo zrak v prostoru, do katerega pripeljemo toploto z vmesnim medijem (npr. vroča voda). Razvodni kanali za zrak zavzemajo precej več prostora kot pa razvod vroče vode, hkrati pa za razvod zraka potrebujemo tudi nekaj več energije. Konvektorsko ogrevanje je primerno za uporabo nizkotemperaturnega ogrevanja, še predvsem pa v primeru, ko želimo kombinirati ogrevanje s klima-tizacijo ali prezračevanjem.
Salon pohištva Banles je družinsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo pohištva slovenskih proizvajalcev. Ponašajo se s kar 20 -letno tradicijo. Na 1000 m2 razstavne površine imajo razstavljeno pohištvo za vse prostore Vašega doma.
Za Vas si vzamejo čas, Vam svetujejo, načrte računalniško izrišejo ter poskrbijo za dostavo in strokovno montažo.
Ponujajo pester izbor kuhinj za vse okuse. Izdelajo jih tudi po meri in okusu. Poskrbijo tudi za pripadajočo jedilnico različnih proizvajalcev iz različnih vrst lesa.
Otroške sobe izdelane v različnih barvnih odtenkih, ki jih imajo otroci najraje. Z različnimi kombinacijami pohištva naredijo otroško sobo za pravljično domovanje za vašega otroka.
Za starše pa spalnice: klasične ali moderne. Njihova ponudba obsega vrsto spalnic različnih proizvajalcev.
Dnevni prostor lahko opremijo s pohištvom gladkih ali stilnih linij, v modernih ali klasičnih barvah in različnih materialih. Potopljeni v udobje sedežne garniture pozabite na tempo sodobnega časa. Sedežne garniture vam prav tako izdelajo po naročilu.
Preverite in jih obiščite v Salonu pohištva Banles iz Lokve pri Divači - najboljše kar se lahko zgodi Vam in vašemu stanovanju.
pohištvo slovenskih proizvajalcev računalniško izrisani načrti dostava in strokovna montaža

proizvodnja
sil i m ininstalacija
MU I kleparstva
MARIO MUCCI $»R+L*
Ulica A. Gregorčič 20/2- 34170 GORICA Tel. 0481H1828 * Fax 04B1/524651 info^mLiceilattcjncriG.eom * www.muctilattonerie.com
La Combustibile s.n.
TRST - DOMJO 38 - TEL 04M2I331 - WWW.laC0llbUSlllll.C0ll
VELIKA IZBIRA - IZLOZBA V NOTRANJOSTI
14	Nedelja, 19. oktobra 2014	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Aretirali romunsko državljanko, njena pajdaša še iščejo
Vsaj trideset goriških žrtev tatinske trojice
Pamela Craciun
Sodnik za predhodne preiskave je na zahtevo goriškega tožilstva odredil pripor za tri romunske državljane, dve ženski in enega moškega, ki so osumljeni številnih tatvin, do katerih je v zadnjih mesecih prišlo v goriški pokrajini. Trojica Romov, menijo preiskovalci, je v sodelovanju z drugimi sonarodnjaki odgovorna za drzne tatvine in rope zlatih verižic in drugega nakita, o katerih je Primorski dnevnik v preteklih tednih večkrat poročal. V avgustu in septembru je bila tolpa dejavna po vsej goriški pokrajini, a tudi v Sloveniji in drugod: sile javnega reda so samo na Goriškem
Kulturni center Lojze Bratuž
Krožek Anton Gregorčič ***
SREČANJA POD LIPAMI
Deželna reforma krajevnih uprav in pomen upravne avtonomije za slovensko manjšino v FJK
Gosti večera bodo Mara Cernic, podpredsednica Pokrajine Gorica Alenka Florenin, županja občine Sovodnje ob Soči Franca Padovan, županja občine Števerjan Fabio Vizintin, župan občine Doberdob
Četrtek, 20. oktobra 2014, ob 20.00 Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica
zbrale okrog trideset prijav, uspelih in neuspelih poskusov tatvin pa je bilo po vsej verjetnosti mnogo več.
Pri preiskavi so sodelovali karabi-njerji goriškega poveljstva, njihovi kolegi iz Gradišča ter policisti mobilnega oddelka goriške kvesture. Vse tatvine, ki so jih obravnavali, so bile med sabo podobne. Tatovi so se svojim žrtvam, ki so bili praviloma starejši ljudje, približali z večjim avtomobilom s tujimi, navadno nemškimi registrskimi tablicami. Starostnike, ki so jih nameravali okrasti, so nato vljudno zaprosili za informacijo. V večini primerov so spraševali, kako do najbližje lekarne, saj naj bi se otrok, ki je ležal na zadnjih sedežih avtomobila, počutil slabo. V zahvalo za informacije so naivne dobrotnike pred odhodom objeli, pri tem pa so jim bliskovito odtrgali nakit. Da bi jih zmedli, so tatovi nekaterim žrtvam pripeli okrog vratu drugo, poceni verižico. Ko jim nakita ni uspelo ukrasti zlepa, so uporabili nasilje.
Do odločilnega koraka v preiskavi je prišlo septembra: zaslugo za to ima ma-rešalo karabinjerjev, ki je na dela prost dan v Foljanu opazil sumljiv avtomobil s tujo registracijo. Avtomobila ni uspel ustaviti, zabeležil pa si je številko tablice, kar je biroje - Letališče
Pod zemljo kovinske
gmote
Bodo pred ponovnim odprtjem letališča na Rojah morali izvesti akcijo odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev? To vprašanje si postavlja predsednik združenja Duca DAosta Fulvio Chianese, ki je v prejšnjih dneh spremljal skupino izvedencev. Po naročilu ustanove za civilno letalstvo Enac so obiskali letališče na Rojah, ki je že dober mesece zaprto.
»Prišli so v ponedeljek. Ustanova Enac jim je zaupala nalogo, da preverijo, ali so na območju letališča še vedno prisotna neeksplodirana ubojna sredstva iz časa vojne,« pravi Chianese in nadaljuje: »Prišli so s posebnimi detektorji, ki se jih poslužuje tudi vojska. Z napravami za iskanje kovin so ugotovili prisotnost železnih gmot, za katere obstaja sum, da gre za neeksplodirana ubojna sredstva. Kljub temu, da se te kovinske gmote nahajajo več metrov globoko, bodo morali zdaj preučiti, ali je treba izvesti akcijo odstranjevanja.« Chianese je zelo zaskrbljen, saj meni, da bo pred ponovnim odprtjem letališča minilo še dolgo časa. »Tudi delavcev, ki bi morali zavarovati propadajoče letališke objekte, ni na spregled. Ustanova Enac je sprva napovedovala odprtje letališča v prvi polovici oktobra, nato so iz Rima sporočili, da bodo dela zaključena novembra. Bojim pa se, da je bila tudi ta napoved preveč optimistična,« je še povedal predsednik združenja Duca DAosta, Fulvio Chianese.
lo preiskovalcem v veliko pomoč.
Tatove so policisti že skoraj prijeli konec septembra v Gorici, a niso bili uspešni. Patrulja je med vožnjo po mestu opazila temen avtomobil, ki se je približal starejšemu občanu. Ko je neznani voznik zagledal policiste, je pritisnil na plin in odpeljal, patrulja pa se je pognala za njim. Zasledovanje se je končalo na meji, saj so tatovi pobegnili v Slovenijo in izginili.
Eno izmed članic tatinske tolpe, 34-letno Pamelo Craciun, so aretirali v prvih dneh oktobra v bližini Piacenze. »Kaže, da je tolpa dejavna po celi severni Italiji. Cra-ciunovo so zalotili v neki vasi v bližini Pia-cenze, kjer je poskušala oropati starejšo osebo,« je za Primorski dnevnik povedal vodja mobilnega oddelka goriške kvestu-re Claudio Culot. Ženska je sedaj v priporu v Piacenzi. Še vedno pa sta na prostosti njena pajdaša, deset let mlajša M.U. in C.I., ki ju je s fotografije prav tako prepoznalo več goriških okradencev. Policisti in kara-binjerji ju še iščejo, saj zanju ni znan noben naslov bivališča, identificirati pa bodo skušali tudi ostale ljudi, ki sodelujejo pri krajah. Pri tem jim bo prav prišla vsaka dodatna informacija morebitnih prič ali žrtev, ki tatvin doslej še niso prijavile. (Ale)
gorica-solkan
Livarna pod drobnogled
Na delu čezmejno omizje
Skupno izvajanje meritev onesnaževanja s ciljem, da se izboljša kakovost zraka in življenja ljudi, ki bivajo v goriškem čezmejnem pasu. To je cilj italijansko-slovenske delovne skupine, v kateri sodelujejo predstavniki okoljske agencije ARPA FJK in predstavniki slovenske agencije za okolje ARSO, ki so se v minulih dneh srečali na goriškem županstvu. Goriška občina se namreč že dalj časa zavzema za čezmejno študijo, ki bi vzela v pretres tudi izpuste solkanske Livarne in jih analizirala.
»Zavedali smo se, da je poseganje v področje okoljskih problematik v tuji državi težko, kljub temu pa smo se v vseh teh letih naprej borili. Institucije smo opozarjali na nevšečnosti, ki so posledica čezmejnih emisij. Spomniti želim, da sem moral zaradi svojih izjav o onesnaževanju Livarne pred sodnika. Čeprav je bila potem vložena zahteva po ustavitvi postopka, to ni bila lepa izkušnja,« pravi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki je z ustanovitvijo mešanega delovnega omizja in napovedjo izvedbe študije zadovoljen. Odbornik spominja, da je goriška občina pred leti, ko je bil v teku postopek za izdajo okoljskega dovoljenja Livarni, poslala slovenskemu ministrstvu za okolje vrsto pripomb, kasneje pa je državni sekretar Peter Gašperšič predlagal, naj agenciji ARPA in ARSO sodelujeta pri izdelavi študije, s katero bi preverili stopnjo onesnaženosti zraka v Gorici in Novi Gorici. Prihodnje srečanje med agencijama bodo priredili v Ljubljani do 15. novembra, pred božičem pa naj bi v Gorici predstavili načrt skupnega dela.
podgora - Texgiulia
Delavci stavkajo
Še eno krizno žarišče	bumbaca
Delavci podgorske tovarne Texgiulia bodo jutri stavkali. Odločitev so sprejeli na zadnjem zborovanju, na katerem je tekla beseda o težavah tovarne, ki izdeluje blago in tekstilne izdelke. Nekaterim delavcem se izteka dopolnilna blagajna, nakar jim grozi mobilnost. »Protestirali bomo zoper vključitev 26 delavcev v program mobilnosti in proti zaprtju tovarne: v sprevodu se bomo odpravili k županu,« napovedujejo. Tovarna, ki je povezana z družbo Gabel, je že dlje časa v krizi. Nekoč je štela med 70 in 80 delavcev, zdaj pa tvega, da jih bo ohranila le tretjino, saj se je v prejšnjih letih odločilo za mobilnost že 25 delavcev.
Jadrnica nasedla pri rtu
Sedem metrov dolga jadrnica z dvema potnikoma je včeraj potrebovala pomoč, ker je nasedla pri rtu Punta Sdobba. Luška kapitanija iz Tržiča je na kraj poslala plovilo s svojim osebjem. Po preverjanju, da osebi nista utrpeli poškodb in da aparature delujejo, je jadrnica s pomočjo osebja kapitanije odjadrala v smer kraja Caorle.
Reforma krajevnih uprav
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič prirejata jutri ob 20. uri v centru Bratuž v Gorici srečanje »pod lipami« na temo deželne reforme krajevnih uprav in upravne avtonomije za slovensko manjšino v FJK. Gostje bodo Mara Černic, podpredsednica pokrajine, ter župani Alenka Florenin, Franca Padovan in Fabio Vizintin.
Ikea v Vilešu ima pet let
Ikea v Vilešu ima pet let. Trgovino so odprli 21. oktobra 2009, od tega dne do danes pa je po navajanju službe za odnose z javnostmi priklicala 7.000.000 kupcev; preko 3.000.000 jih je postalo stalnih odjemalcev, 11 odstotkov jih je prišlo iz Slovenije, 5 odstotkov iz Hrvaške. Zbrali so tudi 200.000 prijav v skupnost Ikea Family, kartico Ikea Business je pridobilo 6.500 podjetnikov. Z današnjim dnem bodo obeleževali obletnico s popusti, ob sobotah in nedeljah pa bo Ikea izjemoma odprta do 21. ure. Dne 21. oktobra ob 17. uri bodo gostom postregli s torto.
Gorica, mesto v osrčju Evrope
V glavni dvorani univerzitetnega sedeža v Ulici Santa Chiara v Gorici bo videmska univerza jutri ob 16. uri organizirala seminar z naslovom »Gorica, mesto v osrčju Evrope«. Govorniki bodo zgodovinar Fulvio Salimbeni, predsednik inštituta ICM Marco Plesnicar in arhivarka Lucia Pillon, posege bo koordinirala Antonina Dattolo. Seminar je odprt javnosti.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 19. oktobra 2014
15
GORIŠKA - Korenine Ignaca Župančiča
Beethovnov prijatelj in prvi dirigent Devete simfonije
Ob koncu preteklega leta je izšel zbornik, ki ga je izdal Inštitut za versko in družbeno zgodovino iz Gorice ob 90-letnici duhovnika in zgodovinarja Luigija Tavana. Zajetna knjiga nosi naslov »Oltre i confini«. Jasen namig na značilnost goriške zgodovine, ki sega preko meja. Zaradi strokovne razsežnosti je zbornik dosegel le redke kroge, zato bi v tem članku seznanil bralce z odkritjem, ki predstavlja pravo novost v slovenskem in tujem zgodovinopisju.
Res, naša zgodovina krepko sega preko meja. V zborniku sem objavil razpravo o generalnem vikarju prvega goriškega nadškofa Attemsa, Petru Adamu Župančiču. Prispevek, v katerem so navedene podrobnosti in arhivski viri, je dosegljiv tudi na mednarodni spletni strani https://indepen-dent.academia.edu/AlessioStasi. Župančič je izhajal iz briške plemiške rodbine, ki se je iz Goriške odselila takoj po prvi svetovni vojni. Na osnovi arhivskih raziskav sem skušal predstaviti tudi družinski izvor in kulturni krog cerkvenega dostojanstvenika, ki je globoko zaznamoval prve zametke goriške nad-škofije. Naša miselnost in zgodovinopisje sta že zdavnaj, zaradi ideološke pogojenosti, domala odpisala raziskovanje družbeno in nemalokrat kulturno vodilnih družin, ki so jih Slovenci, kakor sosednji narodi, imeli v izobilju. Le da je njih spomin spričo političnih razmer pri nas zašel v skorajda prisilno pozabo in polagoma obledel. Zadnje čase se v zgodovinopisju, zlasti v osrednji Sloveniji, v tej smeri pozna znaten premik.
Že kot gimnazijec sem na pročelju cerkve v Biljani, briški prafari, opazil kamnit spomenik z grbom in imenom rodbine Župančič, v tedanjem zapisu »Suppanzigh«. Z leti sem sestavil rodovnik briških Župančičev in raziskal življenje pomembnejših
Ignaz Schuppanzigh - Ignac Župančič (zgoraj) in grb v Biljani (desno) a.s.
osebnosti iz te družine. Ko sem pred leti v Avstriji iskal arhivske vire in morebitne potomce rodu, se mi je porodilo vprašanje: ali ni svetovno znana komorno godalna skupina Schuppanzigh Quartet morda povezana z briškimi Župančiči in z njenim ustanoviteljem, ki je v glasbeni zgodovini znan kot Beethovnov prijatelj, violinist in dirigent, Ignaz Schuppanzigh, danes bi rekli Ignac Župančič? Poglobljene arhivske raziskave so dokazale, da je res tako, čeprav so ga doslej vsi viri navajali kot sina iz Italije priseljenega Dunajčana.
Župančiči so bili premožna briška družina, ki je zaradi vojaških zaslug prednika Jurija, v prvih desetletjih 17. stoletja, prejela plemiški naziv in grb. Njihov matični dvorec še danes stoji ob poti v Bilja-no, v Šlomberku (nemško Schallenberg, italijansko Salimbergo), zaselku, ki so mu po drugi svetovni vojni spremenili ime v »Zali breg«. Vojaški podvigi prvega znanega Župančiča so rodbini zagotovili druž-
beni ugled, njegovi potomci pa so se večinoma posvetili uradniškemu ali duhovniškemu poklicu. Duhovnika sta bila Igna-cova prastrica, že omenjeni Peter Adam, generalni vikar prvega goriškega nadškofa, in njegov brat Andrej Friderik, kanonik v Požunu (Bratislavi), prijatelj in prevajalec del italijanskega izobraženca Murato-rija. V domači farni cerkvi v Biljani, kjer je bil za župnika njegov brat, je dal postaviti nov poznobaročni oltar. Obenem je gojil veliko ljubezen za glasbo.
To je očitno podedoval pranečak Ignac, ki se je rodil na Dunaju leta 1776. Njegovega očeta je poklicna pot privedla na Dunaj kot profesorja na ugledni akademiji The-resianum. Ignac Župančič je zaradi izrednega talenta že kot otrok prišel v stik z dunajskim glasbenim svetom. Kot virtuoz v igranju violine je bil za učitelja mnogim skladateljem, med temi mlademu Beethovnu. Postala sta velika prijatelja. Kot violinist je bil Župančič povsod iskan, celo v Rusiji, kot
izvajalec najzahtevnejših Haydnovih, Beethovnovih in Schubertovih skladb. Schubert mu je posvetil svojo skladbo za godala »Rosamunde«.
Župančič je svoje življenje večinoma preživel na Dunaju, čeprav je kot koncertni mojster veliko potoval. Bil je poročen, a ni imel otrok, posvojil pa je revno deklico. Njegovo življenje, ki je tesno povezano z našo domovino, je najbolj zaznamovalo prijateljstvo z Beethovnom. Vezalo ju je, poleg nadarjenosti, iskreno in hudomušno prijateljstvo. Bila sta, vsak po svoji meri, glasbena velikana, eden v skladanju, drugi v izvajanju. Ko se je nekoč Župančič po dolgem delovnem potovanju naposled vrnil na Dunaj, mu je Beethoven posvetil igrivo skladbo, ki je v njegovem opusu znana s kratico »WoO 100« in z naslovom »Lob auf den Dicken«. V obliki kanona za tri glasove mu je Beethoven s prijateljsko zajedljivim humorjem namenil besede, ki v prevodu iz nemščine zvenijo: »Župančič je en lump. Kdo ga ne pozna? Ni ga večjega osla!« Beethoven mu je poveril izvedbo marsikatere svoje skladbe. Ko je nazadnje oglušel, je veliki skladatelj zaupal Ignacu Župančiču dirigiranje prve izvedbe svoje zadnje, Devete simfonije. Bilo je na Dunaju, 7. maja 1824. Zadnji del slovite Beethovnove skladbe je »Oda radosti«, povzeta pa Schillerjevem besedilu, ki je danes, v instrumentalni izvedbi, uradna himna Evropske unije. Župančič je umrl na Dunaju leta 1830, natanko tri leta po Beethovnu.
Kdo bi bil pomislil, da je prva izvedba sedanje evropske himne povezana z Goriško? Klic iz preteklosti in vzgib za prihodnost naših krajev: stari, zaprašeni papirji imajo še marsikaj povedati.
Alessio Stasi
DEBELA GRIŽA
Ob kaverni tudi muzej
Zaključek obnovitvenih del zamuja
Topniška kaverna na Debeli Griži bo v naslednjih letih v okviru projekta Kras 2014+ deležna temeljite obnove, ki predvideva tudi ureditev muzeja na prostem s pešpotjo in z dvema razglednima točkama. Junija se je začela prva faza obnovitvenih del, v sklopu katerih bi morali poskrbeti za varnost objekta. Takrat so tudi napovedali, da se bodo dela zaključila v septembru. Ker je rok za končanje prve faze del že za nami, smo se obrnili na podpredsednico goriške pokrajine Maro Černic in jo povprašali, zakaj je prišlo do te zamude.
Podpredsednica je razložila, da so se dela zavlekla, ker so se med tem časom sprostila še dodatna sredstva. »S tem smo dobili možnost, da izpeljemo nekatera dodatna dela. Poskrbeli smo za električno napeljavo, s pomočjo katere bomo osvetlili kaverno. Postavili pa smo tudi podlago za tehnične naprave,« je razložila Mara Černic, ki je povedala, da je bilo sproščenih dodatnih 50 tisoč evrov, skupno pa so za prvo fazo porabili 250 tisoč evrov.
Izvedeli smo, da bomo topniško ka-verno lahko obiskali meseca novembra, ko naj bi izvajalci del končali s sanacijo najnevarnejših predelov kaverne. Z drugo fazo projekta bodo začeli, ko se bodo sprostila obljubljena sredstva. Načrt predvideva še redčenje dreves in grmičevja, s čimer bodo bojišča iz prve svetovne vojne prišla bolj do izraza. Predvidena je tudi preureditev namembnosti stavbe, ki naj bi postala nekakšen večnamenski prostor, na zunaj pa naj bi spominjala na spomenik. V nadaljnjih fazah je predvidena tudi ureditev podzemnega muzeja, ki si ga je arhitekt Paolo Burgi zamislil pod sedanjim parkiriščem.
»Vrednost celotne naložbe se vrti okrog pet milijonov evrov,« je opozorila Černičeva, ki je prepričana, da bodo s tem projektom odlično ovrednotili goriški Kras in spomin na dogodke prve svetovne vojne. (sč)
W0
a do kulturne zavzetost
OD DOMAČEGA LATNIKA DO
Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli?
Komjančevi domujejo na Valerišču več kot sto petdeset let. Niso bili koloni. Prapraded je družino preživljal s čevljarstvom, kasneje je prevladalo kmetijstvo in zadnjih štiridesetih letih vinogradništvo. Tu je tudi les, kar pričajo akacijevi hlodi tik stanovanjske hiše, ter nekaj drugih značilnih dejavnosti, ki družino opredeljujejo kot kmetijsko usmerjeno. Stanovanjske prostore ogrevajo z lesom; nimajo torej plinskega ali naftnega rezervoarja, a vtisi, ki jih obiskovalec odnese po ogledu vseh prostorov, pravijo, da je bivanje prav tako čedno, prijaznega standarda in kakovosti. Vodo so do leta 1960 zbirali s streh v re-
zervoar na bližnji vzpetini; iz njega je prečiščena tekla v hišo in vodnjak. Govedo so redili do leta 1975 zaradi mesa in mleka, ki so ga prodajali hkrati s češnjami, breskvami, pšenico. Po odločitvi za delo med trtami leta 1970 so pet let kasneje odprli trgovino v Gorici, kjer neposredno prodajajo vsakoletno vinsko letino, ki jo pridelajo okrog hiše na Mocverju in dlje v vinogradih na Laškem, v Križanci, Kaljadovcu in Čadežu ter Lesničevju.
Sledilo so težave s povpraševanjem, zato so se naslonili na posrednike, ki so prodajo usmerili na italijanski trg, le deloma proti severu. Kljub relativni odmaknjenosti, prihajajo stare stranke tudi na dom celo z avtobusi, nove pa po zaslugi predstavitvenih jumbo tabel, ki jih je Vinoteka Števerjanski griči namestila na vpadnicah in so na njih predstavljeni številni kmetijski podjetniki.
Na stenah vinske kleti in drugod mi je mlajši gospodar Evgen pokazal abstraktne in figurativne po-slikave družinskega prijatelja. V sprejemnici za stranke je dolga stena namenjena knjižnici, drugi dve pa
Elija Komjanc v domačem arhivu rodbinskih posnetkov, knjig in vina
fotoa.r.
Zraven domačije so postavili spomenik briškim ženam na poti na goriško tržnico foto a.r.
rodbinskemu fotografskemu albumu vključno z rodovnikom. Na pročelju je plošča posvečena sorodniku in dobrotniku zdravniku Ivu Komjancu. Z Ev-genovim očetom Simonom sva stopila do bližnjega spomenika iz opoke, posvečenega briškim ženskam, ki so pred desetletji z jerbasi na glavi nosile češnje in breskve na zelenjavni trg v Gorico: na Mocverju so se ustavljale, da bi se odpočile, zato so spomenik namestili prav tja. Za opisane in drugačne družbeno kulturne pobude širša okolica sedaj nima pretiranega posluha. Tudi neposredno organizacijska udeležba na prireditvah, kot so Likof, Čaše pod zvezdami, Prvi maj, Festival, Okusi na meji ni navdušujoča. Vino-teka Števerjanski griči šteje le deset članov.
Iz pogovora sem dojel, da so v Brdih številna kmetijska podjetja sicer uspešno presegla zasi-dranost na domače ognjišče, a so ob vključevanju v globalizirane dinamike preskočila krajevno ustvarjalno dogajanje.
Aldo Rupel
GORICA - Politična polemika
»Število turistov je strmoglavilo«
»V goriških hotelih in drugih nastanitvenih objektih je število turistov strmoglavilo,« pravi načelnik Demokratske stranke v goriške občinskem svetu Giuseppe Cingolani, ki podatke deželne ustanove Turismo FVG o turističnem obisku v štirih pokrajinah Furlanije Julijske krajine tolmači drugače kot župan Ettore Romoli.
»Na kritičen položaj Gorice ne kažejo le podatki o letošnji poletni sezoni, ampak tudi upad turistov, ki smo ga zabeležili v zadnjih letih. Med majem in avgustom se je število turistov skoraj prepolovilo: ljudi, ki so vsaj eno noč prespali v goriških hotelih ali drugih nastanitvenih objektih, je bilo za 48,5 odstotka manj, skupno število nočitev pa je upadlo za 46,8 odstotkov. V goriški pokrajini se je turistični obisk zmanjšal za 9,9 odstotka, število nočitev pa za 14,2 odstotka: to je najslabše povprečje v deželi, podatek pa je še vedno boljši tistega, ki ga imamo v glavnem mestu pokrajine. Že res, da na letošnje podatke vpliva tudi ravnanje vodstva goriškega hotela, ki noče posredovati podatkov o nočitvah, tudi v primeru, ko bi ta nastanitveni objekt sam gostil 25 odstotkov vseh prenočevalcev, pa bi bil upad v primerjavi z lansko poletno sezono 20-odstoten,« pravi Cin-golani in izpostavlja, da so ostala glavna mesta pokrajin v FJK med majem in avgustom letošnjega leta dosegla boljše rezultate kot Gorica. V Vidmu so zabeležili 11-odstotni porast obiskov in 18-odstotni porast nočitev, v Trstu so izboljšali rezultat za 1,6 in 2,5 odstotka, v Pordenonu pa so imeli 7-odstotni porast obiska in 0,7-odstotni upad nočitev. »Občinska od-bornica Arianna Bellan je podatke skušala opravičiti s tem, da so v Gorici zaprli en hotel, kar pa je morda ravno posledica manjšega priliva turistov,« pravi Cingolani, po katerem ni slučaj, da je Gorica edino glavno mesto pokrajine FJK, ki je v zadnjih treh letih doživela upad števila turistov.
»Kot dokaz, da je Gorica turistično privlačna, je župan navedel podatek o obisku gradu. Od januarja do septembra letos ga je obiskalo 30.616 ljudi, v istem obdobju lani pa 16.480. Upoštevati pa je treba, da so leta 2013 v grajskem naselju potekala obnovitvena dela,« pravi Cingolani in napoveduje svetniško vprašanje na to temo.
1 6 Nedelja, 19. oktobra
2014
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Glasbeno šolstvo, dilema in poziv k razpravi
Je to še vedno slovenska šola?
»Izražamo zaskrbljenost nad perspektivami slovenskih glasbenih šol na Goriškem glede na poslanstvo, ki jih le-te imajo oz. bi morale imeti. Ta izhaja iz marsikaterega podatka, predvsem pa iz izjav, ki so bile objavljene v Primorskem dnevniku o vedno večjem prilivu italijansko govorečih učencev in profesorjev posebno na eno od dveh slovenskih šol v Gorici. Če je sicer dosedanja predsednica Glasbene matice izrazila določene pomisleke in dvome na račun možnega večjega priliva neslovensko govorečih gojencev, je ravnateljica centra Emil Komel prepričano pozdravila prihod nad 50 novih učencev in nekaterih profesorjev z italijanske glasbene šole "Fondazione musicale Citta di Go-rizia".« Tako se začenja sporočilo, ki ga je na javnost naslovilo pokrajinsko vodstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), potem ko smo prejšnjo nedeljo na naših straneh objavili vest o »migraciji« italijanskih gojencev in izjave odgovornih oseb.
»Prisotnost italijansko govorečih učencev in predvsem učiteljev bi seveda pomenila pouk v italijanskem jeziku na slovenskih glasbenih šolah - svoje stališče pojasnjujejo pri SKGZ -, kar nedvomno postavlja našo skupnost pred pomembna vprašanja in dileme. Ali na to gledamo kot strateški korak v smeri "integracije" ali pa predstavlja to samoomeje-vanje uporabe slovenščine v slovenski iz-
obraževalni ustanovi? Te zelo občutene in občutljive teme bi morale biti predmet poglobljenega razmišljanja in posledično strateških izbir naše narodne skupnosti, predvsem ko gre za vzgojno izobraževalne ustanove, ki imajo kot prioritetno poslanstvo širiti in utrjevati slovenski jezik na raznih področjih, v tem primeru seveda glasbenem. V ta namen so na razpolago sredstva iz Slovenije in iz 16. člena zaščitnega zakona za slovensko manjšino in na tej osnovi naj bi bilo financiranje tudi prerazporejeno z logiko in kriteriji doseganja čim boljših uspehov v uveljavljanju slovenskega jezika oz. slovenske narodne skupnosti v Italiji. To seveda ne pomeni zapiranja vase in niti neke avtarhije, saj naša skupnost že leta dokazuje na vseh področjih veliko odprtost in je steber integracijskih procesov v tem prostoru. Vse to pa nas ne sme nikakor voditi v smer po-italijančevanja naših ustanov in krčenja uporabe slovenskega jezika.
Tako kot vedno poudarjamo potrebo po vedno večjem utrjevanju slovenskega jezika na naših šolah vseh stopenj, isto naj velja tudi za vse druge slovenske vzgojno-izobraževalne sredine, ki imajo zelo dragoceno vlogo nadgradnje redne šolske ponudbe in večanja časovno-pro-storske uporabe slovenskega jezika v pre-valentno italijansko govoreči Gorici. Vtis pa imamo, da v tem izredno pomembnem segmentu izobraževanja mladih se odlo-
čitve in "strategije" sprejemajo površno ali tudi z nekoliko drugačnimi cilji, kjer slovenski jezik ni več glavna prioriteta. Sicer ne dvomimo v dobronamernost takih ali podobnih izbir, zelo pa dvomimo v učinkovitost in dolgoročne učinke v trenutku, ko npr. postane slovenska glasbena šola dejansko dvojezična in kjer slovenski jezik ni več edini jezik poučevanja.
Nihče noče zanemariti zelo kakovostnih glasbeno didaktičnih oprijemov slovenskega glasbenega šolstva na Goriškem in vsa čast zaradi številnih odličij in nagrad, ki jih prejemajo tudi neslovensko govoreči učenci-glasbeniki, kar je dokaz odlične organizacije, ki postavlja še zlasti center Komel v ospredje v goriškem prostoru. Ostaja pa osnovno vprašanje: do katere mere je taka šola, financirana z manjšinskimi sredstvi, dejansko šola s slovenskim učnim jezikom in do katere mere je morda postala šola, namenjena vsem: manjšincem, italijansko govorečim someščanom in učencem iz bližnje Slovenije. Iz vseh vidikov večjezična in čezmejna goriška šola, financirana s sredstvi slovenske manjšine.«
Razmišljanje goriškega vodstva SKGZ »vsekakor ne želi izraziti zaključnih ocen, pač pa sprožiti odprto, konstruktivno debato o zelo občutljivi temi, ki je gotovo ne gre zanemariti, in o vlogi naših ustanov pri izobraževanju mladih v slovenskem jeziku«.
gorica - Delo Dorice Makuc, raziskovalke in pričevalke
Kakor pahljača
Dorica Makuc, raziskovalka, priče-valka goriškega in širšega prostora, režiserka in avtorica nekaj knjig je bila v četrtek, v okviru niza srečanj »pod lipami«, gostja Krožka Anton Gregorčič in Kulturnega centra Lojze Bratuž. Po uvodnem pozdravu prirediteljev in po predstavitvi njene ustvarjalne poti, ki jo je okrog šestdesetim poslušalcem posredoval Adrijan Pahor, je sledila projekcija enega od njenih TV dokumentarcev (1988), in sicer o prvi svetovni vojni v Posočju.
Okoliščine so vplivale na to, da je bila Dorica Makuc rojena v Vidnu, maturirala je na učiteljišču, diplomirala pa v Beogradu iz diplomatskih ved in novinarstva. Seznam njenih »izdelkov« je neverjetno dolg in se širi kot pahljača od televizije do radia, od člankov do knjig. Obravnavala je znana in manj znana poglavja slovenske stvarnosti, kot so Rižarna, Rezija, Franja, Cerkno, Soška fronta, mejno vprašanje in razmejitev leta 1947, Istra, Baška grapa, slovenski vojaki na Sardiniji, slovenski ekonomski izseljenci v Severni Ameriki in Evropi (dvanajst filmov), tragedija v Ustju in požig Rašice, seveda ali še največ usode aleksandrink, ki so pomenile prelomnico glede odmevnosti v javnosti.
Med pogovorom s Pahorjem in publiko je poudarila, da jo je k takšnim vsebinam sililo prepričanje, da moramo vedeti, od kod prihajamo. Zato je šestindvajset let dela na slovenski televiziji, potem ko se je vrnila iz Milana, izkoristila skupaj s kolegico in prijateljico Mijo Janžekovič, da sta vodstvu ustanove spet in spet predlagali privlačne vsebine. Našli sta razpoložljivost glede tehnike in tudi časa za realizacijo. Včasih so nastale težave s financiranjem, dinar so nekajkrat devalvirali, a našle so se rešitve pri samih zainteresiranih slovenskih društvih v tujini, o katerih je poročala. Enkrat je Mohorjeva družba priskočila na pomoč za potovanje v Egipt ...
Dorica Makuc in Adrijan Pahor
Prisotni so izvedeli veliko zanimivih opisov tudi o njenem otroštvu, o očetu izdelovalcu glasbil, posebno orgel, s katerimi se je opremilo kar trideset cerkva na Koroškem in v Soški dolini. Obrtno delavnico je imel v Gorici na Placuti, a se je zaradi nacionalističnega pritiska moral leta 1932 z družino odseliti in izbral je Domžale. Posebno poglavje iz novejšega obdobja je čustvena in raziskovalna navezanost Dorice Makuc na Sardinijo preko kulturnega društva Skala iz Gabrij, ki je navezalo stike s tamkajšnjo stvarnostjo, zlasti v občini Mores. Gre za odkrivanje množičnega pojava služenja slovenskih nabornikov v Posebnih bataljonih. Okrog 12.000 je bilo neoboroženih fantov na razpolago italijanski kraljevi vojski, da so opra-
bumbaca
vljali težaška dela.
Dokumentarni film, ki si ga je bilo mogoče ogledati, je prikazoval še največ razmere v avstro ogrski vojski na Krasu, Sabotinu, Krnskem pogorju, pokopališča s križi ali nagrobnimi kamni, poglede iz zraka; posamezne scene ločujejo vložki z visečimi čeladami, mitralješkimi trakovi, lobanjami ... Vmes pa se v živo oglaša preživeli avstro-ogrski vojak, Slovenec Krapež, ki iz prve roke posreduje svoja gledanja na vojno. Sogovornik Do-rice Makuc je po ogledu upravičeno dejal, da gre več kot za dokumentarec, saj je ustvarjalno in umetniško sestavljen filmski trak. Dodamo, da je lahko nastal iz širokih kulturnih korenin in z občutkom za primorsko zemljo. (ar)
pomniki morije - Martinščina
K urejeni piramidi romajo madžarski obiskovalci
Spomenik pri Martinščini (zgoraj), kljukasti križ v njegovi bližini (spodaj) foto vip
Tokrat se bomo pomudili pri spominski piramidi v Martinščini. Z razliko od tistega nad Petovljami je ta objekt negovan, saj ga zaradi lažje dostopnosti pogosteje obiskujejo razne madžarske delegacije in turisti. To lahko ugotavljamo tudi po spominskih vencih, zastavicah in tablicah, ki so položene ali pritrjene k vznožju piramide. Spomenik namreč stoji na robu vasi, tik za vaškim pokopališčem.
Polk št. 4 je prihajal iz mesta Na-gyvarad (danes Oradea v Romuniji) in je
bil del 20. pehotne divizije. Od avgusta 1914
do maja 1915 se je boril na ruski fronti. Tam je utrpel velike izgube tako v spopadih kakor tudi zaradi bolezni, ki so razsajale med vojaki. Junija 1915 je bil polk premeščen na soško bojišče, kjer je zasedel položaje na robu doberdobske planote; tam se je na raznih odsekih uspešno zoperstavil napadom močnejšega nasprotnika. Ognjeni krst je doživel 11. julija 1915 med drugo italijansko ofenzivo. Zadnja bitka madžarskega polka na tem odseku fronte pa je potekala v usodnih avgustovskih dneh leta 1916, med 6. italijansko ofenzivo, ko je italijanskim enotam uspelo osvojiti Sabotin, Gorico, posledično pa še doberdobsko planoto. Tedaj je bilo 4. Honved polku ukazano, naj se žrtvuje in ščiti umik vsek av-stro-ogrskih enot z doberdobskega Krasa, ki so se pomaknile na nove položaje na ko-menskem Krasu. Pri varovanju uspešnega umika je sodelovalo kakih tri tisoč vojakov, krvavi boj pa je trajal cele štiri dni. Preživelo je le kakih 200 Honvedov, ki so se kot zadnji prebili preko Dola na nove položaje okoli Opatjega sela in Nove vasi.
Štiri piramide so si po videzu zelo podobne. Razlikujejo jih le malenkosti, ki so bile odvisne od uporabljenega gradbenega materiala. Vse štiri pa nosijo nekak šti-rioglati »klobuk«, na katerem je v madžarščini zapisano: »V spomin na padle junake in na bitke 4. pehotnega polka madžarske kraljeve vojske iz Nagyvaroda. Popotnik ustavi se za trenutek, snemi si klobuk in zmoli za vse tiste, ki so do zadnjega diha izkazali zvestobo domovini.«
Spomenik v Martinščini je danes urejen in negovan, še do prek kakimi dvajsetimi leti pa je bil razvalina. Podobno kot nad Petovljami so tudi to obeležje z udarniškim delom obnovili domačini in pripadniki sekcije bivših alpincev (ANA) iz Zagraja. Kot vedo povedati krajani, v zadnjih letih prihaja veliko obiskovalcev iz Madžarske in Romunije (tam živi madžarska manjšina), med prišleki pa se žal najdejo tudi nosilci ideologije iz najbolj mračnih evropskih časov. Znamenje njihove prisotnosti smo opazili na hrbtni strani obcestne table le nekaj metrov stran od spominske piramide. Želimo si seveda turistov, ki bodo v naših krajih odkrili marsikaj lepega, zanimivega in poučnega, nacistično nastrojeni obiskovalci pa nikakor niso dobrodošli! (vip)
V rubriki Pomniki morije smo pred nedavnim pisali o spomeniku nad Peto-vljami, ki so ga v obliki piramide postavili madžarski vojaki v prvih mesecih leta 1918. Takrat je vojna že nekaj mesecev divjala pri reki Piavi v Venetu, celotno Posočje pa si je lizalo rane po poltretjem letu vojnega pu-stošenja. Podobno kot vojaki vseh narodnosti Avstro-Ogrske so tudi madžarski polki krvaveli na soških bojiščih. Madžarski 4. polk je krvavel na doberdobskem in kasneje komenskem Krasu, ob koncu vojne na Goriškem pa še na Škabrijelu. Za svoje zasluge je polk od vojaških oblasti dobil dovoljenje, da zgradi štiri spominska obeležja: dve na doberdobskem Krasu, po enega v Novi vasi in na pobočju Škabrijela.
šempeter
Bolnišnica z vršilko dolžnosti
Svet zavoda splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru je v petek popoldne sprejel odstop dosedanjega direktorja Darka Žiberne in za vršilko dolžnosti imenoval Natašo Fik-fak. Odločali so se med tremi kandidati. Odločitev sveta zavoda tako o odstopu Žiberne kot imenovanju Fikfakove mora sedaj potrditi še slovenska vlada.
Žiberna je bil na mesto direktorja imenovan marca lani, ko je imenovanje potrdila tudi vlada. Pred tem je bil vršilec dolžnosti vse od lanskega avgusta, ko je potekel mandat njegovemu predhodniku Silvanu Saksidi. Šempetrsko bolnišnico je Žiberna že vodil med leti 1997 in 2007, ker pa je tedaj v Janševi vladi zasedel mesto državnega sekretarja, ga je na direktorskem mestu zamenjal Saksida. Za tak korak se je odločal vse od začetka letošnjega leta zaradi različnih ano-nimk in nasploh načinov reševanja problemov z anonimkami v bolnišnici, je povedal ob odstopu.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 19. oktobra 2014
17
VRH - V nedeljo
Pohod sedmih čudes je že tradicija
Kulturno društvo Danica z Vrha ponovno prireja Pohod sedmih čudes ter ljubiteljem narave in po-hodništva ponuja enkratno priložnost, da si z daljšim sprehodom skozi kraško pokrajino ogledajo in spoznajo lepote in znamenitosti, ki jih je v bližnji okolici Vrha kar nekaj. Prihodnjo nedeljo bo zbirališče v centru Danica med 8.30 in 9.30. Pot bo najprej vodila na Brstovec, kjer si bo mogoče ogledati ostaline in kaverne iz prve svetovne vojne, nato bo vodila mimo jamarske koče proti Ru-bijskemu gradu, ki ga domačin Ven-ko Černic obnavlja. Tam bo pohod-nike pričakala malica, nakar se bodo skozi park in vinograde Rubijskega gradu spet povzpeli proti gornjemu delu vasi. Na Gornjem Vrhu bo spet možen ogled kavern. Sledil bo postanek v kleti Rubijski grad, kjer bodo na voljo vina kraške zemlje. Letos si bodo pohodniki lahko privoščili tudi pokušnjo marmelad, medu in drugih sadov kraške zemlje, ki jih v svoji Hiši okusov skrbno pripravlja domačinka Sara Devetak. Na cilju v centru Danica bodo vsem postregli s toplim obrokom, otroci pa si bodo lahko privoščili tudi ježo s konjem, za kar bo tudi letos poskrbela Škuadra UOO, ki bo na prizorišče prišla z lepim številom konj.
DOBERDOB
Ne o bitkah, temveč o saniteti
Društvo Jezero iz Doberdoba bo v petek, 24. oktobra, pripravilo zgodovinsko-kulturni večer ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, ki je ravno na doberdobskem Krasu pustila za sabo trajne sledi. Vendar ne bo govora o bitkah, orožju in tehnikah vojskovanja, temveč predvsem o humanitarnih dejavnostih v času vojne. Gre za saniteto, ki se je spričo velikega števila ranjencev prav v prvi svetovni vojni zelo razvila in je predstavljala pomemben sektor v vseh vojskujočih se armadah. V goste bo prišel mladi nevrokirurg Tomaž Velnar iz Vrtojbe, član društva Soška fronta iz Nove Gorice, ki bo predaval ob prikazu posnetkov vojaških bolnišnic in sanitetnega materiala. Na ogled bo tudi razstava fotografij, dokumentov in razne vojaške zdravniške opreme. V drugem delu večera bo David Erik Pipan iz Nove Gorice predstavil svojo novo knjigo o vojaških značkah v av-stro-ogrski armadi; predstavitev bo podkrepil s projekcijo posnetkov vojaških značk in drugih oznak. Večer bo povezoval Vili Prinčič, nastopila bosta tudi moški in ženski zbor društva Jezero, ki ju vodita Zulejka De-vetak in Dario BertinazziVečer bo potekal v dvorani društva Jezero z začetkom ob 20. uri, razstava pa bo trajala še ves naslednji teden.
KULTURNI DOM
SINAGOGA
Današnja Palestina Michelstaedterjev opus
V torek, 21. oktobra, ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem dom javno srečanje na temo »Pripoved s posnetki o potovanju po Palestini z združenjem Assopace Palestina«. Posvečeno bo konfliktu v Gazi, ki je terjalo številne človeške žrtve. Gosta večera bosta neposredna očividca dogodkov v Gazi med izraelskim vojaškim posegom, Andrea Franchi in Lorena Fornasir iz Pordenona. Prireditelja dogodka bosta Kulturni dom in Forum Cultura iz Gorice.
Judovski praznik Simchat Torah so obeležili 17. oktobra; na ta dan je bila tudi obletnica smrti goriškega judovskega misleca Carla Michelstaedterja. Goriška sinagoga hrani izbor njegovih risb in slik zlasti z avtobiografsko vsebino, ki jih je Carlova sestra Paula zapustila državni knjižnici. Društvo prijateljev Izraela prireja danes ob 18. uri v goriški sinagogi vodeni ogled Michelstaed-terjevega slikarskega opusa, ki ga bo predstavil Francesco Imbimbo.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
tuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288).
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. in 24. oktobra ob 20. uri »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Neda R. Bric); informacije in predproda-ja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
~M Gledališče
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 24. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »1914-1918. Trst, mesto v vojni«; 27. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »Prizma optimizma«; 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; 26. januarja 2015 ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Maze Runner - Il labi-rinto« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 2: 11.30 »Ascoltare e vivere le fiabe« (vstop prost); 16.00 »Pongo il cane milionario«; 17.45 - 20.10 -22.00 »I due volti di gennaio«. Dvorana 3: 15.30 »Boxtrolls - Le sca-tole magiche«; 17.20 - 21.40 »Class Enemy - Razredni sovražnik«; 19.30 »Razredni sovražnik« (v slovenščini z italijanskimi podnapisi). DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 17.30 - 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore« 19.50 »Lucy«.
Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.00 »Tutto puo cambiare«. Dvorana 3: 16.00 »Disney Junior Party«; 17.20 - 19.50 - 22.10 »Maze Run-
Koroški kulturni dnevi na Primorskim
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica
iiros
a - Trst
Krščanska kulturna zveza - Celovec
Prireditve na Goriškem
Danes, 19.10. 2014 ob 11. 30
Štmaver (Gorica), sedež KD Sabotin Lutkovna predstava
ŽABE
Nastopa
SKD Celovec Lutkovna skupina Mi smo mi - Navihanci Soprireditelj KD Sabotin
Torek, 21.10. 2014 ob 18. uri
Gorica, galerija Ars - Katoliška knjigarna
Odprtje likovne razstave Koroške pokrajinske sanje akademskega slikarja
KRISTIJANA SADNIKARJA
umetnika bo predstavil Jože Kopeinig
Glasbenipoklon: Glasbeniki iz Šentprimoža Soprireditelj Društvo ARS
Sreda, 22.10. 2014 ob 17. uri
Gorica, komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž
SREČANJE GLASBENIH ŠOL
Sodelujejo
SCGV Emil Komel, Koroška glasbena šola, Glasbena matica Soprireditelj Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel
Nedelja, 26.10. 2014 ob 17. uri
Standrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič Gledališka predstava
BOLJE TIČ V ROKI KOT TAT NA STREHI
Nastopa
Gledališka skupina KPD PLANINA Sele _Soprireditelj PD Štandrež_
ner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.20 -22.15 »... E fuori nevica«. Dvorana 5: 15.00 - 17.30 - 20.30 »Il giovane favoloso«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.00 »I due volti di gennaio«.
Dvorana 3: 17.20 - 21.40 »Class Enemy - Razredni sovražnik«; 19.30 »Razredni sovražnik« (v slovenščini z italijanskimi podnapisi).
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore« 19.50 »Lucy«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Tutto puo cambiare«.
Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 18.00 - 20.20 - 22.15 »... E fuori nevica«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »Il giovane favoloso«. JUTRI V KRMINU
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »La nostra terra«.
□ Obvestila
Razstave
POTUJOČA RAZSTAVA »NORA, DU BIST EIN ENGEL« bo na ogled v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici do 24. oktobra. Razstavo o igralki Nori Gregor je Kinoatelje postavil v sodelovanju s SNG Nova Gorica in Visoko šolo za umetnost Un-verze v Novi Gorici. Ogled je brezplačen po urniku: vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure ter eno uro pred začetkom predstav.
M Izleti
19. KRAŠKI KROŽNI POHOD Sela na Krasu-Jamlje-Sela na Krasu bo danes, 19. oktobra, v priredbi AŠKD Kre-menjak in TD Dren. Od 9. ure vpisovanje v Selah, ob 10. uri start, ob 11. uri malica pri AŠKD Kremenjak v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob
KC Lojze Bratuž in Založba Mladika
nova knjiga prodornega glasu slovenske poezije
Marij Čuk
KO NA JEZIKU KOPNI SNEG
Predstavitev Marija Češčut
Na srečanju tudi brezplačna pokušnja vin Fiegl in sirov Zidarič.
Četrtek, 23. oktobra, ob 18.30 v Centru Bratuž
PD Štandrež
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža:
pri blagajni, 19. oktobra 2014,
od 11. do 12. ure in eno uro pred predstavo
Informacije: Božidar Tabaj 0481 20678
14.30 družabne igre, sledi ples. Obvezen veljaven osebni dokument. Pohod odpade ob slabem vremenu.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV iz Sovodenj organizira v nedeljo, 9. novembra, celodnevni izlet v Istro. Vodič bo predstavil Grožnjan in Motovun, kjer bo kosilo, zaključek izleta bo v Umagu; informacije po tel. 340-3423087 (Paolo) in tel. 3283717328 (Štefan). Vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih in petkih od 17.00-18.00 do 30. oktobra.
SPDG prireja v nedeljo, 26. oktobra, izlet na Brinico (1636 m) v Viškorški gori. Tura vodi po zahtevni označeni poti in traja 5 ur in pol, od katerih je 3 ure vzpona. Sledil bo postanek v dolini Karnahte in okoliških vaseh. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 23. oktobra, ob 19. uri na društvenem sedežu; prijave in informacije po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na naslov andrej@spdg.eu.
SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja enkrat na teden tečaj pilatesa pod vodstvom Sare Rossi. Prvo srečanje bo na sedežu društva v sredo, 29. oktobra, ob 19.30; informacije po tel. 3471243400 (Magda Prinčič).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
KD SOVODNJE ob urejanju društvenega arhiva vabi vse člane, občane in prijatelje, ki hranijo doma članke, slike ali katerikoli drugi material v zvezi z delovanjem Kulturnega društva Sovodnje, sovodenjskim kulturnim domom ali o Jožefu Češčutu, bivšem županu in podpredsedniku društva, da stopijo v kontakt s predstavniki društva, da bi lahko ta material poslikali ali fotokopirali; informacije po tel. 349-3666161 (Erik).
SKD SABOTIN vabi na tradicionalni 25. jesenski pohod na Sabotin danes, 19. oktobra. Zbirališče ob 8. uri na mostu nad cesto za v Brda, odhod ob 8.30. V cerkvici Sv. Valentina bo maša ob 10. uri, po pohodu bo ob 11.30 v društvenih prostorih lutkovna prestava »Zabe«
lutkovne supine Mi smo mi, Navihanci iz Celovca. Od 12.30 bodo delovali enogastronomski kioski, udeleženci pohoda bodo prejeli krožnik pašte.
LETNIKI 1974 bodo skupaj praznovali v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri v gostilni Turri v Štandrežu. Tisti, ki se bodo udeležili praznovanja, naj se vpišejo in pustijo predujem 15 evrov v gostilni pri Turriju do srede 22. oktobra; informacije po tel. 348-5856972 (Katja) ali 338-7501181 (Tamara).
0 Prireditve
ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO bo v
grofovi dvorani goriškega gradu priredilo danes, 19. oktobra, ob 11. uri srečanje z Angelom Floramom, ki bo predaval o duhovnosti in vernosti v srednjem veku, ob 17. uri bodo predstavili knjigo »Opusculum de sapori-bus« avtorice Marialuise Cecere.
DRUŠTVO GO-SPOMINČICA za pomoč pri demenci in Dom upokojencev Nova Gorica prirejata »Alzheimer caffe« v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16.30 v Domu upokojencev Nova Gorica. Vojko Kavčič bo govoril na temo »Kako upočasniti umsko staranje«.
»KRAŠKI VEČER« v Lokandi Devetak bo v četrtek, 30. oktobra, ob 20. uri in bo posvečen prvi svetovni vojni; obvezna rezervacija na tel. 0481-882488 ali na naslov info@devetak.com.
0 Mali oglasi
V RUPI prodajamo domač krompir in zelenjevo; tel. 389-2308216 od 10. ure dalje.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 11.00, Luciano Marc-hi iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
JUTRI V LOČNIKU: 9.10, Elio Pelesson (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V DOBERDOBU: 11.00, Pavlina Koren vd. Ferletic (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 10.55, Daria Gabro-vec por. Dermit s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče.
1 B
Nedelja, 19. oktobra 2014
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
RAI3bis
RAI MOVIE
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 10.00 Buongiorno Benessere 10.20 Maša 12.30 Linea Verde 14.00 Talk show: L'arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.25 Carosello Reloaded 21.30 Nad.: Il restauratore
RAI2
7.00 Risanke 8.35 Serija: Il nostro amico Charly 10.00 Dok.: La danza della vita 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.0017.05, 20.30, 1.00 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano... 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Šport: Stadio Sprint 18.10 Šport: 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva
RAI3
7.00 Film: Ti-Koyo e il suo predecessore 8.45 12.10, 12.45, 15.50 Pohod miru Perugia - Assisi 9.45 Film: La freccia nel fian-co 11.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.25 Timbuctu - I viag-gi di Davide 12.55 Colpo di scena 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 17.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 20.00 Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.45 Report 23.40 Gazebo
RAI4
12.10 Film: Nati per combattere (akc.) 13.55 Film: Detective Dee e il mistero del-la fiamma fantasma (akc.) 16.00 Dok.: Fu-mettology 16.30 17.20 Serija: Continuum 17.15 Novice 18.05 Nad.: Brothers & Sisters 19.40 Serija: Ghost Whisperer
21.15 Film: Chloe - Tra seduzione e inganno (triler, '03, i. J. Moore, A. Seyfried)
22.50 Mainstream 23.15 Film: 13 assassi-ni (akc.)
_RAI5_
11.55 Inventare il tempo 12.50 Cult Book 13.25 Ubiq - Mestieri 13.55 Un anno nel-le terre selvagge 14.55 Il popolo degli oceani 15.55 Cinque buoni motivi 16.05 Gledališče: Open Day 17.55 Novice 18.00 David Letterman Show 18.55 Petruska presenta 19.00 Coup Fatal 20.40 Dok.: Antonio Pao-lucci 21.15 Art of... Russia 22.15 Cool Tour Arte 23.15 Film: Tutti per uno (dram.)
IRIS
Nedelja, 19. oktobra Iris, ob 13. uri
Zabriskie point
ZDA 1970
Režija: Michelangelo Antonioni Igrajo: Harrison Ford, Mark Frechette, Daria Halprin in Peter Lake
Drugi film, ki ga je Antonioni posnel na tujih tleh, je spet zgodba, ki postavlja v center pozornosti človeka. Tokrat ne v Londonu, kot v filmu Blow Up, ampak na ameriških tleh, v puščavski Kaliforniji. Mark je dokaj samosvoj študent, ki ga losangeleška policija neutrudno išče, ker je osumljen umora. Mladenič naj bi namreč ubil prav policijskega agenta in prav zato tudi zbežal na ukradenem turističnem letalu.
Med begom je v Kaliforniji Mark srečal in se tudi zaljubil v dekle, Dario, ki pa odhaja v Phoenix, da bi tam preživela počitniški oddih. V zapuščenem in nadvse depresivnem Zabriskiem pointu Mark in Daria preživita čudovite trenutke, pa čeprav ju za bregom čaka drugačna usoda ... Za glasbeno kuliso je poskrbela skupina Pink Floyd.
ITALIA1
/
14.10 23.05 Roma Daily 14.25 Film: Ladies in Lavender (dram., '03, i. J. Dench) 16.15 Film: Un biglietto per due (kom., '87, i. S. Martin) 17.50 Novice 17.55 Film: Leoni per agnelli (dram., '07, i. T. Cruise, M. Streep) 19.30 Film: Toto, lascia o raddoppia? (kom.)
7.35 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.40 Film: Ed - Un campione per amico 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: Scuola di ladri 16.05 Film: Scuola di ladri - Parte seconda 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.00 Nan.: Love bugs 19.15 Film: Il signore degli anelli - La compagnia dell'anello (fant., '01, i. E. Wood) 21.30 Dok.: Adam Kadmon - Rivelazioni 0.15 Dok.: Surviving Disaster
IRIS
10.55 Film: Il cigno (kom.) 13.00 Film: Za-briskie Point (dram., '70, i. H. Ford) 15.05 Film: Respiro (dram., It., '02) 16.55 Note di cinema 17.05 Film: Disco (kom.) 19.05 Film: Sesso e potere (kom.) 21.00 Film: Viola bacia tutti (kom., It., '97, r. G. Veronesi) 22.50 Film: Zora la vampira (kom., It., '00, r. A. in M. Manetti)
21.15 Film: Due sconosciuti, un destino (dram., '92, i. M. Pfeiffer) 23.20 Nad.: Boardwalk Empire
RAI PREMIUM
10.35 Nad.: Trilussa - Storia d'amore e di poesia 14.25 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.30 Serija: La nave dei sogni 16.05 Serija: Tutti pazzi per amore 17.00 Novice 17.05 Pechino Express - Ai confini dell'Asia 19.30 Nad.: Raccontami 21.15 Tale e Quale Show 0.00 Nad.: Notte prima degli esami
_RETE4_
7.25 Serija: Zorro 7.55 Dok.: Mondo som-merso 8.55 Aktualno: Terra! 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 I grandi della fede 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 13.00 Pianeta mare 13.55 Donnavventura 14.45 Film: Per piacere... Non salvarmi piu la vita (kom.) 16.45 Film: Lucy Luke - Caffe ole 19.35 Nad.: Tempesta d'amore
LA7
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 10.45 Otto e mezzo, pon. 11.30 Bersaglio mobile 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Film: Jane Doe 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia
LA7D
7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.20 I menu di Be-nedetta 10.0019.30 Talent show: Chef per un giorno 11.00 13.05 Cuochi e fiamme 14.05 Dottori in prima linea 18.20 Talk show: Le invasioni barbariche 21.30 Croz-za ne Paese delle Meraviglie 22.55 Film: Goodbye, Mr. Zeus! (kom., It., '09)
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.15 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.30 Aktualno: Musa Tv 10.45 Aktualno: Salus Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 19.45 Fede, perché no
LAEFFE
12.20 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 14.15 19.05 Serija: Bourdain - Cucine segrete 16.00 21.10 Nad.: The Paradise 17.10 20.10 Serija: Racconti dalle citta di mare 22.20 Film: La leggenda del re pescatore
CIELO
21.30 Film: C'era una volta il West (vestem, '68, r. S. Leone, i. H. Fonda)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere dello spirito 9.45 Dietro le quinte 10.00 Show: The Chef - Talento e passione in cucina 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Mela-verde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Pa-perissima Sprint 21.10 Nad.: I Cesaroni 23.30 Show: X-Style 0.30 Talk show: Mau-rizio Costanzo Show
VREDNO OGLEDA
DMAX
11.25 22.50 Nudi e crudi 14.05 Te l'avevo detto 15.00 Acquari di famiglia 15.50 I maghi delle auto 16.45 Fast n' Loud 17.40 Affari a quattro ruote 18.35 Affare fatto! 19.30 21.10 Affari a tutti i costi 20.20 Banco dei pugni 22.00 Chicago in affari 23.40 Mixologist
SLOVENIJA1
7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 22.55 Poročila, šport in vreme 13.20 Slovenski pozdrav 14.45 Slovenska polka in valček 2011 15.10 Film: Lassie 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Naš vsakdanji kruhek 20.30 Nad.: Doktor Martin 21.25 Intervju 22.25 Odmevi 23.15 Dok. serija: Zakaj revščina
SLOVENIJA2
7.55 Globus 8.25 Slovenski magazin 9.30 Turbulenca 10.00 Ugriznimo znanost 10.35 Žogarija 11.05 Glasbena matineja 12.10 Slovenska jazz scena 13.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Danska - Portugalska, pon. 15.20 Nogomet: Prva liga, Maribor -Celje, pon. 17.15 Avtomobilnost 17.45 Dok. serija: Junaki ameriških Tv serij 18.40 Aritmični koncert 19.50 Žrebanje Lota
20.00 Ob 300-letnici rojstva Ch. W. Glucka 21.00 City folk 21.25 Dok. odd.: Valentinov duh - politika za podobami 23.00 Kratki film: Ko naju več ne bo 23.20 Kratki film: Veter v meni 23.35 Aritmija
_KOPER_
14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Potopisi 16.05 Koncert Serge Lopez Trio 17.00 Avtomobilizem 17.25 Istra skozi čas 18.00 Fens 2014 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Bulb faction 22.15 Alpe Adria 22.45 Poletni festival 2014
TV PRIMORKA
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.00 Primorska znamenja 17.30 Besede miru 18.00 ŠKL 18.30 Folklora Mandrač 20.00 Zgodovina slovenskega letalstva, 1. del 20.30 Med prijatelji 21.30 Od čebele do medu 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Vi-deostrani
_POP TV_
6.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Film: Zathura - Vesoljska avantura (fant.) 13.00 Serija: Dallas 13.50 Film: Upanje ostane 16.05 Film: Trije lopovi in potepin (kom.) 18.00 Serija: Gostila išče šefa 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 21.40 Top 4 s Tjašo Kokalj
8.00 11.00 Studio MotoGP 8.10 Motoci-klizem: Moto3, VN Avstralije, dirka 9.10 Motociklizem: Moto2, VN Avstralije, dirka 10.00 18.45 Motociklizem: MotoGP, VN Avstralije, dirka 11.15 12.15 Wrestling 13.15 Novice 13.30 Film: Slammed! Sbal-lottato! 15.30 Film: Colpi da maestro (kom., '12) 17.15 Stop & Go 18.30 Serija: Bar da incubo 19.45 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 21.15 X Factor 2014, Home Visit 23.15 Film: Django Unchained (vestern, '13, r. Q. Tarantino, i. J. Foxx, C. Waltz, L. DiCaprio)
22.40 Film: Tisti veseli dan (kom., i. R. Williams)
_KANAL A_
8.40 Serija: Veliki pokovci 9.30 ŠKL - Šport mladih 10.15 Nad.: Merlinove pustolovščine 11.10 Tv prodaja 11.25 Serija: Zakladi s podstrešja 12.25 Serija: Sanjska upokojitev 12.50 Film: Svet v plamenih 14.30 Serija: Šola za prvake 15.00 Serija: Ljudje prihodnosti 15.50 Film: Norbit (kom.) 17.50 Volan 18.25 Serija: Tv Dober dan 19.30 Serija: Nepraktični šaljivci 20.00 Film: Bour-nov ultimat 22.00 Film: Štiri bratje 0.05 Film: Mirno jezero 2
PLANETTV
10.45 Serija: Ramsay rešuje hotele 11.40 Šport: Magazin lige prvakov 12.15 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.15 Serija: Hiša vaših sanj 14.20 Moj dragi zmore 16.20 Film: Čudoviti lisjak (anim.) 18.05 Nan.: Diagnoza zločina 19.00 Danes 20.00 Film: Potegavščina na letalu (akc.) 21.45 Film: Dokaz življenja (triler)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Polke in valčki domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z gorške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Volilni studio;
22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da ris-coprire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sono-ricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjih dneh boste zelo pikolovski, še posebno natančni boste glede rokov. Sodelavci ne bodo navdušeni nad vašo pretirano doslednostjo. Najprej pometite pred lastnim pragom.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Imeli boste odlično intuicijo, ki bo pripomogla k vaši samozavesti. Z lahkoto boste kljubovali obveznostim na delovnem mestu. S pomočjo kolektiva bodo dosežki še večji.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Počutje bo odsev tako poslovnih kot zasebnih odnosov. Veliko vam bo pomenilo, kaj si ljudje mislijo o vas. Ljubezen: samskim se bo po dolgem času nasmehnila sreča.
RAK 22.6.-22.7.: Na delov«« nem mestu bodite odločni in se ne podredite volji kolektiva. Ne podcenjujte svojih sposobnosti. Izboljšanje samopodobe bi vam prav tako koristilo na ljubezenskem področju.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Odnos z ne-(^^r kim prijateljem se lahko hitro spremeni. Ne začnite presojati njegovih napak. Kompromis bo nujen! Na delovnem mestu ne bo sprememb. Umirjeno dogajanje vam bo ugajalo.
DEVICA 24.8.-22.9.: Pehanje ^^ za uspehom na delovnem mestu bo končno obrodilo sadove. Nadrejeni bo opazil vaša prizadevanja. Na osebnem področju boste premalo pozornosti posvečali družini.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vse, ^ ^ kar ste si v preteklih dneh zastavili na poslovnem področju, ste uspešno opravili. Najboljše ste prihranili za konec, nadrejeni bo zadovoljen z opravljenim.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Kljub prostim dnevom si niste odpočili od obveznosti in stresa. Zaradi vaše fizične in psihične odsotnosti trpijo odnosi v družini. Bližnjim posvetite vso energijo in pozornost.
STRELEC 23.11.-21.12.: Na
delovnem mestu je pred vami naporno in polno obdobje. Prihodnjih nekaj dni uživajte v brezdelju in se ne obremenjujte s težavnimi dnevi, ki so pred vami.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Reorganizirajte si obveznosti na delovnem mestu. Postavite si nove cilje, saj boste le tako lahko dosegli to, kar ste si zadali. Ljubezen: neka oseba poskuša pridobiti vaše zaupanje.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: V odnosu z bližnjimi niste najbolj pri stvari, veliko odgovornosti gre pripisati neuspešnemu poskusu ločitve službenega in zasebnega življenja. V ljubezni je potrebne več pozornosti.
RIBI 20.2.-20.3.: Previsoki cilji lahko pripeljejo do razočaranja. Sicer dobro vplivajo na vašo motivacijo, vseeno pa bo za želene dosežke treba žrtvovati čas, ki ga lahko izrabite za pomembnejše zadeve.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 19. oktobra 2014
19
RAI3bis
RAI PREMIUM
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejni Tv: dnevnik Slo 1
RAI1
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00, 0.30 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ca-rosello Reloaded 21.15 Nad.: La strada drit-ta 23.25 Reportaža: Petrolio
12.00 Nad.: Betty la Fea 12.50 19.15 Nad.: Terra Nostra 13.45 Nad.: Un ciclone in convento 15.35 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.40 Rubrika 15.55 Serija: Il commissario Rex 17.25 Novice 17.40 Nad.: Pasion Prohibida 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 22.50 Serija: Squadra Speciale Vienna 23.40 Serija: Un
caso di coscienza
RETE4
RAI2
7.00 Serija: Heartland 7.45 Protestantesi-mo 8.15 Serija: Le sorelle McLeod 8.55 Nad.: Pasion Prohibida 9.50 13.00, 17.45, 18.20, 20.30, 23.20, 0.20 Dnevnik, vreme in rubrike 11.00 I fatti vostri 14.00 Detto fat-to 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Im-pazienti 21.10 Reality show: Pechino Express 23.20 Show: Quanto manca? 0.35 Dok.: Senza peccato
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricetta all'italiana 11.3018.50, 0.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Il comandante Florent 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Aktualno: Terra!
CANALES
RAI3
6.00 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 Gazebo
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 18.00, 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cen-tovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Talk show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Serija: Squadra Antimafia 23.30 Nad.: Dracula
ITALIA1
RAI4
11.5016.25 La vita segreta di una teenager americana 12.40 17.15 Joan of Arcadia 13.25 Heroes 14.15 20.20 Beauty and the Beast 15.00 19.40 Streghe 15.45 One Tree Hill 17.15 Novice 18.05 Robin Hood 18.55 La spada della verita 19.35 Streghe
7.05 Serija: La vita secondo Jim 7.30 Serija: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Nan.: Chuck 18.15 Nan.: Love bugs 19.20 Serija: C.S.I. - New York
21.15 Film: Ironclad (pust.) 23.25 Film: Il signore degli anelli (anim.)
_RAI5_
11.45 Glasba: Mozart 12.45 Europa Street Art 13.20 La nascita dei continenti 14.25 Il popolo degli oceani 15.25 Dok. film: So-relle mai 17.20 Scaramouche Scaramouc-he 17.35 Novice 17.40 David Letterman Show 18.30 Il giro del mondo in 80 mera-viglie 19.30 America tra le righe 20.40 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: Caffe Feydeau 23.10 Icone 0.15 Teatro in Italia
RAI MOVIE
12.45 Film: Days of Glory (voj.) 14.50 22.55 Roma Daily 15.05 Film: Calendar Girls (kom.) 17.00 Novice 17.05 Film: La batta-glia di Midway (voj.) 19.20 Film: Io tigro, tu tigri, egli tigra (kom.) 21.15 Film: Io sono Valdez (vestern, '71, i. B. Lancaster)
23.10 Film: Blow Out (triler, 'Si, i. J. Travolta)
21.10 Film: ... e alla fine arriva Polly (rom., '04, i. B. Stiller, J. Aniston) 23.00
Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco
_IRIS_
11.20 Film: Indovina chi viene a merenda? (kom., It., '68) 13.10 19.10 Serija: Hazzard 15.20 Film: Il pistolero dell'Ave Maria (ve-stern) 17.00 Note di cinema 17.05 Film: Col ferro e col fuoco (pust.) 20.55 23.00 Io l'ho visto 21.00 Film: Il delitto perfetto (krim., '54, r. A. Hitchcock, i. G. Kelly) 23.05 Film: Il sipario strappato (krim., '66, r. A. Hitchcock, i. P. Newman)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Serija: McBride 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita
_lazd_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Talent show: Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiam-me 16.50 SOS Tata 21.10 Nad.: Sex and the City 22.55 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Le ri-cette di Giorgia 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 15.15, 23.30 Košarka 18.00 Trieste in diretta 19.00 Peccati in tavola 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffè dello sport 22.30 Il caffè del-lo sportivo
LAEFFE
13.45 19.45 Novice 14.05 Serija: Jamie - Ri-cette a 5 euro 14.55 Serija: L'archeologo va-gabondo 16.00 Grand Designs 17.00 20.10 Serija: Racconti dalle citta di mare 18.00 Serija: Jamie Oliver in USA 18.50 Serija: Bour-dain - Cucine segrete 19.55 Dalla A a LaEf-fe 21.10 Film: I Love Movies 22.55 Nad.: Xanadu - Una famiglia a luci rosse
CIELO
11.30 Hell's Kitchen 13.0014.30, 15.30 MasterChef 13.30 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 18.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Af-fari di famiglia
Ponedeljek, 20. oktobra Rai 5, ob 15.35
VREDNO OGLEDA
Soreiie mai
Italija 2010
Režija: Marco Bellocchio Igrajo: Alba Rohrwacher, Donatella Finocchiaro, Pier Giorgio Bellocchio in Gianni Schicchi
Družinska zgodba, opremljena z glasbo Giuseppeja Verdija in postavljena v Bobbio, majhno mestece blizu Piacenze, kjer se je v resnici rodil tudi Bellocchio.
Šest različnih poglavij nam približa Saro in Eleno, mamo in hčerkico, ki v resnici živita ločeno, ker se je Sara odločila za igralsko kariero in je stalno okoli, hčerko pa pustila v oskrbo tetam v Piacenzi.
Sara, ki ima dokaj razburkane odnose z bratom Giorgiom se na lepem odloči, da bo že trinajstletno Eleno končno vzela s sabo. To seveda skali družinske odnose a za deklico predstavlja nov začetek.
Bellocchiov film je točno to, slovo od preteklosti, ki je hkrati izredna priložnost za novo poglavje prihodnosti.
21.10 Film: Il mio angolo di paradiso (rom., '11, i. K. Hudson) 23.15 X Factor, Home Visit
_DMAX_
12.20 Chi offre di più? 13.15 Te l'avevo det-to 14.05 20.20 Banco dei pugni 15.00 Turt-leman 15.50 Dual Survival 16.45 Airport Security 17.40 Una famiglia in affari 18.35 Property Wars 19.30 Affari a tutti i costi 21.10 River Monsters 22.50 Blood Lake
SLOVENIJA1
6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.10 Izobraževalni program 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Dok. serija: Village Folk 15.5518.35 Otroški program: OP! 17.25 0.00 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga 18.00 23.05 Podoba podobe 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.30 Resna glasba
SLOVENIJA2
6.00 9.05 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Infodrom 8.15 Nan.: Kot ata in mama 8.40 Enajsta šola 11.30 Dobro jutro 14.30 19.05, 23.40 Točka 15.40 Na lepše 16.10 Intervju 17.05 Dober dan, Koroška 17.45 Prava ideja! 18.10 Dok. odd.: Mehanizem z Antikitere 20.00 Film: Renoir (biogr.) 21.50 Serija: George Gently 23.20 Odprta knjiga
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.30 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert: Tar-tinijev festival 2005 16.05 Vesolje je... 16.35 Tednik 17.05 Dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža
TV PRIMORKA
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Spomini na Goriško 18.30 ŠKL 19.00 Ansambel Spev 20.00 Fenomen Bruno Grö-ning, 2. del 21.00 Drugačne zvezde 21.35 Izdelovanje prunel 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
_POP TV_
6.00 Risanke in otroške serije 7.25 Serija: Lepo je biti sosed 8.15 9.25, 10.35, 11.50 Tv Prodaja 8.30 14.50 Serija: Queen Latifah show 9.40 15.45 Nad.: Barva strasti 10.50 16.40 Nad.: Sila 12.05 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Film: Tisti veseli dan (kom., i. R. Williams) 17.00 18.55, 22.40 Novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.45 Serija: Gasilci v Chicagu 23.10 Serija: Mentalist 0.05 Serija: Na robu znanosti
_KANAL A_
6.5013.00 Risanke 8.25 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.15 13.55 Serija: Revolucija
10.05 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.40 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Kamp razvajencev - Matere in hčere 12.30 13.40 Tv prodaja 14.45 Film: Goljufi 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Njegovi ta-stari (kom.) 22.10 Film: Shaft
PLANETTV
11.0012.30 Tv prodaja 11.15 Nan.: Mike & Molly 11.40 Modni oblikovalci Heidi Klum 12.45 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.25 Kmetija - Nov začetek 16.30 Film: Beseda za besedo (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Kmetija - Nov začetek
21.00 Film: Brez obraza (akc., '97) 23.35
Nan.: Pod lupo pravice
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Saša Mar-telanc: Utrinki iz ljubih daljav - 3. nad.; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni izbor, 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Nedelja, 19. oktobra 2014_PRIREDITVE, KRIŽANKA
GLEDALIŠČE
FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA
TRST
Slovensko Stalno Gledališče
V	petek, 7. novembra, ob 20.30 / Thomas Mann / Katarina Pejovic: »Čarobna gora«. / Ponovitve: v soboto, 8. ob 20.30 in v nedeljo, 9. novembra ob 16.00.
V	petek, 14. novembra, ob 20.30 / Marko Sosič, Carlo Solazzi / Igor Pison: »19141918. Trst, mesto v vojni«. / Ponovitve: v soboto, 15. ob 20.30, od četrtka, 20. do sobote, 22. ob 20.30, v nedeljo, 23. ob 16.00v petek, 28. ob 20.30, v soboto, 29. ob 19.00 in v nedeljo, 30. novembra, ob 16.00.
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
V	sredo, 22 oktobra, ob 20.30 / Gianni Clementi: »Finis Terrae« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od četrtka, 23 do sobote, 25., ob 20.30 in v nedeljo, 26. oktobra, ob 16.00.
V	ponedeljek, 27. oktobra, ob 21.00 / Antonio Albanese: »Personaggi«.
V	torek, 28. oktobra, ob 20.30 / Proza / Mattia Torre: »456« / Ponovitev: v sredo, 29. oktobra, ob 20.30.
Gledališče Orazio Bobbio
La Contrada
V	petek, 17. oktobra, ob 20.30 / Ales-sando Fullin: »Sissi a Miramar« / Ponovitve: v soboto, 18. ponedeljek, 20. in v sredo, 22 ob 20.30, v nedeljo, 19. in v torek, 21. oktobra, ob 16.30.
_SLOVENIJA_
GABROVICA PRI KOMNU
Kulturni dom
V	nedeljo, 26. oktobra, ob 17.00 / Marjan Tomšič: »Češpe na figi«.
PORTOROŽ
Avditorij Portorož
Danes, 19. oktobra, ob 19.00 / komedija / »Tak si« s K. Slakonjo in T. Tošem.
NOVA GORICA
SNG
V	sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / Neda R. Bric: »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung«. / Ponovitve: v četrtek, 23. ob 11.30, v petek, 24. oktobra, ob 11.00 in ob 20.00.
V	četrtek, 23. oktobra, ob 20.00 / Srečko Kosovel: »Postani obcestna svetilka« / Nadomestna predstava za odpadlo 13. 9.. Veljajo vstopnice, ki jih že imate. Če si predstave ne morete ogledati, pokličite blagajno gledališča.
V	soboto, 25. oktobra, ob 20.00 / William Shakespeare, Thomas Middle-ton: »Timon Atenski«.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
V	četrtek, 23. oktobra, ob 19.30 / Thomas Mann: »Čarobna gora«. / Ponovitve: v petek, 24. oktobra, ob 19.30.
V	soboto, 25. oktobra, ob 19.30 / Wil-liama Shakespeare v prevodu Mateja Bora: »Rihard III. + II.«
Mala drama
V	petek, 24. oktobra, ob 20.00 / Ernst Toller: »Hinkemann«.
V	ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.00 /
Evripid: »Alkestida«.
V	torek, 21. oktobra, ob 20.00 / Maja Haderlap: »Angel pozabe«.
V	sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«.
V	četrtek, 23. oktobra, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Hotel Modra opica«.
Levi oder
V	sredo, 22. oktobra, ob 21.00 / Avtorski projekt Iniciative za razvoj mo-kumentarističnega gledališča: »Marie Curie - Hystérie«.
Slovensko Mladinsko Gledališče
Zgornja dvorana
V	ponedeljek, 20. oktobra, ob 19.30 /
Draga Potočnjak: »Srce na dlani«. / Po-
novitve: v torek, 21. oktobra, ob 19.30. MGL
Veliki oder
V	ponedeljek, 20. oktobra, ob 19.30 /
komedija / Colin Teevan: »Švejk«. / Ponovitve: v petek, 24., v ponedeljek, 27. in v torek, 28. oktobra ob 19.30.
V	torek, 21. oktobra, ob 18.00 / drama / Dominik Smole: »Zlata čeveljčka«.
V	sredo, 29. oktora, ob 19.30 / komični triler / Eric Chapell: »Kraja«.
Mala scena
V	ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.00 /
komedija / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / komična drama / Moritz Rinke: »Ljubimo in nič ne vemo«.
V	četrtek, 23. oktobra, ob 20.00 / komedija / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«.
V	soboto, 25. oktobra, ob 18.00 / komedija / Jera Ivanc. »Prevare«.
V	ponedeljek, 27. oktobra, ob 16.00 /
učna predstava / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Studio MGL
V	ponedeljek, 20. oktobra, ob 16.00 /
Samuel Beckett: »Čakajoč Godota«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK - Il Rossetti
V	četrtek, 30. oktobra, ob 21.00 / Kon-certira mednarodna zvezda Noa, ki v spremstvu Gil Dora bo predstavila tržaški publiki svojo zadnjo stvaritev »Love Medicine«.
Gledališče Miela
V	ponedeljek, 20. oktobra, ob 21.00 /
koncert / Nastopajo: Marco Cappelli acoustic trio in special guest Oscar Noriega.
Tetris
V	petek, 31. oktobra, ob 22.00 / Halloween special: Misfits.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 22. oktobra, ob 20.45 / koncert / Nastopa Louis Forte - klavir / Program: Fauré / Skrjabin / Chopin.
V	sredo, 29. oktobra, ob 20.45 / koncert / »L'Estravagante«. / Nastopajo: Stefano Montanari in Elisa Citterio - violina; Francesco Galligioni - violončelo / Maurizio Salerno - čembalo in organ.
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 23. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopa Uroš Peric - Perry - vokal, klavir / Rudi javornik - saksofon / Peter Rizmal - kitara / Mladen Melan-šek - bas / Aleš Kajtna - bobni.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Gallusova dvorana
V	ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.00 /
Kraljeve violine / »Les violons du roy« / Dirigent - Jonathan Cohen / Solist: Alexandre Tharaud - klavir.
V	ponedeljek. 27. oktobra, ob 20.30 / Glasbe sveta in za izven / »BUIKA« Španija / Zvezdnica flamenka in latino glasbe.
Klub CD
V	sredo, 22. oktobra, ob 19.30 / Mladi mladim - skladateljski večer / »Nives Šebjan: Leon Firšt« / V sodelovanju z GML.
SNG Opera in balet Ljubljana
V	petek, 24. oktobra, ob 20.00 / Gian Carlo Menotti: »Zmikavt in stara devica«.
V	četrtek, 30. oktobra, ob 19.30 / William Shakespear: »Tristan in Izolda«.
Slovenska filharmonija
V	torek, 28. oktobra, ob 19.30 / Predi-hano / »Večer Sodobnega slovenskega samospeva« / Barbara Jernejčič Fürst -
-/
mezzosopran in Gaiva Bandzinaite -klavir / Ob obletnicah Jakoba Ježa, Lojzeta Lebiča in Vinka Globokarja.
Kino Šiška
V	sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / koncert / »Big Band RTV Slovenija in Žan Tetičkovič«.
V	petek, 24. oktobra, ob 21.00 / koncert / Nastopa rock band Helmet.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco
52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
SLOVARČEK - AJAR = francoski pisatelj • ARDAS = molilec hindujske sekte (sikh) • AYLER = am. jazzovski glasbenik • GAUL = nekdanji luksemburški kolesar (Charly) • GAN = mesto v Franciji pri Pauju • MEMMO = beneška plemiška družina
Nedelja, 19. oktobra 2014 2 1
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Depresija Lindsey Vonn
VAIL - Ameriška alpska smučarka LindseyVonn se že dalj časa zdravi za depresijo. V pogovoru za časnik Focus je povedala, ima slabe in dobre dneve, zdravila pa bo morala jemati vse življenje. Glavni cilj sezone pa bo, kot pravi, nastop na SP v ameriškem Vailu meseca februarja. »Depresija ni neka stigma, da se zdraviti, nihče se zaradi tega ne bi smel sramovati,» je dejala olimpijska smu-kaška prvakinja z OI leta 2010, ki po poškodbi načrtuje vrnitev na tekmah svetovnega pokala v kanadskem Lake Louisu.
Tarpiščev kot Tavecchio
LONDON - Žensko teniško združenje WTA je predsednika ruske teniške zveze Šamila Tarpiščeva kaznovalo z enoletno prepovedjo sodelovanja v vrhunskem tenisu in globo v višini 20.000 evrov. O slovitih sestrah Venus (na sliki) in Sereni Williams se je javno ponorčeval, da sta pravzaprav brata. «Združenje teniških poklicnih igralk je bilo utemeljeno na načelih enakopravnosti, enakih možnosti za vse ter spoštovanja. Komentar gospoda Tarpiščeva si zasluži obsodbo in kazen,» je zapisalo združenje WTA.
nogomet - Na vnaprej igrani tekmi lige A je Sassuolo poskrbel za presenečenje
Roma bližja Juventusu
RIM - Roma je izkoristila polovični spodrsljaj vodilnega Juventusa in se mu tako približala na samo točko zaostanka. Na včerajšnjih dveh vnaprej odigranih tekmah lige A je za presenečenje poskrbel Sassuolo, ki je »stari dami« iztrgal točko. Sassuolo je povedel z Zazajem (gol v 18. minuti). Nato pa je za tu-rinsko moštvo izenačil Pogba (24. minuta). Pred tem je Roma na domačem Olimpicu brez večjih težav odpravila Chievo, pri katerem
Za rumeno-rdeče so bili uspešni Pja-nic, Ljajic in kapetan Totti, ki je dosegel 64 gol iz enajstmetrovke in skupno 237 v karieri (rekorder Piola jih ima »le« 37 več). Pri Chievu je od Slovencev vstopil na igrišče v drugem polčasu le Cesar. Birsa in Lazarevič sta tekmo presedla na klopi.
Danes: 12.30 Fiorentina - Lazio, 15.00 Atalanta - Parma, Cagliari - Sampdoria, Palermo - Cesena, Torino - Udinese, Verona -Milan, 20.45 Inter - Napoli; jutri: 20.45 Genoa - Empoli.
B-LIGA - Bologna - Varese 3:0, Brescia
-	Pro Vercelli 2:1, Carpi - Latina 2:1, Frosinone
-	Modena 2:0, Spezia - Catania 3:0, Ternana
-	Livorno 0:4, Trapani - Crotone 3:1, Vicen-za - Pescara 2:1, Virtus Lanciano - Perugia 1:1.
MESSI BLIZU REKORDA - Argentinskemu nogometnemu zvezdniku Lionelu Messiju le še gol manjka do izenačenja strelskega rekorda vseh časov v španski ligi. Na današnji prvenstveni tekmi z Eibarjem, ki jo je Barca doma dobila s 3:0, je Messi dosegel 250. gol v dresu blaugrane in tako le še za gol zaostaja za Telmom Zarraonandio Mon-toyo.Baskovski nogometaš z vzdevkom Zarra je blestel v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je med leti 1940 in 1955 tekmecem zabil 251 golov.
RONALDO - Španski nogometni velikan Real Madrid je na prvenstveni tekmi proti Levanteju zabil pet golov, znova pa se je med strelce vpisal Cristiano Ronaldo, Portugalec je bil uspešen v 13. in 61. minuti. Ko je zadel drugič, je popravil 71 let star rekord, ki si ga je do danes lastil Esteban Echevarria. Ronaldo je na osmih tekmah zabil že 15 golov. Ronaldo je sicer na 45 tekmah v letu 2014 zabil že 47 golov.
Zastavonoša Rome Francesco Totti je tako iz
enajstmetrovke dosegel svoj 237 gol v karieri
ansa
Celjani premagali Maribor
MARIBOR - Dvoboj Maribora in Celja je bil obračun ekip z najdaljšim nizom neporaženosti. Vijoličasti niso poznali poraza na zadnjih šestih prvenstvenih tekmah, medtem ko so Celjani zadnjič izgubili v drugem krogu sezone. Svoj niz so tokrat končali Mariborčani, ki so večino tekme igrali brez izključenega Mitje Vilerja in v svojih vrstah imeli nocoj nesrečnega Aleksandra Rajčevica. Ta je namreč dosegel dva avtogola. Končni izid je bil 1:2 za Celjane.
Ostala izida 1. SNL: Rudar - Olimpija 0:0, Luka Koper - Zavrč 2:1; danes: Krka - Domžale, Radomlje - Gorica.
Vrstni red: Domžale 29, Maribor, Olimpija, Zavrč 26, Celje 24, Luka Koper 19, Rudar 15, Gorica 9, Krka 8, Radomlje 5.
rokomet - Liga A
V V	•
Trzacam so tretja sila skupine
Pallamano TS - Cassano Magna-go 25:18 (12:10)
Pallamano TS: Zaro, RadojkoviČ 9, Oveglia 2, Dapiran 3, Anici 4, Pernic 1, Cunjak, Bellomo, Campagnolo, Di Nardo, Carpanese, Dovgan 4, Leone, Visintin 2. Trener: Giorgio Oveglia.
Tržaški rokometaši so v ligi A potrdili, da so tretja sila v skupini A. V domači športni palači na Čarbo-li so zasluženo premagali Cassano. Vodili so že po prvem polčasu, nato pa so vodstvo še povišali.
Ostali izidi: Meran - Pressa-no 20:22, Brixen - Eppan 26:24, Cologne - Mezzocorona 26:25.
Vrstni red: Bozen 12, Pressa-no 12, Trieste 8, Forst Brixen 7, Ep-pan 6, Cassano Magnago 6, Metel-li Cologne 6, Meran 3, Metallsider Mezzocorona 0.
LIGA PRVAKOV - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 4. krogu skupinskega dela evropske lige prvakov na domačem igrišču izgubili proti madžarskemu Veszpre-mu z 21:24 (9:14). Celjska ekipa bo naslednjo tekmo igrala 13. novembra, ko bo gostovala pri nemškem Rhein-Neckarju Lownu.
APrimorski
~	dnevnik
kolesarstvo
Pantani spet buri duhove
RIM - Nenavadne in tragične okoliščine smrti Marca Pan-tanija leta 2004 ter njegova izključitev na Giru leta 1999 spet buri duhove v Italiji. O morebitni povezanosti smrti in izključitve z nedovoljenimi športnimi stavami se zdaj spet ukvarja tudi sodstvo. Pantanijeva mama Tonina, trdi, da je bil njen sin žrtev umora, kot dokaz je navedla njegove zapiske, da se je bal zmagati na Giru leta 1999. Zamajala je uradno verzijo, da je bila za smrt kriv prevelik odmerek kokaina, ki ga je jemal zaradi depresije. »Razpolagam z delčki papirja, tega smo odkrili med njegovimi osebnimi stvarmi, na katerem je napisal, da se boji zmagati. Sin mi je vedno pripovedoval, da ne more razumeti, zakaj ga prepričujejo, naj ne zmaga, ko pa so mu vse življenje poprej vedno dopovedovali, naj na vsaki tekmi da prav vse od sebe,« je dejala v pogovoru za Gazzetto dello Sport, ki spet navaja trditve iz leta 1999, da bo Pantanijeva zmaga na takratnem Giru oškodovala zakonite in nezakonite pobiralce stav za veliko število milijard lir. A dokazov za zdaj ni.
MOTOCIKLIZEM - Davi ob 7. se začenja VN Avstralije v razredu motoGP. Marc Marquez, ki je že osvojil naslov svetovnega prvaka, začenja dirko s prvega mesta.
ODBOJKA - Superliga: Luce banca Marche - Verona 3:1; liga B1: Saronno - Bergamo 3:2; 1. DOL za moške: ACH Volley - Salonit Anhovo 3:0; 1. DOL za ženske: Luka Koper - Aliansa 3:0; Braslovče - Slovenj Gradec 3:1.
KOŠARKA - Liga A1: Reggio Emilia - Cremona 69:79. Liga ABA: Igokea - Krka 66:53, 1. liga Telemach: Zlatorog Laško - Portorož 77:68. Ženska A2: Quer-ciambiente Muggia - Vicenza 45:74.
motociklizem
Mitja Emili končati
z zmago
Proseški motociklist Mitja Emili bo danes tekmoval v Mugel-lu. Včerajšnje kvalifikacije v okviru pokala Yamaha je zaključil na 2. mestu. Najhitrejši je bil Zaccone, ki si je tudi že zagotovil naslov prvaka. Mitja Emili pa v pričakovanju današnjega zadnjega nastopa v letošnji sezoni zaseda 5. mesto na lestvici. »Sezono pa bi rad končal na najlepši način. To se pravi z zmago. Dal bom vse od sebe,« je napovedal Emili, ki ga bomo lahko v živo videli po satelitskem kanalu Sky Auto Moto TV (kanal 148) ali po spletni televiziji www.sportu-be.tv. Dirka na dirkališču v Mugel-lu se bo začela ob 12.10.
NESLAVNI REKORD - Hokejisti Vancouver Canucks so z 2:0 premagali moštvo Edmonton Oilers, ki je vpisalo še peti zaporedni poraz na petih uvodnih tekmah. Doslej so iztržili le točko, kar je najslabši začetek sezone naftarjev v zgodovini te kanadske franšize.
hokej na rolerjih - Liga A1
Polet Kwins ni bil kos Cittadelli
Openski »konji« so visoko izgubili - Trije goli Grusovina
Cittadella HP - Polet ZKB Kwins 11:3 (6:2)
Strelec za Polet: Martin Grusovin (7:54, 19:12, 43:11) Polet Kwins: Gallessi, Biason; Mariotto, Grusovin, Medeot, Hidi-dou, P. Cavalieri, Degano, De Vonderweid, Fabietti, G. Cavalieri, Battisti, De laco, Poloni. Trener: Rusanov.
Z delnima izidoma 6:2 in 5:1 je Polet Kwins visoko izgubil na gostovanju v Venetu proti močni Cittadelli. Ze po prvem polčasu so varovanci trenerja Dejana Rusanova zaostajali za štiri zadetke (6:2). V nadaljevanju so bili povsem brez moči, saj jih je močna venetska ekipa, ki se bo v letošnji sezoni skupaj z Milanom potegovala za naslov državnega prvaka, povsem nadi-grala. »Priznati moram, da nas je nasprotnik prekašal v vseh elementih igre. V glavnem smo se poskušali le braniti. Dobro je igral mladi Martin Grusovin, ki je zadel vse tri naše gole,« je ocenil Davide Battisti. V prihodnjem krogu bo Polet Kwins gostil na domačem igrišču Molinese.
Ostali izidi: Molinese - Milano 4:5, Monleale - Roma 7:1, Verona - Padova 5:5, Vicenza - Asiago 1:2.
TRIATLON - Triatlonka Mateja Šimic je v južnokorejskem Tongjeongu nastopila na zadnji tekmi svetovnega pokala in osvojila deveto mesto. Avstralka Emma Jackson je z zmago ubranila lanski uspeh v skupnem seštevku.
ZAVEC - Slovenski boksar Dejan Zavec (34 zmag, 19 s KO, 3 porazi) je v mariborski dvorani Tabor v dvoboju supervelter-ske kategorije (do 69,85) premagal Madžara Ferenca Hafnerja (23 zmag, 12 s KO, 6 porazov). S šampionskim pasom si je znova nekoliko odprl vrata za tako želeni odmevnejši dvoboj v ZDA.
skiroll - Italijanski pokal
Niki Hrovatin odličen drugi
Na predzadnji preizkušnji italijanskega pokala (zadnja tekma v sprintu) v Trentu je rolkar kriške Mladine Niki Hrovatin osvojil odlično drugo mesto. V finalu ga je včeraj premagal svetovni prvak Alessio Berlanda (na sliki). Hrovatin je bil za Berlando prekratek za dobra pol metra. V kategoriji dečkov je Jernej Antonič zasedel 2. mesto, Dejan Tence je bil 4., Luka Sedmak 5. V kategoriji deklic Sara Tenze zasedla 2. mesto. Druge uvrstitve Mladine: na-raščajniki: 4. Jan Sedmak; naraščajnice: 3. Dana Tenze, 5. Tayrim Tence, 7. Petra Antonič; veterani, over 50: 3. En-zo Cossaro; ženske over 50: 8. Chiara Di Lenardo.
Danes bo na vrsti zadnja tekma pokala v reber na hribu Bondone.
22
Nedelja, 19. oktobra 2014
ODBOJKA
/
DRŽAVNA LIGA B2 - Slovenski derbi pred številno publiko
Novinci boljši od »veteranov«
Olympia - Sloga Tabor Televita 3:1 (25:17, 21:25, 19:25, 16:25)
Olympia: Hlede 3, Persolgia 9, Gastaldo 13, Terpin 16, Pavlovic 10, Komjanc 7, Plesnicar libero, Lavrenčoč 6, Rigo-nat 1, Vogric 1, Vizin, Čavdek libero 2, trener Marchesini.
Sloga Tabor Televita: A. Peterlin 8, Kante 3, Jerončič 6, Cettolo 10, Ivanovič 17, laccarino 3, Bolognesi 3, Sirch 2, Sosič, trener Jerončič.
Po skoraj 20 letih smo sinoči v dvorani Mirka Špacapana v goriškem Slovenskem športnem centru spet doživeli moški odbojkarski derbi na ravni lige B2. Telovadnica je bila, kajpak, polna do zadnjega kotička, v njen se je stiskalo več kot 300 ljudi, ki so skupaj z igralci na igrišču pričarali lep in korekten športni praznik, kot se za ta dvoranski šport tudi spodobi. A razplet je bil presenetljiv. Namesto novinca Olympie je pod težo pritiska klonila po napovedih veliko bolj izkušena Sloga Tabor, ki v tej ligi igra že četrto leto. Žal so bili posamezni seti prvega letošnjega derbija neizena-čeni, zato je derbi le deloma postregel z napetostjo, ki je običajno značilna za tovrstne tekme. V prvem setu so na igrišču prevladali gostje, ki so vodili od prve do zadnje točke. Olympia je igrala s pričakovano postavo. Na mestu podajalca je začel Hlede, centra sta bila Pavlovič in Persoglia, korektor Komjanc, sprejemalca pa Gastaldo in Terpin. Trener Sloge Tabor Jerončič je spremenil lansko standardno postavo, tako da je Vasilija Kanteta premaknil na mesto blokerja, korektorja pa je igral novi član moštva, Srb Ivanovič. Standardnega libera Privileggija, ki je ostal doma iz zdravstvenih razlogov, je nadomestil Matevž Peterlin. David Cettolo in Ivanovič sta že na začetku razbila obrambo Olympie, ki je v uvodnem setu nato pridelala kar 10 napak (Sloga le tri) in en sam blok. Set je bil tako enosmeren in obetala se je celo gladka zmaga gostov.
Od drugega seta dalje pa preobrat. Odbojkarji domače združene ekipe so začeli igrati bolj učinkovito, nerazpoloženega Hledeta je zamenjal veteran Rigonat, igra je stekla presenetljivo dobro z vseh napadalnih položajev. Do izida 7:7 je bil set izenačen, nato je Olympia odločno poved-la. Sprejem Sloge Tabor, ki je bil v prvem setu soliden, je na čelu z zelo nerazpoloženim M. Peterlinom popolnoma odpovedal in napad ni mogel več biti tekoč. Oba blokerja sta bila odrezano od igre (skupno sta z napadom dosegla le 7 točk, Pavlovič in Persolgia na drugi strani pa kar 19), kar je še olajšalo delo Olympie v bloku in obrambi. Oba trenerja sta v bistvu zvrstila na igrišču vse igralce, toda zamenjave Olympie so bile vse po vrsti zelo učinkovite (izkazal se je tudi Lavrenčič, na koncu pa je spet prišel k sebi tudi Hlede), na drugi strani pa je šlo le za neplodno iskanje rešitev iz izgubljenega položaja. Drugi, tretji in zadnji set so si bili na las podobni: izenačeni na začetku, nato pa enosmerni v korist gostiteljev, ki so iz točke v točko pridobivali na samozavesti, na koncu svoje navijače razveselili tudi z atraktivnimi potezami tako v polju (izvrsten je bil Simon Ples-ničar, a to nikogar več ne preseneti) kot na mreži (Gastaldo in Terpin), gostje pa so se že mnogo pred koncem tekme sprijaznili s porazom. Medtem ko je trener Sloge Tabor Gregor Jerončič takoj odšel pod prho, je njegov kolega na klopi združene ekipe Olym-
pie, Vala, Soče in Našega praporja Marchesini s svojimi igralci in navijači proslavljal zmago sredi parketa. »V prvem setu smo zgrešili postavo in si onemogočili nekaj taktičnih rešitev. Nato je naša igra stekla. Odločilno je bilo to, da so vsi, ki so stopili na igrišče, igrali zelo učinkovito,« je dejal. Z njim se je strinjal tudi Filip Hlede. »Imeli smo daljšo klop. Meni ni šlo in me je odlično zamenjal Rigonat, La-vrenčič je rešil drugi set, vsi so izpolnili svojo nalogo. Pričakoval sem, da bo Sloga Tabor igrala bolj učinkovito, morda izid 3:2, vsekakor je pač tako, da igrač slabše tudi pod pritiskom nasprotnika in nam je uspelo. Za nas je zmaga vsekakor zelo pomembna.« »Ko tako odpove sprejem servisa, je težko igrati. V fazi menjave servisa smo bili popolnoma neučinkovito. Kaj naj rečem, vidimo se februarja na povratnem derbiju,« je za tokratne poražence povedal sprejemalec David Cettolo.
Aleksander Koren
Derbi v Slovenskem športnem centru v Gorici si je ogledalo več kot 300 gledalcev, na koncu je bilo veselje novincev v ligi veliko (spodaj).
Več slik s tekme si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport
fotodamj@n
DEŽELNA LIGA C - Zalet Sloga uspešen v prvem krogu
Gladka zmaga
Zalet Sloga - Minerva 3:0 (25:12, 25:16, 25:19)
Zalet Sloga: Prestifilippo (L1), Balzano 11, Štoka 8, Costantini 6, Bridelli 14, Spagno 4, A. Grgič 2, Mania 1, De Walderstein (L2), Zonch; P. Grgič, Babudri in Vitez n.v. Trener: Bosich.
Igralke Zaleta so prvenstvo v deželni ligi C začele z zmago. Proti skromnemu
in predvsem zelo mlademu nasprotniku so
varovanke trenerja Bosicha imele lahko delo. V vseh treh nizih so vajeti igre držale v svojih rokah od začetka do konca. Najlažje je bilo v prvem nizu, ko je Zalet takoj povedel 14:6 in nasprotnicam dovolil do konca samo še šest točk. Gladko je povedel tudi v drugem nizu (11:4), a so nasprotnice dobro izkoristile nekaj napak v obrambi in napadu, nadoknadile do 15:11, a je bilo to tudi vse. Zalet je do konca niza ponovno prevladal na mreži, predvsem z blokerkami, ki jih je Maniajeva v tekmi zelo razigrala. »Igra na centru mi je tudi všeč,« je po tekmi priznala nova režiserka, ki se je v ekipi zelo dobro ujela. Vseskozi je dobro deloval tudi blok, s katerim so igralke Zaleta zaustavile napade tudi v tretjem nizu. Pri 20:13 je že kazalo, da bo šlo kot po olju tudi v zadnjem nizu, vendar je nekaj zaporednih napak v sprejemu in v napadu omogočilo, da se je Minerva približala na štiri točke (21:17). A je bila streznitev igralk
Igralke Zaleta so več točk dosegle tudi v bloku
fotodamj@n
Zaleta takojšnja, tako da 25. točka in končna zmaga ni bila več vprašljiva.
Trener Igralk Zaleta Edi Bosich je bil na koncu tekme zadovoljen. »Dobro, da smo čisto na začetku dobili takega nasprotnika,« je bil previden. »Tekmo proti taki ekipi sem tudi izkoristil, da so raven lige spoznale igralke, ki prvič nastopajo v tej ligi.« Na igrišče sta stopilie tudi mladi Mic-hela Zonch in Nada De Walterstein, ki sta tako opravili krstni nastop v deželni ligi C.
Po začetni tremi je na korektorju samozavestno zaigrala Costantinijeva namesto poškodovane Babudrijeve, Anja Grgič pa je zamenjala v zadnjih dveh nizih Giulio Spa-nio. Zanjo je bila to prva uradna tekma po letu dni. (vs)
Ostali izidi: Villavicentina - Estvol-ley 3:0,Volleybas - Pordenone 3:1, Staran-zano - Sant'Andrea S. Vito 2:3, Virtus TS -II Pozzo 3:0, Rizzi Volley - Rojalkennedy 3:1, Majanese - Timmusic TS 1:3.
Športel bo pokazal vsako dlako
Da bo jutri ob 18.00 uri razpoter-gnjena odbojkarska mreža tudi v studiu oddaje Športel, o tem ni nobenega dvoma več. Za besedo se bodo potegovali protagonisti zgodovinskega derbija v moški ligi B2 med Olympio in Slogo Tabor. Svoje misli bodo gledalcem podali Andrej Vogrič in Filip Hlede iz tabora združene goriške ekipe, Slogo Tabor pa bosta zastopala Ambrož Peter-lin in Gregor Jerončič. Sodelavka Valentina Sancin se bo osredotočila prav na to tekmo s tem,da bo gledalcem pokazala vsako "dlako" odbojkarjev. Sledili bodo tudi prispevki domačega nastopa nogometašev Krasa in gostovanja Primorca v Domiu ter prve tekme tretjeligaške sezone odbojkaric Zaleta.
Furlartlfn Jult[iKa krasno
3. polčas: derbi in olimpijske sanje ženske dvojice 470
Tudi jutri - kot vsak ponedeljek -vas bo na frekvencah Radia Trst A spremljala športa oddaja Tretji polčas. Med 9. in 10. uro se bomo podrobneje posvetili začetku domače odbojkarske sezone. Že prvi krog v ligi B je prinesel moški odbojkarski derbi med Slogo Tabor in Olympio, zato se bomo o njem, predvsem pa o načrtih in sestavi ekip, pogovorili s športnim direktorjem goriške združene ekipe Andrejem Vogričem ter trenerjem in igralcem Sloge Tabor Gregorjem Jeronči-čem. Tretja gostja bo polovica slovenske jadralske posadke razreda 470 Veronika Macarol, ki s krmarko Tino Mrak kroji širši svetovni vrh tega olimpijskega razreda. Obe ambiciozno napovedujeta lov na odličje, morda tudi olimpijsko.
ŽENSKA LIGA D
Zalet Kontovel favoritu
■ v v*	• ■ •
odšcipnil niz
Zalet Kontovel - Trivignano 1:3 (19:25, 17:25, 25:22, 15:25)
Kontovel: Bukavec 9, Zavadlal 5, Micussi 5, Bressan 7, Cassanelli 11, Sossi 5, Ghez-zo 6, Ban 0, Kalin 0, Petrsin 0, Barut (L1), Škerl (L2), Antognolli n.v. Trener: Zuzič.
Igralke Zalet Kontovela so lahko po prvem krogu zadovoljne, saj so ekipi, ki sodi med favorite, odščipnili niz. Upoštevati je tudi treba, da so igrale brez standardne podajalke Antognollijeve. V vseh treh nizih je mesto režiserke pripadlo Petri Sossi, 17-letnic, ki je včeraj opravila krstni nastop v deželni ligi. Seveda ni šlo brez treme, a je ravno najmlajša igralka v tretjem nizu, edinem, ki so ga igralke Kon-tovela zmagale, dosegla v uvodu tri zaporedne ase. V tem nizu so vse boljše ser-virale, boljši je bil tudi sprejem, posledično pa so bile na mreži prodornejše. igralke Zaleta so povedle tudi s sedmimi točkami prednost, v končnici so jih izku-šenejše igralke skoraj dohitele (21:22), a so Bukavčeva in ostale ohranile mirno kri in z napadom osvojile niz. V ostalih nizih pa je bilo preveč napak predvsem v sprejemu in napadih.
Ostali izidi: Fontanafredda - Tava-gnacco 3:0, DLF Udine - Cussignacco 3:0, Mossa - Tarcento 3:0, Libertas Ts - Civi-dale 0:3, S. Vito al Tagliamento - Fiume Veneto 3:2, ROveredo - Buia 3:1.
/
ŠPORT
Sobota, 23. oktobra 2014 2 1

KOŠARKA - Deželna liga C
Bor Radenska slavil s košem s polovice igrišča, Breg v gosteh praznih rok
Fogliano - Bor Radenska 76:79 (13:27, 34:44, 53:59)
Bor: Basile 23 (5:6, 9:16, 0:1), Kocijančič 2 (-, 1:1, -), Daneu 5 (1:1, 2:5, 0:3), Scocchi 13 (1:1, 3:10, 2:7), Bonetta 20 (1:1, 6:8, 1:3), Al-banese 4 (-, 2:4, 0:1), Bocciai, Favretto 9 (3:4, 3:9, -), Pizziga 2 (-, 1:5, -), Doz 1 (1:3, 0:2, -), trener Oberdan. PON: Favretto (37), Scocchi (40).
Borovci so sinoči poskrbeli za lep podvig in v gosteh premagali trdoživo ekipo Fogliana. Njihova zmaga je bila povsem zaslužena, čeprav so tvegali, da bi igrali podaljšek. Vodili so skozi vse srečanje, gostitelji pa so v zadnjih sekundah stanje izenačili na 76:76 in vse je kazalo, da bosta morali ekipi igrati še dodatnih pet minut. Ko je manjkalo 0,7 desetinke sekunde do konca srečanja je Bonetta, ki je bil gonilna sila Borove ekipe, skoraj s polovice igrišča zadel trojko in s tem priigral ekipi zmago. Veselje v Borovem taboru je bilo seveda nepopisno. Za ta uspeh je treba pohvaliti prav vso ekipo.
»Mislim, da so si naši košarkarji priigrali zasluženo zmago predvsem z odlično igro v prvem polčasu. Igrali so zares dobro tako v obrambi kot v napadu. Vsem fantom moram zares čestitati,« je zadovoljen po tekmi dejal Borov športni direktor Lucio Martini. Spremljevalec Edi Sosič je še dodal: »Če predvajamo skupinsko igro, si pomagamo med seboj, kot smo to storili na tem srečanju, potem se bomo veselili še drugih zmag. Fantje so zares igrali s srcem in z veliko voljo do zmage.« (lako)
Blu Service Fagagna - Breg 60:56 (14:14, 27:26, 44:43)
Breg: M. Grimaldi 1 (1:4, 0:6, 0:1), Slavec 20 (3:6, 1:4, 5:8), Spigaglia 16 (8:10, 4:8, 0:5), Pi-
Med minuto odmora na klopi Bora Radenske (arhivski posnetek)
fotodamj@n
gato 12 (2:5, 2:7, 2:2), Mattiassich, Semec (-, 0:5, 0:1), Cigliani 7 (1:2, 3:8, 0:6), Coretti in Sternad n.v.
Breg se iz gostovanja - tretjega zapored, v gosteh pa bo igral tudi naslednji konec tedna - vrača praznih rok. »Ko bi dosegli 50 % zgrešenih prostih metov (metali so 15:27 op.a.), bi bila zmaga naša,« je po tekmi potožil trener Krašovec, ki tudi nestrpno čaka, da bo končno imel na razpolago vse igralce. Še vedno na seznamu razpoložljivih igralcev ni Strleta, ki bo registracijo morda imel urejeno šele naslednji teden, prav tako pa bo naslednji teden nared tudi poškodovani Alberto Grimaldi. »Hudo se pozna njihova odsotnost,« pravi trener. Ker ne igrajo v polni postavi, je tudi rotacija igralcev omejena, kar se posledično pozna v učinkovitosti igralcev na koncu tekme. In ravno v končnici je Bre-
gu zmanjkalo nekaj moči in svežine. V Fa-gagni je bil Breg v bistvu v igri vse do konca, dokler ni zanesljivi Campagnotto uspešno izvedel dva meta za tri točke, kar je bilo dovolj za končno zmago.
Začetek srečanja je bil zelo izenačen. Vse do konca prvega polčasa sta obe ekipi igrali čvrsto obrambo, ki ni dovolila lahkih košev. Izenačenost se je nadaljevala tudi v drugem delu tekme, ko sta si ekipi izmenjavali v vodstvu, povedli največ za štiri točke, končnega zmagovalca pa sta zapečatila meta iz razdalje. »Ob prostih metih smo zgrešili tudi več lahkih košev pod košem. Skratka, sami so izgubili tekmo,« je še dodal trener. (vs)
Ostali izidi: Tolmazzo - Ronchi 71:58, Cervignano - Don Bosco 70:64, UBC - S. Daniele 50:65.Servolana - Co-droipese 67:77, UBS - S. Daniele 50:65.
KOŠARKA - Liga D
Sokol z obrambo in skupinsko igro zmagal v Gorici
Goriziana - Sokol 61:67 (17:23, 39:40, 53:60)
Sokol: Daneu (-, 0:2, -), Sardoč 5 (3:4, 1:2, -), Budin 4 (2:2, 1:5, -), Coloni 4 (-, 2:2, -), Do-ljak 1 (1:2, 0:2, 0:1), Babich 16 (0:1, 2:3, 4:10), Piccini 3 (0:1, 1:1, 0:1), Ferfoglia 20 (8:9, 6:11, 0:3), peric n.v., Hmeljak 6 (2:7, 2:5, 0:3), Ko-janec 8 (2:2, 3:4, -), Hrovatin 9 (0:2, 3:8, 1:3). Trener: Lazarevski.
Sokol je na gostovanju vknjižil prvo zmago v prvenstvu. Proti Goriziani je s skupinsko igro in učinkovito obrambo prevladal v vseh četrtinah. Začetek je bil zelo prepričljiv: varovanci trenerja Laza-revskega so povedli kar s 14:6, a je padec koncentracije omogočil Goriziani nekaj lahkih košev in posledično vrnitev v igro. Nalet so gostitelji sicer ohranili tudi v drugem delu, ko so povedli z 32:39. Takrat pa je Sokol strnil vrste in v minuti in pol z delnim izidom 0:8 spet prevzel vodstvo. Taka hitra reakcija je dala dovolj zaupanja nabrežinskim fantom, da so s podobnim ritmom nadaljevali v tretjem delu in povedli na 14 točk. Visokega vodstva pa niso ohranili, saj je Goriziana s cono zaustavila napad Sokola, ki je v tem delu gostiteljem »podaril« tudi nekaj prostih metov. Goriški košarkarji so uspeli zaostanek znižati na štiri točke, a je bil Sokol dovolj zbran, da je v končnici prevladal.
Naslednji konec tedna - v nedeljo ob 18. uri - bo na vrsti derbi med Sokolom in Kontovelom. Ta teden je bil Kon-tovel prost.
Ostali izid: San Vito - CBU 63:58, Santos - Alba 71:68, Monfalcone - Per-teole 77:72.
DRŽAVNA LIGA B - Desio - Lugo 70:85, danes Fortitudo Bologna - Jadran Franco (ob 18. uri)
primorski_sport
facebook 4
Domači šport Danes
Nedelja, 19. oktobra 2014 NOGOMET
LIGA D - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Tamai ELITNA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Ol3 PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Gonarsu: Gonars -Juventina
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Breg
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Romana; 15.00 v Pierisu: Pieris -Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja - San Canzian Begliano
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Piedimonte
NARAŠČAJNIKI - 12.00 pri Domju: Domio - Kras; 10.30 v Gradišču: Ism Gradisca - Juventina NAJMLAJŠI - 1/.30 v Trebčah: Kras - Montebello Don Bosco10.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra -Sovodnje; 10.30 v Standrežu: Juventina -Torviscosa KOŠARKA
LIGA B - 18.00 v Bologni: Fortitudo Bologna -Jadran Franco
NAMIZNI TENIS
LIGA C2 MOŠKI - 10.00 v Vidmu: Udine 2000 - Kras LIGA D2 MOŠKI - V Pordenonu: 10.00 San Giorgio B - Kras B; 11.00 Cus Udine A - Kras B
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Urniki odprtih vrat sejma: petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 8. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2015. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini, s pričetkom v ponedeljek, 10. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 17., 24. novembra, in 1. decembra, od 17. do 19. ure. Za ostale info na tel. št.: 3470473606. SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Začetek 2. izmene v soboto, 1. novembra 2014, od 15. do 17. ure. Informacije na info@skdevin.it ali na tel. 3358416657 - 3358180449.
NOGOMET - Vnaprej igrana tekma 1. amaterske lige
Še nepremagani
Primorec je pri Domju izenačil v sodnikovem dodatku - Vratnici in zgrešena 11-m
Domio - Primorec 2:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Castrillon (37.), 1:1 Cepar (47.); 2:1 Kurdi (78.), 2:2 Davanzo (91.)
Domio: Trevisan, Zamarini, Kobec, Fichera (Tropea), Chirsich, A. Vescovo, L. Vescovo (Loiacono), Puzzer, Pip-pan (Tremul), Cepar, Kurdi. Trener: Maranzana. Primorec: Sorrentino, Brandolisio, Tuberoso (od 78. Ron-ci), Mascarin, Beraldo (od 10. Di Gregorio), N. Cappai, Gileno, M. Castrillon, Davanzo, Ruzzier (od 45. Rocca). Trener: Biloslavo.
Rdeča kartona: Kobec (55. dvojni opomin), Marchesan (s klopi).
Oktobrsko nenavadno vroče sonce je dodobra segrelo vzdušje na umetni travi pri Domju. Sodnik je moral večkrat povleči iz žepa rumeni karton, dvakrat pa tudi rdečega (obakrat je predčasno poslal pod tuš nogometaša Domia). Prvi in drugi polčas sta si bila podobna, čeprav sta si moštvi izmenjali vloge. V prvem delu so povedli gostje iz Trebč v 37. minuti s Castril-lonom. Domio je izenačil šele v drugi minuti sodnikovega dodatka. V drugem delu je 78. minuti premagal vratarja Sorrentina Kurdi (vratnica in gol). Ko je
Napadalec Primorca Miguel Castrillon je pri Domju dosegel prvi gol za Primorec
fotodamj@n
vse kazalo, da bo Primorec ostal prvič v letošnji sezoni praznih rok, je za lep zadetek s prostega strela poskrbel Davanzo, ki je žogo poslal v desni vratarjev kot po lepem strelu čez živi zid.
Mimogrede sta obe ekipi imeli nekaj stoodstotnih priložnosti za gol. V uvodnem delu tekme Primorec (dvakrat). Nato je vratar Sorrentino ubranil kazenski strel (zakrivil ga je Debernardi, zgrešil pa Pip-pan). V drugem polčasu (Domio je zaradi izključitve igral z možem manj) so gostitelji dvakrat zadeli desno Sorrentinovo vratnico: Kurdi in Pippan. Primorec pa je edinstveno priložnost zapravil z Roncijem (protinapad).
Luca Trevisan, vratar Domia (ex Primorec):
»Glede na zgrešene priložnosti bi rekel, da bi si zaslužili zmago. Žal prejemamo preveč zadetkov. Moramo igrati bolj zbrano.«
Darko Kralj, predsednik Primorca- »Nismo igrali dobro in veseli smo, da nam je uspelo izenačiti.«
POKAL - V četrtfinalu deželnega pokala 1. AL bo Primorec 19. novembra igral proti videmski ekipi Fulgor. (jng)
NOGOMET - 1. amaterska liga
Pomembna točka
Sovodenjci zaustavili Mariano - Poraza mladincev Krasa in Vesne
Mariano - Sovodnje 1:1 (1:0)
Strelec: 1:1 Devetti (60.)
Sovodnje: Dovier, Stergulz, Trampus, Flocco, Visintin, Derič, Bajec, Tomani (od 58. Galliussi), Devetti, Černe, Hriberšek. Trener: Sambo.
Rumeni kartoni: Trampus, Derič. Rdeči karton: 81. Hriber-šek (dvojni opomin)
Sovodnje je v Marianu iztrgalo dragoceno točko. Kot v deželnem pokalu sta se enajsterici tudi včeraj razšli z enakim izidom. Resnici na ljubo neodločen izid ni povsem zaslužen za sovodenjce, ki tokrat niso igrali tako kvalitetno kot na zadnjih tekmah. Mariano, kjer igra nekdanji nogometaš Juventine Mario Pantuso, je ustvaril več priložnosti za gol, zadetek gostov pa je padel po srečni epizodi, ki, če je ne bi bilo, bi slednji težko dosegli izenačenje. Že po 7. minutah so belomodri doživeli hladno prho: Pantuso, ki je bil na koncu izključen, je streljal proti vratom, Dovier je slabo posredoval in omogočil nasprotnikovemu napadalcu, da je z lahkoto zadel. Gostje so reagirali in za kar dober del polčasa imeli pobudo v svojih rokah. Povzročili so nekaj preglavic nasprotnikovi obrambi, redkokdaj pa jim je uspelo priti do zrele priložnosti. Najbolj nevaren je bil Tomani, ki je odbito žogo sprejel in jo znotraj kazenskega prostora poslal mimo vrat. Nato pa se je udarni val gostov umiril in Mariano je spet prišel v ospredje tudi s pomočjo sovodenjske obrambne vrste, ki je igrala zelo slabo. V 34. minuti, po dolgi podaji, je slednja pustila prazen prostor, v katerem je stekel domači igralec, ki je preigral Do-vierja, k sreči pa zgrešil. Samo tri minute kasneje je Derič prekratko podal vratarju, vendar nasprotnikov napadalec, ki je bil v bližini, ni kaznoval napake. Polčas je minil še z enim nevarnim poskusom gostiteljev. Tudi v drugem delu je Mariano zapravil še eno priložnost, ki bi lahko zapečatila usodo gostov. V 15. minuti pa je iz gneče zadel De-vetti. V nadaljevanju sta obe ekipi poskusili zmagati, v 81. minuti pa je zaradi ugovarjanja sodnik poslal Hriberška predčasno pod tuš. (M.F.)
Ostali izid: Aquileia - Gradese 1:3 (Chirivino;
Pinatti, Dean, Stabile)
VČERAJ ŠE - Promocijska liga: Costalunga - Mug-gia 3:1, Pro Cervignano - Torviscosa 0:4, Torreanese - Val-natisone 1:0; 3. AL: Strassoldo - Ruda 0:1.
DRŽAVNI MLADINCI Fontanafredda - Kras Repen 2:1 (1:0)
Strelec: 1:1 Facchin (68.)
Kras: Dagnolo, Selakovič, Racman (Elleni), Poiani, Petrich (Costa), Košuta, Sgorbissa, Facchin, Kocman (Del Leo), Vascot-to, Caselli. Trener: Pahor.
Fontanafredda je z golom v prvi minuti sodnikovega dodatka strla odpor mladincev Krasa, ki ostaja na dnu lestvice brez osvojene točke. Pahorjevi varovanci so v prvem polčasu zaostajali: gostitelji so zadeli v 35. minuti. V drugem polčasu so rdeče-beli izenačili s Facchinom (lep strel zunaj kazenskega prostora). Zmagoviti gol Fontanafredde (avtogol Coste) je padel tik pred iztekom srečanja. »V drugem polčasu smo igrali celo bolje od Furlanov. Res škoda,« je bil zaradi novega poraza razočaran trener Andrej Pahor.
Na proseški Rouni so mladinci Triestine premagali Belluno s 3:1.
DEŽELNI MLADINCI Trieste Calcio - Vesna 3:2 (1:0)
Strelec: Bovino 2 (1 iz 11-m)
Vesna: Skabar, Dorca, Pizzardi, Renar, Pietro Belli, Žer-jal, Tarable, Piras, Bovino, Arduini, Kosovel (Gatto). Trener: Toffoli.
Proti močnemu Trieste Calciu bi lahko Vesna lahko iztrgala točko. Gostitelji so že vodili z 2:0 in nato s 3:1. V zadnjem delu tekme pa so se plavi zbrali in ogrozili domača vrata. Za Vesno je oba zadetka dosegel Marco Bovino.
Ostali izidi: Gradisca - Cormonese 1:2, Mug-gia - Manzanese 1:5, Ronchi - Costalunga 6:0, San Lui-gi - Pro Cervignano 4:3, Corno - Ufm 3:2, Zaule - San Giovanni 1:0.
24 Nedelja, 19. oktobra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad Atlantikom je obsežen in globok ciklon, nad našimi kraji pa se krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka k nam s severozahodnimi vetrovi toplejši in bolj suh zrak.
Povsod po deželi bo vreme jasno do delno oblačno. Po nižinah bo ponoči možnost megle ali nizke oblačnosti. Ob morju bo pihal šibak veter. V gorah bodo temperature precej mile za to obdobje. Nekoliko nižje bo možnost nastanka nizke oblačnosti.
Danes bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, ob morju do okoli 12, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem do 24 stopinj C.
Po nižinah bo spremenljivo. Več oblačnosti bo v višjih legah in v predalpskem svetu. Ponoči bo megleno. Povsod po notranjosti Karnije in na trbiškem bo delno oblačno.
Jutri bo še delno jasno, popoldne bo zapihal jugoza-hodnik. V zahodnih krajih bo pretežno oblačno, tam bo možna kakšna dežna kaplja.
2000 m............9
2500 m............7
2864 m............5
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže do 3 in v gorah do 3,5.
London postal svetovna prestolnica ločitev
LONDON - Medtem ko je Las Vegas priljubljen za hitre poroke, pa je London postal neke vrste svetovna prestolnica ločitev. Na tisoče bogatih Kitajcev, Rusov, Američanov in drugih Evropejcev, od katerih številni delajo v finančnem središču mesta, se odloča za ločitev pred angleškim sodnikom. Ločitev v Angliji je sicer bolj ugodna za manj premožnega partnerja. »Anglija je postala zelo priljubljena pri soprogah, predvsem zato, ker so pridobljene koristi od ločitve tam veliko večje kot kjerkoli drugje na svetu,« je pojasnila Sandra Davis iz znane londonske odvetniške pisarne Mishcon de Reya. Od leta 2000 angleška sodišča ločitveni postopek začnejo s predpostavko, da se morajo sredstva v zakonu deliti na pol.
Ameriški predsednik v zadregi zaradi odpovedi kreditne kartice
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v petek priznal, da se je tudi sam znašel v nerodni situaciji, ko mu v newyorški restavraciji niso sprejeli kreditne kartice za plačilo večerje s prvo damo Michelle Obama. Na srečo pa je žena imela svojo kartico, ki je delovala. Obama je bil v petek na zveznem uradu za zaščito potrošnikov, kjer je podpisal izvršni ukaz za izboljšanje varnosti vladnih kreditnih kartic. Obama se je v nerodni situaciji znašel v času splošne razprave Generalne skupščine ZN.
REŽISER ROK BIČEK O SVOJEM FILMU, KI JE DOŽIVEL ITALIJANSKO SINHRONIZACIJO
»Vsak dober profesor mora biti idealist«
Razrednega sovražnika-Class enemy predvajajo v kinodvoranah Furlanije-Julijske krajine - To je drugi slovenski celovečerec v italijanščini
TRST - »Vsak dober profesor mora biti idealist. Tisti, ki ni, ki se je že predal, mu ni mesta na šoli.«
Rok Biček dvetindvajsetletni enfant prodige slovenskega filma je v to prepričan, ker se je, predno bi se v celoti posvetil sedmi umetnosti, preizkusil tudi kot profesor na srednji ekonomski šoli v Novem mestu. In to se pozna tudi v njegovem filmu Class enemy (Razredni sovražnik), zgodbi, ki je hkrati metafora o odraščanju, obtoževanju, uporu, a tudi strogosti, doslednosti in smrti in je v teh dneh tudi v italijanskih kinodvoranah. To je drugi ce-lovečerec v zgodovini slovenskega filma, ki je doživel italijansko sinhronizacijo. Prvi je bil Cvitkovičev Od groba do groba. V Trstu bo film na sporedu do četrtka v dvorani Ariston, v Gorici v Kinemaxu (kjer si ga je sicer mogoče ogledati tudi v slovenščini), v Vidmu pa v dvorani Visionario.
»Zgodba je delno povzeta po resničnih dogodkih. Ko sem obiskoval novomeško gimnazijo se je nekaj let starejše dekle samomorilo. Tragedija je za vse bila šokantna izkušnja, predvsem za sošolce, ki so obtožili profesorje, da so odgovorni za Sabinino smrt. Priredili so cel kup uporniških akcij, med temi tudi radijsko oddajo, ki jo vidimo tudi v filmu,« pravi Biček.
Pri scenariju sodeluje tudi drug mlad slovenski režiser, Nejc Gazvo-da. Kako je potekalo delo?
»Pred začetkom snemanja smo se srečali s številnimi sošolci in prijatelji umrlega dekleta. Oni so nam pripovedovali o vsem, kar se je takrat zgodilo in nam pomagali pri rekonstrukciji dogodka. Zanimalo me je izvedeti kaj se je dogajalo na drugi strani, znotraj ra-
zreda in v krogu tistih, ki so dekle dobro poznali.«
Kakšne so bile njihove reakcije?
»Najbolj se spominjam izjave punce, ki je bila zelo aktivna pri uporu in je rekla, da je danes po ogledu filma popolnoma na strani profesorja. Zanimivo torej kaj in kako se pogled na neko stvar po trinajstih letih spremeni. Spremeni se pozicija razmišljanja enega mladega človeka, ki odraste.«
Za igralce ste izbrali, z izjemo nekaterih, med katerimi izstopa Igor Samobor, neprofesionalce. Zakaj?
»Potreboval sem mlade igralce, še srednješolce, brez igralskih izkušenj. To bi lahko bila katastrofa, a vedel sem zakaj to počnem. Želel sem si pozitivne energije, ki nas je res spremljala ves čas nastajanja filma. Delo z naturščniki je popolnoma različno, ker so prvič del takega projekta, ker so prvič pred kamero, ker
so v bistvu igrali same sebe in to se seveda na koncu pozna.«
Protagonist filma pa je profesor Zupan, ki ni ravno simpatičen, s svojim delom pa želi odpreti dijakom oči...
»Profesor Zupan je zame pozitiven lik, ker dijakom želi dobro. Tako kot tisti, ki ga je navdahnil, to je bil moj profesor matematike na novomeški gimnaziji, ki nas je na vsak način hotel pripraviti na življenje. Profesor Zupan se v filmu pri tem poslužuje besed Thoma-
sa Manna. Njegovo življenje in delo skuša povezati z izkušnjo dijakov. Hvalevredno je, da on skuša narediti ta velik preskok. Če pa na to gledaš iz perspektive mladine, se ti seveda ne zdi normalen, ker se ti ne zdi dovolj človeški.«
Najbrž ni naključje, da profesor Zupan uči nemščino?
»Nobena stvar v filmu ni naključje. Izbor nemškega jezika nam je pomagal pri dveh stvareh: ena je Thomas Mann, druga pa ta, da dijaki v njem dobijo priročen izgovor za vse
zlo, ki se dogaja na šoli. Če nekdo govori nemško, je strog in govori iz neke pozicije moči, ga lahko zlahka obtožimo, da je nacist. To je v bistvu enačba, ki kljub temu, da je že toliko časa minilo od konca druge svetovne vojne, je v bistvu še zmeraj prisotna v zavesti vseh narodov, ki so bili kadarkoli pod nemško okupacijo. Z veliko lahkoto danes sodimo, obtožujemo in lepimo etikete. To je tema na katero sem hotel opozorit. In to seveda jači konflikt med dvema svetovoma, ki ju je tra-
gedija še bolj oddaljila.«
Vi se v filmu nikoli ne opredelite za eno ali drugo stran...
»To je velika prednost te zgodbe, a pri izpeljavi, je bila tudi ena osrednjih težav. Moral sem vozit nek slalom med obema stranema, oziroma pustit gledalcu, da se odloči. Velikokrat nisem bil prepričan, ali sem dal dovolj poudarka, ali bi se moral boljše postavit na eno stran, oziroma ne.«
Film se poteguje za prestižno nagrado Lux. Kaj to pomeni?
»Namen nagrade, ki jo podeljuje evropski parlament je promocija filmov, ki nastanejo znotraj evropskih držav. 751 parlamentarcev si v Strasbourgu ogleda vse tri finaliste (ob filmu Roka Bička sta še delo Ida poljskega režiserja Paw-la Pawlikowskega in Girlhood Francozinje Celine Sciamma) in odda svoj glas. Tisti, ki seveda prejme največ glasov, bo decembra tudi nagrajen. Prednost dejstva, da se je Razredni sovražnik uvrstil med tri finaliste, pa je predvsem v tem, da evropski parlament poskrbi za podnapise v vseh jezikih Združene Evrope, kar je seveda edinstvena priložnost, da tvoj film lahko nato distribuirajo v tujih državah.«
Od prejšnjega tedna je film na sporedu tudi v Italiji. Večina filmskih dvoran ga je potrdila še za en teden, kar pomeni, da je naletel na določen uspeh. Kako se vam je zdelo gledati vaš film v prevodu?
»Na to nisem navajen in poslušati igralce v drugem jeziku je precej neobičajno. Seveda sem za to zadovoljen. V Italiji večino filmov predvajajo v italijanskem jeziku in kultura gledanja je zelo različna. Upam, da bo film všeč tudi italijanskemu občinstvu.«
Kaj pa vaš prihodnji film?
»Delam na dokumentarcu, ki je nekakšno nadaljevanje mojega študentskega dela, ko sem spremljal družino v kateri je bil tudi sin z Downo-vim sindromom. Med snemanjem sem ugotovil, da je zanimiva vsa družina, posebno mlajši brat. Zdaj po osmih letih mu sledim naprej. Medtem si je on ustvaril novo družino, imel otroka a punca ga je zapustila. Njemu sledim in moj prihodnji film bo v bistvu zgodba o njem«. (Iga)