Štev. 4.
? Ljubljani, 23 januarja 1914
LIV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
7m spis®, v sceno poslane knjige itd. je pošiljati tamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. V»e pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tov/uriš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta d trn praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ čet»,-t let« ... . 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, čc se tiska enkrat . 14 h *i i. h dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
OinanSi sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Zs reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise sluib e plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacite, to Je vse administrativne stvari je poš>ljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Starejšemu učiteljstvu.
Nedavno je »Slov. Narodu« poročal o škandaloznem imenovanju nemškega uči' telja Antona Dietnerja na slovensko šolo v Slovenski Bistrici. To ni edini slučaj, ki se dogaja pod pokroviteljstvom mariborskega glavarja in njega namestnikom, to je že pravi sistem. Naravnost vnebovpijo-¿a so imenovanja nadučiteljev zlasti v mariborskem okraju! Kam pridemo, ako pojde to tako naprej? Kmalu ne bo slovenske šole s slovenskim voditeljem.. In slovensko učiteljstvo v svoji pasji ponižnosti k vseme temu molči. Ali res ni več nobene narodne zavednosti v njem? Kako Maj takšno učiteljstvo vzgaja narodno zavedno mladino? Ali res ni nikogar, ki bi stopil na pete tem zatiralcem in zajezil sramotno degradiranje štajerskega dežel-■ega šolskega sveta po nemškem šulve-reinu? Vi starejši učitelji, ki se vam ni več bati nobenih zamer, vi učitelji penzionisti, ki nimate ničesar več izgubiti, vi vsi, ki ste okusili in prestali toliko razočaranj in bridkih krivic» vi imate v prvi vrsti priliko in dolžnost posvetiti v to kamero obskuro ter razkrinkati grdo početje me-rodajnih oblasti na njih sedanjem in prejšnjem mestu, da ne bodo vsaj tako nemoteno nadaljevali In pospeševali korupcije med slovenskim učiteljstvom! Kako zanimiva bi bila vaša razkritja (vaši življenjepisi) ! Mlajši bi se na njih naslajali in navduševali, starejši bi si utešili svoje gorje, a prizadeti bi bifi, vsaj razkrikani pred slovensko javnostjo:!
Načrt za „Poslovni red" Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
C len I.
Odseki.
Stalno je voliti člane štirih odsekov, ki so:
1.	gospodarski odsek,
2.	¡sianovsko-politiški odsek,
3.	pedagoško-didaktiški odsek,
4.	časnikarski odsek. Delegacija lahko sklene, da se po potrebi osnujejo še drugi odseki. Odseki rešujejo vloge, izročene od vodstva, ter pripravljajo predloge in nasvete za seje upravnega odbora in delegacije.
Važnejša, principialna vprašanja mora razposlati dotični odsek vsem okrajnim učiteljskim društvom v razpravo. O teh vprašanjih je sklepati šele tedaj, ko se je zaslišalo mnenje zborov okrajnih učiteljskih društev, sporočenih potom zvez.
Seje odsekov sklicujejo načelniki, kadar se jim zdi potrebno in primerno, ali če to zahteva polovica članov odseka.
Seje odsekov je teden dni prej prijaviti v Zavezinem glasilu. Posvetovanjem odsekov je na vsakem Zavezinem zborovanju odmeriti toliko časa, da lahko rešijo svojo nalogq temeljito in vsestransko. Njim je odka-zano najvažnejše in najodgovornejše delo. O predlogih, nasvetih in sklepih poročajo upravnemu odboru in delegaciji odsekovi poročevalci, ki jih izvoli vsak posamezni odsek. Načelniki odsekov prijavijo 14 dni Pred Zavezinim zborovanjem vodstvu, koliko časa si žele za zborovanje svojega odseka.
Zborovanja odsekov lahko trajajo več dni.
3&
3b) c»
č)
d)
e) i)
g)
h)

i) Stalni odseki si lahko izdelajo svoj poslovni red in so samoupravni. Njih poslovni red pa mora potrditi delegacija.
j) Člani odsekov pa so dolžni opazovati gibanje med učiteljstvom, ki ima stik s programom odseka. Po možnosti naj o svojih opazovanjih poročajo v odseku in v stanovsko-politiškem glasilu; vsekakor pa o kakem kvarnem pojavu, ki bi bil v škodo enotnemu organizmu jugoslovanskega učiteljstva, poročajo odseku, da pride poročilo v razpravo na delegaciji in v okr. učit. društvih.
k) Gospodarski odsek voli stalnega preglednika Zavezine blagajnice.
J) Člani vodstva in upravnega odbora se smejo udeleževati vseh sej odsekov. Imajo pa le posvetovalen glas.
Člen II.
Javni društveni shodi.
a)	Predavanja in predlogi za javni društveni shod se morajo prijaviti vodstvu najmanj štiri tedne pred zborovanjem; obenem je naznaniti vodstvu dotičnega govornika.
b)	Glasovanje se vrši z vzdigovanjem rok po nadpolovični večini glasov. Ako je glasovanje dvomljivo, se napravi nasprotno glasovanje. Pri enakem številu glasov odloči predsednik. To velja za vse slučaje, kjer ni v pravilih drugače določeno.
c)	Javni društveni shod je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
č) Predsednik podeli besedo posameznim govornikom v istem redu, kakor so se oglasili. Vsak govornik se mora prijaviti k besedi z listkom, na katerem je zapisano njegovo ime, značaj in bivališče.
d)	Razpravo uvede poročevalec, ki ima vedno končno besedo.
e)	Na zborovanjih stavljeni predlogi se morajo oddati predsedniku pismeno pred končno besedo poročevalčevo. O predlogu, ki ga ne podpira vsaj ena četrtina navzočih članov, oziroma de-delegatov, ni razprave.
i) Nujni predlog je tisti, ki ima to označbo in ki ga je podpisalo najmanj dvajset društvenikov Zavezinih članov. Izročiti ga je pred zborovanjem delegacije ali javnega društvenega shoda predsedniku, ki ga mora dati v razpravo pred dnevnim redom. Utemeljuje ga prvi izmed podpisancev.
g)	O predlogu za konec debate ali za prehod na dnevni red se mora glasovati takoj. Klicem po. nasprotnem glasovanju mora predsednik ustreči.
h)	Ako je sprejet predlog za konec debate, smejo govoriti le še oni, ki so se oglasili že pred tem predlogom.
i)	Predsednik ima pravico seči govorniku v besedo, ga opominjati, naj ostane pri stvari, ga klicati na red ali mu odvzeti besedo.
j) Govornik, ki se mu je vzela beseda ima pravico, sklicevati se na zbor; v takem slučaju se mora takoj glasovati.
k) Vodstvo postavi za vsak javni društveni shod reditelje, katerih odredbam se mora vsakdo pokoravati.
Člen III.
Društva.
a) Legitimacije delegatom in članom odsekov morajo dati zveze, oziroma društva, ki jih odpošljejo. Tiskovine preskrbi vodstvo Zaveze.
b) Volilne predloge za člane odsekov imajo poslati učiteljska društva — kot sklep svojega zborovanja — deželnim zvezam, ki izdelajo terno in jo odpošljejo vodstvu Zaveze. Ta jo predloži pred volitvami članom delegacije iz posameznih dežel. Na ta volilni predlog se je treba vedno ozirati.
e) Društva naznanijo delegate takoj po izvolitvi sveji zvezi, ta jih pa naznani vodstvu Zaveze. Kjer zveze ni, store to društva direktno.
(Člen IV.
Stakio tajništvo.
a)	Ako sklene delegacija na predlog upravnega odbora, se lahko v Zavezi osnuje stalno tajništvo.
b)	Stalno tajništvo je Zavezin urad, ki opravlja vse 'pisarniške posle v ekse-kutivnem in informativnem oziru.
c)	Stakio tajništvo skrbi za stik med centralo in članstvom, za izpolnitev in ojaeenje organizacije ter za izvedbo Zavezinega namena.
č) S stalnim tajništvom se lahko združi Stalno uredništvo in upravništvo Zavezinih listov.
d)	Stalno tajništvo vodi predsednik.
e)	Gmotno stran stalnega tajništva rešujeta združena gospodarski in časnikarski odsek.
f)	Vsak uradnik stalnega tajništva se sme po sklepa upravnega odbora odpustiti, ako krši pogodbo.
g)	Plačo in naslov uradnikom določa upravni odbor na predlog gospodarskega odseka z naknadnim odobre-
njem delegacije.
h)	Mesta uradnikov se vedno razpišejo.
i)	Uradnike imenuje v najnujneših slučajih vodstvo, sicer pa upravni odbor, v obeh slučajih z naknadnim odobre-njem delegacije.
j) Stalni tajnik referira in predava V Zavezi učlanjenim društvom o sta-novsko-strokovnih in organizacijskih vprašanjih, če nosijo potne stroške in dnevščino društva, ki ga povabijo.
k) Skrbeti ima za okrepljenje organizacije in stanovskega naraščaja, ter je strokovni referent za liste.
Člen V.
Članarina.
a)	Vsak v Zavezi organizovan učitelj in vsaka v Zavezi organizovana učiteljica plačuje mesečne prispevke po 1 K 50 v, zato pa prejema brezplačno »Učiteljskega Tovariša« in nima niti za okrajna društva niti za deželne zveze plačevati nikakih drugih prispevkov.
b)	Vsaka deželna zveza pošlje meseca decembra vsakega leta vsakemu posamezniku svojega članstva po 12 položnic, ki jih ti mesečno ali vsaj vsak drugi mesec z zneski po 1 K, oziroma po 2 K oddajo na svoji pošti.
c)	Deželne zveze, ali kjer teh ni, učiteljska društva odpošljejo v Zavezino blagajnico tolikokrat po 10 K, kolikor je v njih organizovanih učiteljev in učiteljic. Iz teh prispevkov se krijejo izdatki za »Učiteljskega Tovariša« in za upravo Zaveze.
č) Ti prispevki se plačujejo Zavezi lahko mesečno, vsekakor pa tekom meseca junija in tekom meseca decembra vsakega leta.
d)	Ostanek članarine se porazdeli med deželne zveze in njih društva po razmerju in na način, kakor to določajo občni zbori zvez.
Člen VI.
Končne določbe.
a)	O zborovanju Zavezinih članov (§ 4. pravil) je poročati Zavezinemu glasilu, za kar ima vsak član izvoliti letno poročevalca. Isto velja za vsa učiteljska društva.
b)	Vprašanja, izprožena na zborovanjih Zavezinih članov, ki so za vse učiteljstvo važna, je poslati vodstvu Zaveze, da jjh da odsekom v razpravo.
c)	Zavezino glasilo mora priobčati poročila o glavnih skupščinah.
č) Delegacija izvoli vselej tri pregledo-valce računov iz svoje srede, ki pregledajo račune in poročajo o njih pri-prihodnji delegaciji.
d)	Zapisnikarji vodstvenih, upravnega odbora in odsekov sej objavljajo vse sejne sklepe v društvenem glasilu, če se ne proglase za tajne.
e)	Vodstvo Zaveze ima pravico, določiti vsakemu članu upravnega odbora kako poročilo, ki ga je dolžan dotičnik tudi prevzeti.
f)	Učiteljsko društvo, v katerega okrožju se vrši glavna skupščina, priredi vse potrebne krajevne priprave, plača do-tične stroške ter ima pravico zahtevati iz Zavezine blagajnice v slučaju primanjkljaja vsoto do 100 K.
g)	Dokler Goriško nima deželne zveze, volijo člane bdsekov društva v sporazumu in tudi sporazumno skupno krijejo stroške.
Nova pravila Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva čakajo odobre-nja. Upam, da bomo letos lahko zborovali že po teh novih pravilih, kakor jih je odobrila delegacija na svoji seji dne 10. avgusta 1912 v Celju. — Medtem imamo časa dovolj, da si ogledamo in presodimo načrt za »Poslovni red«, ki ga objavljam v ta namen. O njem bomo govorili na delegacijski seji letos v Pulju. — Člen V.T točka b), je v današnjem načrtu korigiran tako, kakor je po dolgi debati sklenil upravni odbor na svoji seji v Celju prej imenovanega dne. — V člen IV. sem sprejel določbe o stalnem tajništvu, ki ga je delegacija v Celju — žal! — iz načrta novih pravil izločila. Ker torej teh določb ni v pravilih, se v tej obliki in na tem mestu lahko brez skrbi sprejmejo. Kdor ve, kako raste delo, bo uvidel pomen stalnega urada in se temu členu »Poslovnega reda« ne bo upiral. — Okrajna učiteljska društva imajo sedaj za svoja pomladna zborovanja točko, ki jo naj obravnavajo vestno, razsodno in z ljubeznijo. Svoje predloge, izpremembe, nasvete itd. naj pošljejo potom svojih deželnih zvez ali — kjer teh ni — direktno vodstvu Zaveze gotovo do 1. junija t. 1., da bo mogoče »Poslovni red« na podlagi morebitnih predlogov itd. pravočasno korigirati in ga pred delegacijsko sejo eventualno še enkrat objaviti.
E. GangI, poročevalec.
Moj in naš program.
Ne pišem tovarišu Hreščaku, ki vse delovanje narodnega in naprednega učiteljstva omalovažuje, zafrkuje, še več, negira; pač pa se mi zdi potrebno, poslati nekaj vrstic v svet zaradi stvari same in nas samih, da se naš že obstoječi program s' potekom debate izkristalizira, da tak preide v kri in meso vsemu slovenskemu narodno mislečemu učiteljstvu. Moj program, ki se krije s programom narodno-naprednega učiteljstva, pušča odprta sko-
ro vsa našteta vprašanja v Hreščakovem članku »V bistrenje pojmov« iz enostavnega razloga, ker raznih teh vprašanj ne bomo reševali slovenski učitelji, niti slovenski socialni demokrati — pa tudi ne celokupni slovenski narod. Rešitev socialnega vprašanja, vkolikor se bo dalo to rešiti, pojde preko nas. Mi slovenski učitelji, ki smo izšli iz naroda, poznamo njegove potrebe in zahteve, preferiramo predvsem rešitev narodnih in gospodarskih vprašanj. Mi hočemo, da naj naš narod, ki avtohtonno biva po Primorskem, Kranjskem, Štajerskem iz Koroškem, živi in da se njegova narodna individualnost utrdi. Ko bo naš narodni obstoj zasiguran, pridejo na vrsto druga vprašanja, ki so v tesni zvezi z narodno blaginjo. Naš program nam narekujejo razmere, v katerih živimo. Oprti sami nase, se moramo boriti na vseh frontah za narodne in gospodarske zahteve, ki njih rešitev omogoča naš narodni obstanek. Kot tvorec del države reklamujemo od nje pravic, ki so nam skopo odmerjene. Ta zapostavljenost, pri-krajšanost na pravicah rodi v nas opravičene zahteve po izravnavi pravic napram dolžnostim, ki nam jih država nalaga in ki jih moramo'striktno izpolnovati. V dosego zahtev treba dela. Potegovati se za jezikovne pravice, za uveljavljenje našega jezika v šolah, cerkvah, uradih in drugih institucijah se pravi: pristati na narodnem programu. V okvir narodnostnih vprašanj spada nebroj zahtev po priznanju in uveljavljenju našega jezika v vseh deželah, kjer žive Slovenci. Ustanovitev slovenskih meščanskih, ljudskih šol, raznih strokovnih srednjih šol, ustanovitev slovenskega vseučilišča; nadalje uveljavljenje našega jezika v vseh deželnih in državnih uradih, poštah, železnicah, ki teko po slovenskih deželah; zahteva po nastavljanju slovenskih uslužbencev, u-uradnikov, učiteljev, profesorjev v deželah, ki tvorijo naš narodni kataster; zahteva po združenju vseh Slovencev v eno narodno celoto z narodno avtonomijo v okvirju naše države; poznavanje in ožji stik z vsemi slovanskimi plemeni v kulturnem in gospodarskem oziru. Učitelj bodi prepojen z najširšim demokratizmom, ki naj ga vsekdar in povsod spremlja.
To je obkratkem naš program, ki bi za njega uresničenje moral vsak slovenski učitelj in vsaka slovenska učiteljica delovati, ker je to dolžan narodu in samemu sebi, saj je tako delovanje tesno združeno z našim poklicem.
Vsaka polemika in prerekanje v tem oziru s stališča tovariša Hreščaka bi bila brezplodna, zato na vsa morebitna njegova izvajanja ne bom odgovarjal. Že uvodoma sem pribil, da pošiljam te vrstice v svet zaradi stvari in nas v svet.
Jos. Rakovšček.
Drugi „Počitniški tečaj" Slovenske Šol. Matice v Ljubljani.
Ker je prvi »Počitniški tečaj« Slov. Šol. Matice izredno lepo uspel, namerava omenjeno društvo ob velikih počitnicah 1913/14. leta poizkusiti z drugim takim tečajem v Ljubljani. Poleg strogo znanstvenih predavanj se bodo vršila tudi posebna predavanja o metodiki važnejših predmetov ljudskošolskega pouka. Ta predavanja nameravajo seznaniti poslušalce vobče z aktualnimi vprašanji na polju metodike dotičnega predmeta in osobito mladim učiteljem in učiteljicam pokazati pot, kako se naj pripravljajo na jzpit učne usposobljenosti in jih seznaniti z dotično literaturo.
Znanstvenim predavanjem so priglašeni ti-Ie predmeti:
1.	Ravnatelj V. Bežek: Nekatera poglavja iz dušeslovja in vzgojeslovja zlasti o čuvstvih, volji, o vzgoji z biološkega in genetskega stališča (6 ur).
2.	Prof. dr. P. Grošelj: a) Spektralna analiza; b) energija in njena senca eutropija; c) fizikalno-kemiški temelji fotografije; č) kozmologijo; d) zlet na luno; e) velikani v preteklosti lune (6 ur).
3.	Prof. dr. Fr. 11 e š i č : a) Pravljice in pripovedke; internacionalni motivi in zgodovinska fakta v njih. (Pojasnjeno na zgledu: Zidanje Skadra grada na pesmih o kraljeviču Marku in kralju Matjažu);
b)	Balada in romanca. Iz njih zgodovine;
c)	(iz zgodovine romana; č) v čem je poetičnost jezika; d) težave vsake razvrstitve umetnosti v oddelke; e) subjektivna in objektivna kritika. Ideja in tendenca (6 ur).
4.	Prof. L. L a v t a r : Temeljni nauki o goniometriji in trigonometriji (6 ur).
5.	Prof. dr. K. O z v a 1 d : Najvažnejši izsledki eksperimentalne pedagogike (6 ur).
6.	Prof. M. Pire: Izbrana poglavja iz slovenske zgodovine: a) iz najstarejše
dobe; b) turške vojne; c) reformacija na Slovenskem; č) Ilirija oživljena (6 ur).
7.	Prof. dr. G. S a j o v i c : a) rastlinske družbe s posebnim ozirom na domače ozemlje (biološko predavanje s svežimi objekti in s slikami (3 ure); b) nekaj o rastlinskih plodovih in semenih (2 uri); c) kuščarice na Kranjskem in sosednem ozemlju (preparati v alkoholu in skioptič-ne slike (1 ura).
8.	Ravnatelj H. S c h r e i n e r : O samovladi učencev (Shool-city) in o državljanski vzgoji (6 ur).
9.	Prof. F. S e i d 1 : Rastlinstvo naših Alp (s skioptičnimi slikami; 6 ur).
10.	Ravnatelj dr. J. T o m i n š e k : a) O disciplini in disciplinarnih sredstvih (3 ure); b) učenje jezika in jezikovni pouk (3 ure).
11.	Prof. A. Vales : a) Nove hipoteze o zemeljski notranjščini; b) kako nastajajo in se izpreminjajo rudnine in kamenine; c) kemična analiza nekaterih rudnin (6 ur).
Vodstvo si pridržuje pravico, po potrebi kaj malega izpremeniti na tem vzpo-redu. Predavanja se začno 31. avgusta in končajo 12. septembra t. 1. in se bodo vršila od 7.—11. ure predpoldne. Metodična predavanja bodo od 11.—12. in od 2.—4. ure. Po predavanjih bo vsak dan prilika, da se posetijo pod vodstvom strokovnjakov znanstvene in tehnične naprave (muzej, botanični vrt, elektrarna itd.) v Ljubljani in njeni bližnji okolici. V nedeljo, dne 6. septembra, bo od ugodnem vremenu kak večji poučni zlet. Urnik se objavi pravočasno.
Poslušalci plačajo udeležnine 20 K in imajo pravico poslušati vsa predavanja znanstvenega in praktičnega tečaja, v kolikor jim ne bo morebiti delom zaradi ko-lizije nemogoče. Poseben odbor se bo trudil, da pridobi udeležencem tečaja kolikor mogoče gmotnih olajšav glede stanovanj — deloma morebiti tudi brezplačnih — skupnega kosila in večerje itd. Kdor re-flektira na kake olajšave, ki se bodo o pravem času razglasile, naj naznani svoje želje.
Tečaj se vrši sarno tedaj ako se oglasi do Velike nedelje (18. aprila) zadostno število udeležencev. Prijavam, ki se naj pošiljajo podpisanemu, je priložiti udelež-nino 20 K, k« se vrne samo v tem slučaju, ako bi tečaja sploh ne bilo. V prijavi naj se navedejo predmeti znanstvenega tečaja; ki jih dotičnik hoče poslušati in ali se želi udeležiti tudi metodičnih predavanj.
H. Schreiner,
c. kr. ravnatelj v Mariboru.
Nekaj odgovorov tovariša iz Goriške.
Vstal je prerok na Goriškem, in zavihtel svetopisemski bič — kaj bič! — novodobni kol je zavihtel v »Naših Zapiskih« in udaril po »brezglavnem (!)« in breznačelnem vodstvu Zaveze.
Ne vem, čemu bi se bolj čudil — ali smeli — lahkomiselni predrznosti mladega vihtilca tega kola, ki obstoja v bombastičnih frazah, ali veliki nevednosti, ki jo kaže s tem, da kar kratkomalo negira vse dosedanje delo Zaveze in udarja po njenih voditeljih.
Da, mladi tovariš iz Goriške — lahko je tolči v mladostnem ognju po glavah, ki so osivele v težkih dneh — v skrbeh za kruh — pa v neprestanem boju za prospeh šole in učiteljstva; težko pa je zadovoljiti take mlade ljudi, kakor ste vi, ki hoče, da bi mu bili predniki v delu preskrbeli do vrha polne jasli, da bi bilo njemu treba le iz njih zajemati.
Prijatelji — in vi hočete, da so to dosegli voditelji tistega stanu, ki ga pred pol stoletja še ni bilo — pa ko je nastal, se niti ganiti ni smel — in se je šele po združitvi v Zavezi osokolil, da je pošiljal svoje proteste in prošnje do samega vladarskega prestola — žal, da zaman.
Da zaman — pa se nam ni čuditi, saj so klicali po odpomoči do danes zaman celo drugi stanovi, ki pa so imeli veljavo že takrat, ko nas še ni bilo!
Tovariš iz Goriške, ki tako persifli-rate tovariša Rakovščka, ker vam ni podal v goriški dvorani takoj »akademične razprave« o narodnosti, dajte, dajte — podajte jo vi, pa zamašite vrzel, ki je do danes niso zamašili niti pripadniki tistih stanov, ki bi bili za to vse bolj poklicani.
Klic pa: »Učitelj bodi naroden!« naj se širi od ust do ust v naših vrstah tudi brez akademične razprave — saj narodnosti ne bo povzdignila teoretska razprava — vzdignila jo bodo narodno čuteča srca!
»Zopet fraze!« zakličete gotovo — toda, prijatelj, isto pravico kot jo imate vi, jo imam tudi jaz — saj vaši očitki v »Naših Zapiskih« obstoje iz samih golih fraz, ki pa imajo na sebi še to slabost, da obstoje iz same negacije.
Tovariš iz Goriške! Namesto da kličete: »Okove z naših rok! Pesek iz oči! V naše čaše pristnega vina!« — ter se zaletavate v «nerimano poezijo« Gangla ter hočete, da Vam ta izrevolucionira revolucije žejne duhove — dajte, dajte rajši »akademično« obrazložiti, kako si Vi mislite to izrevolucioniranje, ki bo pomagalo nakrat vsemu učiteljstvu! Naj nakrat opustimo pouk? Naj štrajkamo! Naj navalimo na oblastva? — Povsod bom z Vami, kar nasvetujete, le da nam daje vsaj up na uspeh in da ni hudodelsko!
To revolucioniranje! Ni dolgo tega, da smo morali tovariši iz Kranjske nagovarjati proti tovarišem iz Goriške in Štajerske, Ganglovo »revolucioniranje«, ker so ti odklanjali take članke, ki jih je prinašal »Tovariš« iz Ganglovega peresa, da je branil kranjsko učiteljstvo pred krutimi krivicami, ki so se nam godile in se nam gode. S tistimi članki je hotel Gangl »izrevolucionirati« učiteljske duhove, da ne klonijo glav, temveč jih ponosno dvigajo — združeni v naši Zavezi!
Torej brez fraz — tovariš! Dajte — pošljite »Tovarišu« take spise, ki naj »iz-revolucionirajo duhove v plemenitem zmi-slu za dosego naših zahtev — in vem, da jih bo z vzklikom sprejel, saj je sprejel celo Vaš članek, ki ni bil — milo povedano! — ravno takten napram tovarišu Ra-kovščeku — in ki je bil skoraj čisto oseben!
Sicer se pa bodo Jelene, Gangl, Rakovšček že sami zagovarjali, če se jim bo zdelo vredno, da sem se dotaknil, jaz tega, je prišlo nehote, ker sem si moral olajšati dušo, ker je ob krivičnih očitkih tovariša iz Primorske preveč vrelo v meni!
Potisnilo mi je pero v roke nekaj drugega— in to je trditev v »Naših Zapiskih«: »Le značaj more vzgajati značaje!« ... »Vezane so naše roke in produkti naših vstvarjanj so nebogljevi sužnji s krivo hrbtenico... s hinavskim nasmehom na ustih, resnične: vreden produkt svojega suženjskega mojstra!«
Tovariš — vi ste učitelj?! In znača-jen?...
Vi pač mislite, da je to že višek značaja, ako se zdrznete pavšalno sumničiti ves stan in mu brezobzirno lučati krivične besede v obraz zato — ker Vas je usoda posadila v toplo gnezdo in Vam je prav vseeno, ako izgubite službo že danes, namesto jutri?
Ne tako, tovariš! Dovolite, da imam dvome o posebni višini Vašega značaja!
Povejte mi: Ali ste take sužnje vzgajali Vi, preden ste bili neodvisni? Ali vzgajajo take neznačaje Vaši tovariši iz okolice — morda celo iz vse Goriške? Ali hočete sklepati iz desolatnih kranjskih razmer, da vzgajamo take hinavske sužnje mi?
Tovariš — takih neznačajnežev niste vzgajali Vi in jih ne vzgajajo vrli Vaši tovariši iz Goriške, ker drugače bi ne čital svet toliko o vrlih zavednih Kraševcih, ki so nam drugim Slovencem za zgled — in o katerih mi je toliko lepega vedel povedati mladi moj tovariš iz Goriške! Da pa se dobe tudi med Kraševci suženjski značaji —■■ prav gotovo! Vsaj ga ni naroda, ki bi imel same značaje, in ga ni tako dovršenega pedagoga, da bo znal vzgojiti same značaje!
Mi Kranjci smo v največji bedi in zato v najhujših sponah in vezeh!
In res je mnogo naših tovarišev zaradi bede postalo sužnjev vladajoče stranke — a nikakor ne mislite, da zato že prav gotovo ne bodo vzgajali v šoli značajev! Morda polagajo v mlada srca še s tem večjo srditostjo seme odpora, ki pa vzklije šele v bodoči dobi!
Prijatelj, takih sužnjev — sužnjev s krivo hrbtenico in hinavskim pogledom, ki bi vzgajali zopet sebi enak produkt — pa tudi v Slomškariji ni preveč!
In ko bi bili vsi! Vse eno še nimate pravice lučati nam vsem v lice predrznega očitka ... zakaj nad polovico kranjskega učiteljstva je še vedno, ki ni uklonilo svojega tilnika, ampak ga ponosno dviga vkljub vsem okovom in vezem!
In — prijatelj! V nesreči — v bedi se pokaže šele pravi značaj — ne pri polni skledi!
Res: Materialno neodvisen človek bo lažje značajen! Da, taki ljudje so lahko vsi značajni — po besedi, ne pa vselej po dejanju! Materialno odvisen človek lahko pride v položaj, ki ga z neizprosno abso-lutnostjo sili, da obrne plašč po vetru! Ni prav to, res! — A zadnji sem, ki poberem kamen, pa ga zalučim za takim očetom -trpinom, ki se ni mogel ubraniti solzam — lačnih svojih otrok!
Materialno neodivsen človek je tedaj lahko značajen, k čemur pa pristopi še važnejše dejstvo — da posveti lahko vsa svoja dejanja izobrazbi značajev — in to je več!
In zato pa je bilo in ostane naše geslo: V boj za materialno neodvisnost —
vsi v boj z besedo in peresom! Pa ne tako, kot tovariš iz Goriške, da pljujemo v lastno skledo — da negiramo vsa naša dela ter dajemo s tem našemu najljutejšemu sovražniku - klerikalizmu orožje v roke, da bije po nas z našimi lastnimi besedami!*
Tovariš — klerikalizem je tisti, ki vzgaja »produkte s krivo hrbtenico in s hinavskim nasmehom na ustih« — on je tisti, ki tepta v mladini vse dobro seme, ki smo ga z vnemo zasejali in negovali — on je tisti, ki uničuje naše uspehe!
Tovariš, to je nekaj odgovora — na Vaše razdiranje v naši organizaciji in na Vaše očitke v »Naših Zapiskih«. Ako sem bil tuintam bolj oster, kakor bi bilo prav — tako vzemite »Naše Zapiske« v roke, prečitajte svoje besede in — morda pripo-znate, da sem odgovarjal dovolj stvarno.
Končno pa se moram res čuditi uredniku »Naših Zapiskov«, da sprejme v svoj list, ki naj bi bil znanstven, sestavek, ki je spadal po vsebini in tendenci edinole — na zadnjo stran »Slovenca«!	B.
Slovensko ljud. šolstvo v tržaški okolici 1.1912—13.
I. Uradni Statistični podatki.
Pravkar izšli uradni Statistični podatki določajo za minulo šolsko leto sledeče številke:
Občinskih ljudskih šol je bilo v okolici 14, o.d teh so štiri italijanske, deset je slovenskih. Italijanske občinske ljudske šole so porazdeljene samo v spodnji okolici (v predmestjih), slovenske tudi v zgornji. Od italijanskih šol so tri petraz-rednice, ena štirirazrednica. Slovenske ljudske šole so izvzemši ene trirazrednice vse petrazrednice. Pouk se je delil v 105ih razredih, od katerih je bilo določenih ital. ljud. šolam 34 (1. 1911.—12. tudi toliko), slov. ljud. šolam pa 71 (1. 1911.—12. pa 69) Na vseh teh šolah je bilo tekom leta 1912. do 1913. vpisanih skupno 6040 učencev, t. j. 3059 dečkov in 2981 deklic. Od teh je obiskovalo slov. ljudske šole 4383 otrok, ital. ljudske šole pa 1657 otrok. Prišlo je tedaj povprečno 61 učencev na slovenski razred in 48 učencev na ital. razred. Slov. učitelju je tedaj povprečno naloženo razmeroma težavneje delo negoli ital. tovarišu.
Na ital. ljudski šoli v Barkovljah je bil I. 1911.—12. ustanovljen dveletni dekliški izobraževalni tečaj« z 18imi učenkami kakor nekak embrijo meščanske šole. Temu tečaju so lani (12.—13.) zatvo-rili prvi razred in je životaril le drugi s 13imi učenkami.
Vprašanje meščanske šole v tržaški okolici pa se živo usiljuje. L. 1912.—13. je obiskovalo naše nadaljevalne tečaje (nedeljsko šolo) skupno 692 učencev (53 italijanske in 639 slovenske narodnosti.) Ti »nadaljevalni« tečaji obstojajo na podlagi olajšave v šol. obisku po dovršenem šestem šol. letu in ponujajo z veronaukom vred tedenkso pet ur pouka. Socialne razmere naše spodnje okolice pa naravnost silijo k odpravi teh tečajev in njihovi reorganizaciji^ meščansko šolo industrial-nega tipa. Če pride kdaj do sestava dež. šol. zakona v Trstu, bo morala biti prva skrb naših občinskih zastopnikov, da se strogo uvede osemletna šolska obveznost. Seveda bo izvedba take določbe v sedanjih razmerah v okolici naletela na. marsikateri odpor. A to ne sme odvračati naših poslancev od tega energičnega koraka, ki bi bil zdrava operacija na telesu našega okoliškega ljudstva. Seveda, kdor utemeljuje svojo moč le na demagoštvu, se tega dela ne bo lotil. Zato pa pouk med ljudstvo, pouk o vrednosti in važnosti meščanskošolske naobrazbe! Ali nikar ne prepuščajte tega dela zopet le učiteljstvu! Preprost človek ima takoj pripravljen ugovor: »Učitelj govori v svojo korist!« Odprite našim ljudem oči. Tu je dela dovolj, in če to delo tekom let uspe, bo odtehtalo vse »volilne zmage« problematične notranje vrednosti.
Dalje zvemo iz Statistike, da je na okoliških šolah poučevalo 108 učnih oseb (vštevši 14 voditeljev) poleg 18 suplentov (7 s celoletno suplenturo) in 16 verouči-teljev. Od teh je bilo 42 definitivnih učiteljev in 42 definitivnih učiteljic, 12 poduči-teljev in dvanajst podučiteljic. Trije so bili usposobljeni za meščanske šole (za slov. meščanske šole nobeden), 108 za ljudske šole, štirje so imeli le zrelostni izpit. Poleg teh je na raznih šolah praktici-ralo več »praktikantov«. Naraščaja ima tržaško učiteljstvo tedaj dovolj. Osobito se posveča vedno več domačinov učiteljskemu stanu. Tovariš iz sosednjih dežel, ki bi želel vstopiti v tržaško občin, službo, razmeroma sicer dobro honorirano, mora ipak se prevideti z gmotnimi pripomočki za prva leta in s — potrpežljivostjo.
Razdelba učencev na posamezne šole kaže sledeča števila:
slov. šola ital. šola Barkovlje	409	212
Bazovica	306
Katinara	360	—
Sv. Ivan	630	460
Opčina	426	—
Prosek	396	—
Rojan	560	572
Sv. Križ	317	. —
Skedenj	810	413 *
Trebče	169
Najmočnejša slovenska šola je v Šked-nju, najmočnejša italijanska šola je v Ro-janu. Slov. ljudske šole spodnje okolice (Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Skedenj) štejejo skupno 2409 učencev proti 1657 učencev ital. ljudskih šol v istih krajih.
II. Izvajanja.
Ker so slov. ljudske šole leta 1911.— 12. štele 4221 vpisanih učencev in ital. ljudske šole pa 1509 vpisanih učencev, znaša prirastek prvih v pravkar minolem šolskem letu 162 otrok, drugih pa 148 otrok. Vidimo takoj, da italijanske ljudske šole v trž. okolici nesorazmerno hitreje napredujejo (z ozirom na število učencev) od slovenskih.
Napredovanje v letih tega desetletja kaže sledeča razpredelnica:
Bilo je vpisanih učencev:
v slov. lj. šole v ital. lj. šole
1910.—11	3962	1382
1911.—12.	4221	1509
1912.—13.	4383	1657
Ker so ital. lj. šole le v spodnji okolici,
naj kaže sledeča tabela napredovanje teh naproti spodnje okoliškim slov. ljud. šolam:
slov. šole ital. šole spod. okolice:
1910.—11.	2169	1382
1911.—12.	2319	1509
1912.—13.	2409	1657
Minolo šolsko leto je znašalo število
v ital. ljudski šoli vpisanih učencev nad dve tretjini števila v slov. spodjneokoliške šole vpisanih, dočim ni v začetku leta stoletja (1900—1901.) znašalo niti polovice, ker bilo je tedaj vpisanih v ital. šole 587 uečncev, v slovenske spodnjeokoliške pa 1376. Sicer slov. ljud. šole konstantno napredujejo, a ne v isti meri kakor ital. okoliške ljudske šole.
V	glavnem nam dve dejstvi razjasnu-jeta ta fenomen:
1.	izseljevanje slovenskega učenca v mesto;
2.	priseljevanje italijanskega živlia v okolico.
Potreba po obsežnejši naobrazbi, ki mu je .okoliška ljudska šola ne more več dati, sili slovenskega učenca, da pred časom zapusti domačo šolo in jame obiskovati razne državne, občinske in zasebne šole v mestu. Navadno se ta obisk omejuje le na par let, do konca šolske obveznosti. Koliko bi vsem tem otrokom bilo ustreženo z meščansko šolo, ki bi jim poleg drugih udobnosti podala tudi v sebi zaokroženo naobrazbo! Tako bi tudi naše okoliške šole ne prišle že po tretjem in četrtem šolskem letu ob svoj najboljši material, kakor se sedaj dogaja.
Kar se tiče priseljevanja italijanskega življa v spodnjo okolico, je to pojav, ki se ustaviti ne da, kakor se ne da ustaviti priseljevanje slovenskega življa v mesto. Ali če najde ital. sodeželan v vsaki vasi spodnje okolice svojo ital. ljudsko šolo, ne najde je slovenski v vsakem mestnem okraju, ker slov. ljudske šole C. M. družbe ne zadoščajo ne po številu ne po razsežnosti prostorov. Klic po vladni pomoči dosedaj, izven podržavljenja par učiteljev družbe C. M., ni imel posebnega uspeha. Rešitev sloni le v sporazumijenju obeh narodnosti. Ali pri sedanjem divjanju nacionalnega boja na kaj sličnega ni niti misliti.
Sklepčno ob tej priliki še par besed na naslov trž. slov. učit. društva. Društvo ima dva odseka: socialni in šolski. Je li prvi že pričel s proučevanjem socialnih razmer naše spodnje okolice osobito, in je H drugi pričel s proučevanjem, v koliko vplivajo In bodo vplivale te razmere na razvoj našega sedanjega in bodočega šolstva? Nekoč nas bodo mogoče vprašali za svet. Je li bomo mogli podati točen odgovor?
F. Plemič.
Narodna prosveta na Ruskem.
V	Petrogradu se je vršil velikanski vseruski kongres Narodne prosvete. Na kongres je prišlo 6200 učiteljev — od teh 2000 prav s Kavkaza. Zborovali so v pe-trogradskem »Narodnem domu«. Izkazalo Se je po statistiki, da plačuje država za
* Leta 1904.—05. je znašalo število
?trok italijanske šole v Skednju 330; slov. lstotam pa 439!!
šole 80,222.000 rubljev (31% vseh izdatkov), dočim je leta 1870. plačevala le 7:5%. Leta 1910—11. je bilo v 34 guber-nijah 27.945 ljudskih šol z 54,296.000 učenci in 1,834.107 učenkami. Na shodu je jako primerno govoril O. Ornatskij, ki je rekel tako-le: »Z najvišjega prestola je bila izražena potreba reorganizacije ruskega življenja na podlagi novih nazorov. V ta namen je predvsem potreba prosvete med ljudstvom. V tem imajo prvo nalogo narodni učitelji.« — Kongres je razreševal razna važna šolska in prosvetna vpra-šanja.
Plače ljudskošolskega uči-teljstva v Avstriji.**
Št.		Plača v	Povprečna
	Mesto, ozroma dežela	40 letih	plača
		kron	enega leta
1	Dunaj......	162640	4 046
2	Galicija I. razred . .	116 450	2911
3	Tirolsko I. razred .	116.300	2.907
4	Trst.......	113300	2 832
5	Solnograško (glavno		
	mesto).....	110 780	2 769
6	Dolenja Avstrija . .	106.100	2 652
7	Gradec .....	104 080	2 604
8	Galicija 11 razred .	103750	2 593
9	Tirolsko 11. razred .	103.250	2581
10	Istra .......	96.780	2419
11	Predarisko ....	96 200	2.409
12	Bukovitia.....	94 960	2374
13	Solnograško . . .	92 980	2 324
14	Štajersko 1. razred .	92680	2317
15	Češko ......	91.800	2 295
16	Šlezija......	91 360	2 284
17	Tirolsko III. razred .	90 850	2 271
18	Morava .....	88 200	2.205
19	Koroško .....	87 060	2.175
20	Galicija III. razred .	86 950	2 148
21	Štajersko II. razred	85.080	2127
22	Tirolsko III razred .	82 350	2 058
23	Gorenja Avstrija . .	81.500	2.037
24	Goriško in Gradi		
25	ščansko ....	81 700	2.017
	Dalmacija I. razred	80300	2 007
26	Štajersko III razred	77.480	1 937
27	Dalmacija II. razred	73 300	1832
28	Galicija IV. razred .	71 650	1.791
29	Dalmacija III razred	66300	1657
30	Kranjska ....	60000	1.500
Češki in nemški učitelji na Češkem so sklenili sklicati veliko manifestačno zborovanje, ki bodo na njem sklenili pasivno resistenco, če se do 1. februarja 1.1. učiteljske plače ne povišajo.
Nemško šolstvo v Gorici.
Nekako vajeni smo že krivic, ki nam jih zadaja dan za dnem- nemški sosed, pa bodisi že na gospodarskem, politiškem ali šolskem polju. Mnogo so pisali o naši nemški gimnaziji; storili so nam krivico, ki kaže jasno kakor beli dan, da nemštvo razširja v naših krajih le vlada in to z največjo skrbjo. V naslednjih vrsticah pa hočem podati sličico nemškega ljudskega šolstva v Gorici ter hočem za trenotek od-grniti krinko z obraza nemškega mecena — naše vlade! Opomniti pa moram že naprej, da te krivice niso nove, menda že kmalu porečejo, da je to stara nemška posest.
Preden se je naselil v Gorici Schul-verein, je vzdrževala vlada utrakvisti-čno vadnico na c. kr. ženskem učiteljišču ter pripravnico za nemško realko in gimnazijo. Če že ni bil pouk povsem v materinem jeziku, so bili tam nameščeni vsaj naši učitelji, ki niso navdajali dece z nemškim duhom.
Z novo železnico pa se je pripeljal sem tudi Schulverein; menda se je zdela vladi c. kr. vadnica premalo nemška, imeti je hotela tako šolo, kakor kje v Lincu. Na Senenem trgu in v bližini kolodvora so sezidali šolski poslopji. Nemški pajek je razpredel svoje mreže. Šole so se hitro napolnile z vsakovrstnimi otroki, dobile so pravico javnosti, in tedaj se je pričela kupčija z vlado. Za kandidatinje ni bila več dobra lastna vadnica na učiteljišču, odkazali so jim šulferajnsko šolo, seve proti oškodnini. Da ta odškodnina ni tako majhna, se vidi takoj: Vseh razredov šteje Schulverein v Gorici 13, od teh je 11 podržavljenih in le dva sta še privatna. Utegne kdo oporekati: Imajo dosti otrok in ker jim ni občina preskrbela šole, je bila v to primorana država. Sodite pa sami: Ia. razred ima 33 otrok, Ib 31; Ha 46; Ilb. 35; lila. 46, Illb. 35; IVa. 46, IVb. 27; V. 53 in VI. (deški) 23. Razredi Ib., Ilb., in Illb. so nastavljeni pri drž. kolodvoru, via delle Officine. Dalje imajo še troraz-redno meščansko šolo za deklice: I. raz. 17; II. 11; III. 15. Podržavljeni so vsi raz-
,) Iz priloge „Hrv Učiteljskega Doma"; izdal „Savez hrv. učit. društava", sestavil Josip Binički, rav. učitelj v Nlkinclh.	Ure d.
redi razen IVb. in VI. Sedaj pa pomislimo, koliko otrok ima »šolski Dom«, »Mali Dom« in »Novi Dom« ter »Narodna šola« na Blančah in koliko je tam razredov podržavljenih! — Nobeden! —
In pa kakšni Prusi hodijo v te šole! Ia., Na., IV., V. razreda, potem v paralel-kah pri državnem kolodvoru! Na nemški meščanski šoli (dekliški) na Piazza Ber-tolini! Tako v I., II., III. razredu!
In mislite, da je vlada s tem, da je prevzelo naučno ministrstvo celo šolo, razen dveh razredov, še zadovoljna? O, kaj še. Schulverein ima pravico oddajati učiteljska mesta, in s tem je zagotovljeno, da bodo vedno le Nemci učitelje-vali na tem zavodu.
Ni še dovolj, še eno: Kakor sem že omenil, plača država vse tri učitelje na šulf. šoli pri drž. kolodvoru. Schulverein nima s to šolo niti 200 K stroškov na leto, vendar so se pa zmislili v Trstu še eno: od 1. 1909. nakaže vsako leto ravnateljstvo c. kr. drž. železnice tej šoli letne podpore v znesku 4000 K z ozirom na to, da so v tej šoli tudi železničarski otroci! Tudi v »Narodni šoli« na Blančah je čez 70% železničarskih otrok, pa vprašajmo, koliko so že neki tam dobili? Nič!
Nehajmo že enkrat biti oni dobri, gostoljubni Slovenci ter povzdignimo svoj glas tja do Dunaja z zahtevo: Dajte nam, kar je našega! Slovenski davkoplačevalci se že naprej boje, če bi se naši poslanci kdaj zmotili in hoteli kdaj poboljšati našemu učiteljstvu borno plačo, nihče se pa ne gane, ako dobi med nami kar 11 salcburških učiteljev boljša državna mesta!	__________________________________—r—
Iz naše organizacije,
Štajersko.
Šaleško učiteljsko društvo ima svoj občni zbor v nedeljo, 25. januarja 1914, ob pol 3. uri pop. v Velenju.
Vzpored: 1. Dopisi. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitve. 4. Slučajnosti.
Tovariši! Stanovska zavest zahteva, da pridete vsi!
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo
zboruje 1. februarja t. 1. ob eni uri popoldne v šmarji s sledečim vzporedom:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Poročilo tajnika in blagajnika.
4.	O elektriki — podava tovariš Zidar.
5.	Volitve.
6.	Slučajnosti.
K obili udeležbi vabi odbor.
Učiteljsko društvo za Celjski okraj je
imelo 6. prosinca svoj 44. občni zbor, ki ga je otvoril predsednik tov. Brinar. V lepem nagovoru je pozdravil navzoče in jim želel veselo novo leto. Tov. Gradišnik je posJal pismene pozdrave v smislu, da bi bile vezi tovariške tudi v novem letu iskrene — in daroval lepo vsoto v društvene namene.
Pred občnim zborom se je razpravljalo o društvenih zadevah. Prijavila sta pristop K. Pečar in Schmid iz Šentpavla, kar se je vzelo z odobravanjem na znanje. — Prečitala se je okrožnica Zveze, ki zadeva pobiranje prispevkov za obrambni sklad. — Za Zavezino zborovanje od 6. do 8. septembra v Pulju so se izvolili delegati: tt. Brinar, Černej, Jelovšek, Pristovšek, Voglar, Vrečar, Wudler; namestniki: tt. gospa Jelovškova, Wudlerjeva; gdčne. Lillegova, Vidalijeva, Sadnikova; tt. Pe-triček in Sivka. — Tov. predsednik je poročal o Zavezinem občnem zboru — o stanju Zavezinih listov in njih saniranju. Kot poverjenik Šol. Matice poroča isti, da šteje ta okraj 36 naročnikov.
Za tem so prišla poročila funkcionarjev: društvo šteje 83 pravih članov in 2 častna. — Društvenine je marljiva gospa blagajničarka nabrala 375 K; gotovina znaša 629 K 63 h.
Na novo se naroči društvo na Socialno Matico. Predsednik govori v svojem poročilu o moralnem stanju društva, o medsebojnem podpiranju in dolžnostih odbora in članstva. Zahtevati od enega, da bi ugodil vsaki želji, je preveč; dolžnost vsakega člana je, da skrbi za prospeh organizacije; le kolikor moreš in storiš sam, zahtevaj od drugih, bodimo strogi napram samemu sebi, prizanesljivi napram drugim, in moralni uspeh ne bo izostal.
Pri volitvah se je pokazal sledeči rezultat: preds. t. Brinar, podpr. t. Petriček, blag. t. gospa Brinarjeva, taj. t. Sevnik, pevovodja t. Culek, knjiž. t. Gobec, odbornika tt. Černej in Sivka.
Prihodnje zborovanje je prvi četrtek v sušcu.
Ob koncu se je še debatiralo o vprašanju: ali smejo tudi učiteljice poučevati v višjih razredih? Mnenja smo bili, da je marsikaka tovarišica celo na mestu v ome-
njenih razredih in da je obstoječa splošna določba skoro da poniževalna za tovari-
šice.
Učit. društvo za brežiški in sevnlški okraj je imelo svoj občni zbor dne 6. prosinca 1914 na Vidmu. Navzočih, je bilo 25 članov. Kot gost je prisostvovala zborovanju tovarišica Runovčeva iz Vidma. Društvu sta pristopila tovariša Vutkovič Josip iz Artič in Šentjurc Ferdo iz Sromelj. Po pozdravu, v katerem omenja hvalevredno disciplino ter ugled, ki si ga je pridobilo društvo v organizaciji, otvori predsednik občni zbor, bodreč člane k vztrajnosti na začrtani poti. Vzame se na znanje dopis Zveze. Tov. predsednik poda še nekaj pripomb v Bundovi seji 23. novembra 1913, ki nam naj služijo v pojasnilo glede raznih protislovij in napadov zlasti v nemških listih. Tov. Jamšek predlaga, da se izreče toV. Otterju pismenim potom priznanje in zahvala za njegovo delovanje, kar se sprejme enoglasno.
Tov. predsednik poda obširno poročilo o društvenem delovanju minulega leta. Društvo je zaključilo svoje 41. leto. Štelo je 54 rednih, 5 podpornih in 1 čast. člana — skupaj 60 članov. Število članov se je proti lani nekoliko skrčilo. V procentih znaša število članov 69.86 % vsega uči-teljstva obeh okrajev. Društvenih zborovanj je bilo 5. Navzočih je bilo povprečno pri vsakem zborovanju 27.6 članov. Vseh zborovanj se je udeležilo 11 članov. Nobenega zborovanja ni posetilo 10 članov. Kot del skupne organizacije štaj. učiteljstva je tudi naše društvo osredotočilo svoje delovanje na ugodno rešitev gmotnega vpraša-naj in tako pripomoglo po svojih močeh k delnemu uspehu.
Vzame se na znanje poročilo blagajni-čarke.
Prihodnje zborovanje se vrši 1. sušca 1914 v brežiški okolici.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 1. februarja t. 1. točno ob 10. uri dopoldne v šoli v Gornjemgradu. Razen navadnih vzporednih točk pride na vrsto predavanje Ivana Kelca o »Slovanstvu in njegovi bodočnosti s posebnim ozirom na šolstvo«. Po nalogu Zaveze naj se trudo-Ijubivi in vešči pripravijo za kak referat znanstvenega, pedagoškega in metodi-škega, šolsko-politiškega ali gospodarskega zadržaja, ki bi prijal kot referat na Zavezinem zborovanju letos v Pulju. Pri vseh temah, predlogih in nasvetih naj si dotični tovariši sestavijo kratke stavke in teze, na katere se pozneje lahko sestavi celotno predavanje. Zaveza naroča tudi, naj društveniki premišljajo in stavijo pri društvenih zborovanjih nasvete, kako bi se naj povzdignilo gmotno stanje Zavezinih listov, posebno »Popotnika« in »Učiteljskega Tovariša«. Društveniki naj se blagovolijo o tem kolikor mogoče temeljito pripraviti ter poročati pri zborovanju, h kateremu na zgoraj navedeni dan in kraj najvljudneje vabi vse Člane odbor.
Učiteljsko društvo za laški okraj je
zborovalo dne 6. pros. 1.1. na Zidanem mostu po že objavljenem vzporedu. Zborovanje, ki je bilo obenem prvo v tem letu, je pokazalo, da smo si vendar enkrat edini v mislih in delu, ter da ne gre rok križem držati, kjer drugi delajo in se bojujejo za celokupni dobrobit.
Radosten je bil tokrat predsednikov pozdrav, in radostno, odkritosrčno je bilo njegovo voščilo za novo leto, zakaj poslušale ga niso samo stene, ampak častno število štiridesetih pravih, marljivih članov in šest gostov. Obilen poset je bil dokaz iskrene kolegialnosti in stanovske zavednosti ter potrditev dejstva, da čim več nas je, tem večji pogum — tem gotovejši uspeh.
Med drugimi pozdravili smo v svoji sredini tudi našega starega prijatelja iz »Avant-Garde«, tov. Gradišnika, ter go-spici A. Kolnikovo in M. Jurčevo, učiteljici iz sosednje dežele, kakor tudi gospice Vor-schiitzevo, Webrovo in Gnusovo. K društvu so pristopili trije člani v osebah tova-rišice P. Sušnikove in tovarišev Krpača in Laubiča.
Točke dnevnega reda so se po vsestranski živahni debati ugodno rešile. Nerešena je ostala le 5. točka dnevnega reda: Poročilo tov. Petroviča o »Widrovem berilu« kontra tov. Šegulu o »Krulčevi čitanki«. Zaradi pomanjkanja časa pride ta točka kot tretja na dnevni red prihodnjega zborovanja. Zanimivo, a obenem žalostno je bilo poročilo tov. predsednika glede naših stanovskih listov in Mohorjeve družbe. Tovariši! Na nas je, ali nam ostanite ti dve točki še nadalje Ahilova peta!
Tajnikovo kot blagajnikovo poročilo se vzame na znanje. Pregledovalcem računov in blagajne se izvolita tov. Petrovič in Zupančič, ki račune pregledata in izjavita, da so v najlepšem redu, na kar se d£ tov. blagajniku absolutorij.
Izid volitve z listki je bil ta, da je bil izvoljen stari odbor. Predsednikom pa enoglasno tov. Gnus. Njegova oseba, oziroma njegova neumorna pridnost in delavnost nam jamčita, da se bo naše društveno življenje tudi vnaprej razcvitalo in zelenelo tako bujno, kakor je vzklilo pod njegovim negovanjem, pod njegovo skrbno roko. Ko se še določi 25. marec kot dan za prihodnje zborovanje, zaključi tov. predsednik izvrstno uspelo zborovanje.
Slov. učiteljsko društvo za marib. okolico je imelo svoj letni občni zbor 8. prosinca t. 1. v Narodnem domu v Mariboru. — Na novo pristopi k društvu tov. Julij Friedl iz Slivnice, kot gostinja je bila prisotna tov. Ivanka Samobor iz Ruš. — Pozdrav predsednika. — Prečitanje manj-važnih dopisov. — Poročilo načelnikovo. Društvo ima 53 moških in 27 ženskih članov, ter 3 častne člane; skupno torej 83 članov. V preteklem letu so bila štiri zborovanja. Najvažnejši sklepi pri teh zborovanjih so bili: 1. Plačevanje članarine po čeku. 2. Razsodišče pri nesporazumnosti med tovariši. 3. Ljudstvo naj se pouči po učiteljstvu, da davki v finančnem načrtu ne zadenejo kmeta. 4. Drag. doklada za leto 1914 naj se razdeli po številu službenih let. — Žalostno je bilo poročilo blagajnika. Zaostala udnina v zadnjih treh letih znaša 391 K 20 vin. Da se blagajno stanje zopet popravi, se določi dati vsem zaostalim dolžnikom termin plačevanja do 1. junija t. 1. Kdor do tega časa ne plača dolg, se črta iz društva. — Na predlog tovariša Ivana Robnika se voli na vzklik zopet stari odbor. — Društvenemu odboru se da naloga, izreči c. kr. okr. šolskemu nadzorniku g. Ivanu Dreflak na neosnovane napade napram njemu v časnikih v imenu društva popolno zaupanje. Tov. Kovačič vpraša tov. predsednika, ali se bode preostala vsota drag. doklade 1913 razdelila med one začasne učitelje, ki lani niso dobili doklade. Predsednik obljubi, da se bode o tem informiral in potem poročal. Tovariš Lichtenwallner (Ruše) predlaga za zborovanje v sušcu poročilo o uporabnosti Wi-drovega »Moje prvo berilo« in Krulčeve Čitanke. Pri zadnjem zborovanju določena komisija obljubi to storiti. K.
Učit. društvo za ptujski okraj je imelo 8. jan. 1914 svoj občni zbor. Vkljub hudemu mrazu je bila udeležba povoljna. Toda žal, da so videti na naših zborovanjih skoraj vedno le isti obrazi. Vsi stanovi stremijo za dobro organizacijo, zakaj le v skupnosti je moč. Velik del učiteljstva pa se za svojo organizacijo niti ne zmeni. Kje je tukaj stanovska zavednost? Res se pripeti, da je ta ali oni istinito zadržan, udeležiti se zborovanja, toda enkrat ali dvakrat v letu pa bi mu vendar lahko prisostvovala vsaka tovarišica, vsak tovariš. Veliko je pa tudi takšnih, ki niti člani našega društva niso. Ali jim ni mar koristi, ki so jih lahko deležni kot udje? Zdi se, da niso vneti za nikakšno nadaljno izobrazbo, drugače bi porabili vsako priliko, da si jo izpopolnijo. Želeti bi bilo, da bi zavedne to-varišice in tovariši vplivali na brezbriž-neže ter jih pridobili za društvo. Vsi člani bi se pa tudi morali zavedati svoje dolžnosti glede društvene blagajnice.
K društvu sta na novo pristopila tovariša Jančič Ivan od Sv. Marka in Ram-šak Franc iz okoliške šole.
V začetku zborovanja se je z daljšim govorom spominjal predsednik Klemenčič prerano umrlega tovariša Kauklerja, kar so navzoči stoje poslušali. Namesto venca na njegovo krsto je dalo društvo za obrambni kamen CMD. 2G K ter določilo, naj se ta vpiše na Kauklerjevo ime. Nato so se rešili dopisi ter podala poročila funkcionarjev. Blagajničarka, tov. Luknarjeva, je bila zaradi dopusta odsotna. Odbor za leto 1914 se je konstituiral sledeče: Ogo-relec Anton, predsednik; Gorup Josip, podpredsednik; Luknarjeva Marija, blagajničarka; Kajnih Valentin, knjižničar; Šerona Vinko, pevovodja; Irena Kahlova, tajnica; Čeh Ivan, tajnik; Klemenčič Ivan, odbornik; Ivanjšič Ludvik, odbornik. Ker je dosedanji predsednik, tov. Klemenčič, zaradi preobilih poslov odklonil zopetno izvolitev, se mu je tov. Ogorelec iskreno zahvalil za dosedanje društveno vodstvo. Nazadnje je sklenilo Učit. društvo za ptujski okraj soglasno, naj se zaradi nadpro-dukcije učiteljic žensko učiteljišče v Mariboru zapre.	Č.
Književnost in umetnost.
Planinski koledar. Leto 1914. — Izdal in uredil Fr. Kocbek, nadučitelj v Go-njem Gradu, načelnik Savinjske podružnice S. P. D. — V. letnik. — Cena 1 K 70 v. — V Kranju 1913. Tiskala tiskarna »Sava« v Kranju. — Str. 134. — Priznani naš turist Kocbek je izdal že petič Planinski koledar, ki je po vsebini in obliki sličen svojim prednikom. — Specialna letošnja
vrednost je spis zdravnika dr. Demšarja »Zdravljenje bolezni v gorah«. — S Planinskim koledarjem bodo planinci brez dvoma zadovoljni.
Stoletnica carske javne knjižnice v Petrogradu. Carska javna knjižnica v Pe-trogradu slavi dne 28. t. m. svojo stoletnico, odkar je bila otvorjena. Ta knjižnica je za londonsko in pariško tretja največja knjižnica na svetu. V njej je nakopičenih tri in pol milijona knjig in dragocenih rokopisov. Med znamenitostmi, ki jih tu čuvajo, je zlasti omeniti rokopis najstarejšega ruskega letopisca meniha Nestora, Ostromirov evangelij, Luthrovo sv. pismo, molitvenik angleške kraljice Marije Stuart, dnevnik osvoboditelja Dunaja, poljskega kralja Jana Sobieskega, zbirka slik Petra Velikega, rokopisi slavnih ruskih pesnikov Puškina in Lermontova in razne druge znamenitosti.
Srednješolski vestnik.
**' Za šolsko telovadnico je najel c. kr. deželni šolski svet dvorano v »Trgovskem domu« v Gorici. Tam bo telovadba za gojence slovenske gimnazije in moškega učiteljišča.
** Sokolska telovadba na Ruskem. Kakor je znano, je rusko naučno ministrstvo pred leti uvedlo v razne, zlasti pa srednje šole sistem sokolske telovadbe. Sokolska telovadba se je v polnem obsegu obnesla. Cela vrsta najuglednejših ruskih zdravnikov med njimi tudi dr. Zemackij, avtoriteta na polju šolske higiene, se je izrekla nad vse pohvalno o sokolskem telovadnem sistemu, ter izrekla željo, da bi se sokolska telovadba uvedla v vse ruske šole. Naučno ministrstvo se je odzvalo tej želji in je uvedlo sokolsko telovadbo kot obvezni predmet v vse državne srednje šole. — Na Ruskem torej uvajajo sokolsko telovadbo kot obvezen predmet v šole, pri nas na Slovenskem pa se šolske oblasti trudijo na vse načine, da bi preprečile, da bi naša mladina telovadila v sokolskih telovadnicah, ali pa obratno, da bi Sokoli telovadili v šolskih telovadnicah. — Pa pravijo tisti, ki sedaj pri nas vedre in oblačijo, da je pri nas doma kultura!
Politiški pregled.
*	Deželni zbori, ki naj bi se prvotno sešli dne 20. t. m., bodo z ozirom na položaj v državnem zboru sklicani šele pozneje.
*	Nova odredb c. kr. naučnega ministrstva. Ministrstvo za uk in bogočastje je v sporazumu z justičnim in notranjim ministrstvom izdalo sledečo odredbo glede poročnih oklicev: Na tiste dni, ki so bili prej prazniki, a so sedaj po novi cerkveni postavi za ljudstvo delavniki, naj se ne oklicuje, četudi cerkev te dneve še praznuje.
*	Madjari in Romuni se pogajajo že več časa in Madjari bi Romune, ki sicer nimajo na Ogrskem niti trohice pravic, s kako malenkostjo potolažili, zato da bi njih poslanci v državnem zboru stopili na vladno madjarsko stran. Govore že o nekem sporazumu obeh narodov, kar je sicer še težko vzeti kot trdno resnico.
*	Izpremembe pri hrvaški vladi. Kakor zatrjujejo, se že v nekaj dneh izvrši značilna izprememba v okrilju hrvaške vlade. Vsi trije oddelni predstojniki bodo odstopili, na njihovo mesto pa pridejo 3 poslanci hrvaško-srbske koalicije, in sicer bo imenovan posl. dr. Dušan Popovič za šefa notranjega oddelka hrv. vlade, torej za podbana, posl. dr. Bogoslav Mažuranič za šefa naučnega oddelka, posl. dr. Aleksander Badaj za šefa pravosodnega oddelka.
*	Kardinali in škofje naj spravljajo svoje oporoke v Ritmi. Kardinal Merry del Val je po naročilu papeža pisal vsem kardinalom in škofom, da naj svoje oporoke spravljajo pri notariatu svete stoli-ce. To pa zaradi tega, da ne bi pozneje nastali kaki spori o pravilnosti teh oporok. Tudi se jih opozarja, da ne sestavijo kakih tajnih dokumentov, kar bi kasneje škodovalo cerkvi na ugledu. — Povod temu sklepu svete stolice je dala oporoka kardinala Rampolle, ki je nedavno tega umrl in za katerega oporoko se kregata dve ženski, ki se smatrata za dediče. Prva je ločena žena vojvode Campobello, ki je rodom kneginja Altieri, druga pa je sestra kardinala Rampolle, grofica Perrana, vdo-vela vojvodinja Campobello in tašča kne-ginje Aliteri. Za izvršitelja svoje oporoke je imenoval Rampolla kardinala Puccine-llija, ki ga pa je kratko pred smrtjo Rampolle zadela kap, in se mu še sedaj ne upajo povedati o smrti kardinala Rampolle.
Priporočajte in širite naš listl
Učiteljski konvikt.
Dar. G. Janko Česnik, trgovec z manufakturnim blagom v Lingarjevi ulici je daroval našemu društvu 25 K. Ko se temu vrlemu prijatelju učiteljstva za to lepo darilo najtopleje zahvaljujemo, priporočamo p. i. učiteljstvu njegovo trgovino iznova kar najtopleje. Svoji k svojim!
Prošnja. Šolska vodstva, ki imajo še lanske položnice za plačevanje letnine na razpolago, prosimo, da se jih letos poslu-žijo, da nam prihranijo stroške in delo.
Mladinskim spisom smo z novim letom znižali ceno na 1 krono. Za vse mladinske spise pa, ki so bili naročeni pred novim letom, velja še stara cena t. j. 1 K 50 v za knjigo. Le pridno jih naročajte, da bo več dohodkov za konvikt!
Kranjske vesti.
Prof. Vilibald Zupančič.
Dne 18. t. m. je po dolgotrajni bolezni umrl v Ljubljani v 72. letu svoje dobe šolski svetnik prof. Vilibald Zupančič. — Rajni Zupančič je bil rojen v Materiji ter se je po dovršenih srednješolskih študijah posvetil filozofiji. Kot suplent je služil na gimnaziji v Kranju, 1. 1873. pa je bil imenovan za profesorja na ljubljanskem ženskem učiteljišču, kjer je, in sicer na obeh oddelkih, poučeval večinoma pedagogiko. Šest let je bil okrajni šolski nadzornik za okraj Logatec, potem pa je opravljal isti posel 18 let v okrajih Ljubljana-okolica in Kamnik. V stalni pokoj je stopil 1. 1907. ter je dobil ob tej priliki naslov šolskega svetnika. — Prof. Zupančič je bil veščak v svoji stroki, vesten in dobrosrčen učitelj, mož ljubeznivega značaja, simpatičen kakor malokdo, spoštovan in priljubljen v vseh krogih. Vzgojil je lepo število učiteljic in učiteljev, ki mu hranijo hvaležen spomin v svojih srcih. Kot nadzornik je bil učiteljstvu prijatelj, tovariš in svetovalec, ki je s svojo socialno in strokovno izobrazbo pridobival vdanost in ljubezen, znal ceniti zasluge in zmožnosti ter zato umeval svoje odgovorne naloge tako, kakor malokdo pred njim in za njim in kakor jih umeva vedno manj tistih, ki jih nastavlja — politika! Puhloglava nadutost, brez-značajnost in notorična nesposobnost ne-katernikov dviga spomin na blagega pokojnega nadzornika Zupančiča visoko nad korumpiranost sedanjega sistema: spomin nanj živi v iskreni hvaležnosti naših src! Ave, anima pia!
—r— Zavrnjena pritožba. Naučno ministrstvo je zavrnilo pritožbo dež. šol. sveta glede na volitev zastopnikov učiteljstva v mestni šolski svet ljubljanski. S tem je potrjen izid volitev v to šolsko korporacijo. Mandati zastopnikov učiteljstva so v naprednih rokah. Zato pa je bila pritožba vložena, toda brezuspešno!
—r— Gosp. deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Fr. Leveč je dobil daljši dopust in odide zarad bolehnosti na jug. Njegove posle pri c. kr. deželnem šolskem svetu je prevzel g. ravnatelj Anton Č e r -n i v e c .
—r— Ljubljansko učiteljsko društvo
bo imelo na Svečnico, dne 2. februarja, ob poldveh popoldne, v Učiteljski tiskarni, svoj redni letni občni zbor, z običajnim dnevnim redom. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
—r— Iz ljudskošolske službe. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani je imenoval izprašano učiteljsko kandidatinjo Marto Lapainetovo za brezplačno pomožno učiteljico na slovenski dekliški osemrazred-nici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. — C. kr. okr. šol. svet v Krškem je imenoval na mesto Josipine Simončičeve, ki je zaradi bolezni na dopustu, izprašano učiteljsko kandidatinjo Pavlo Moharjevo za suplen-tinjo na ljudski šoli v Tržišču.
—r— Iz seje kranjskega dež. šolskega sveta dne 8. jan. 1914. Imenovani so: Weis Alojzija za Rako, Polh Marija za Št. Jernej, Kadunc Ivan za nadučitelja pri Sv. Gregorju, Ravnikar Kristina za Sv. Križ pri Kostanjevici, Fabinc Franc za II. mestno deško ljudsko šolo v Ljubljani, Labernik Ignacij za I. mestno šolo v Ljubljani, Hladnik Marija za Kostanjevico, Ce-puder Marija za Travo, Samec Franc za nadučitelja v Krko, Michler Ivan za Vrhniko, Leveč Marija za Presko, Čermelj Kornelija za Cerklje na Dol., Javornik Jožefa se premesti na Kal pri Št. Janžu, Šketelj Marija za Kolovrat, Cigoj Pavla za Koritnico, Jevnikar Lorenc za Št. Vid pri Zatičini, Vohinc Edvard se premesti iz Cerkelj na Dol. v Mengeš, Franc Kot-nikovo ustanovo se podeli stud. vet. Jerini Francu. — Razširijo se šole: v Šmihelu pri Žužemberku na dvorazrednico, na So- i dražici na šestraz., v Mokronogu se ustanovi ena vzoprednica. — Še enkrat se razpiše učno mesto pri D. M. v Polju, uči- I teljsko mesto v Toplicah pri Zagorju. — |
Josip Schweiger, pravi učitelj na II. drž. gimn. v Ljubljani, se ¡stalno namesti ž naslovom profesor. — Učiteljiščniki, kj uživajo drž. ustanove, se bodo morali zavezati, da bodo vsaj šest let služili kot učitelji na Kranjskem.
—r— Naši deželni kristjani In ljube, zen do bližnjega. V »Zarji« čitamo: Prav zadnji čas so pričeli slovenski visokošolci močno agitacijo, pri kateri so se združili vsi, brez razlike naziranja in politiškega prepričanja, da bi uredili podporniško akcijo za revne slovenske visokošolce. Kranjski deželni odbor tudi »podpira« slovenske visokošolce, in sicer tako izdatno, da mu je ostalo od proračunjene svote za leto 1913. kron 2500. Ker ni bilo dovolj klerikalnih prosilcev, je ostala ta vsota nerazdeljena. Na svoji zadnji seji je skienil deželni odbor, da nakloni ta preostanek Leonovi družbi, ki naj razdeli 2500 K med slovenske visokošolce, najbrže po svoji »previdnosti«. Leonova družba je znanstvena klerikalna organizacija in živa duša ni doslej vedela, da se peča tudi s podporami za revne visokošolce. Če bo res porabila Leonova družba ta denar za podpore visokošolcem, tedaj je brezdvorn-no, da bo popirala le dijake klerikalce. Na kupe prošenj dobiva deželni odbor od revnih visokošolcev, pa jim podeljuje za vsako leto po 100 K podpore! Naš deželni odbor ne pozna drugih načel kakor strankarske. Naj stradajo slovenski fantje v tujini, kaj zato, saj so naši deželni gospodarji najboljši kristjani na vsem svetu in praktično izvršujejo ljubezen do bližnjega tako, da se gabi vsakemu poštenemu človeku.« — Kdor pozna razmere, ne more dvomiti o resničnosti teh besed!
Štajerske vesti.
—š— Iz Gomiiskega nam pišejo: Tukajšnje učiteljstvo je priredilo dne 18. januarja t. 1. s šolsko mladino »Pred vaškim znamenjem«, ljudsko igro v štirih dejanjih, ki jo je spisal naš stanovski tovariš Leo Pibrovec v Jesenicah. Ta igra — tudi v vzgojnem oziru prav poučna — je sijajno uspela. Naš prostorni »Gasilni dom« je bil dupkoma poln. Vsi sedeži so bili naenkrat razprodani, dasi smo jih imeli 96 na razpolago. Mnogo udeležnikov se je moralo zadovoljiti s stojišči, četudi so plačali sedeže. Šolarji so pa tudi igrali, da jih je bilo veselje gledati. Nastopali so neustrašno in sigurno, govorili izrazito ter svoje pogovore spremljali z značilnimi kretnjami, da se je vse občinstvo čudilo, kako je to s šolskimi otroki mogoče doseči. Posamezni prizori so provzročili bučen smeh, pri drugih pa so se mnogim poslušalcem solze iskrile v očeh. Splošni vtisk igre je bil izredno povoljen. Po igrokazu je še zapela šolska mladina pesmi »Jabolko« in »Zima« iz A. Kosijeve spevoigre »Letni časi«. Pri prvi pesmi so nastopile štiri »činke«, belo oblečene deklice. Z odrovega stropa pa so visele 4 krasna, rdečelična jabolka. S hrepenečim pogledom so motrile deklice ta jabolka in zapela dvoglasno: O, jabolko, lepo rdeče, kako se mi ljubko smehljaš« itd. ter svoje občutke izražala tudi s primernimi kretnjami. Pri zadnji vrstici: »Če zdaj-le mi padeš v roko,« pa so res prestregle padajoča jabolka ter hlastno in z največjo slastjo vgriznila vanje. Med posetniki pa je ta ljubki prizor zbudil velik »halo«. Istotako je jako ugajala pesem »Zima«, ki so jo izvajali kaj ubrano skoro vsi učenci višje stopnje, sedeč na podnožnicah ob topli peči in opravljajoč običajna otroška dela v zimski dobi. Gmoten uspeh te prireditve je jako ugoden, še veliko večji pa moralni. — S čistim dobičkom bomo lahko popolnoma prenovili jubilejsko šolsko zastavo — nabavljeno ob 401etnici vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I., kar bo stalo približno 90 K. Ostali dobiček pa se bo pridel jubilejskemu šolskemu skladu v prid tukajšnje šolske kuhinje, ki znaša z obrestmi vred že 1175 K (Posojilnica na Vranskem). Vrhutega pa imamo še čez 100 K za tekoče potrebe šolske kuhinje v posojilnici v Braslovčah. Ta sklad je gotovo najlepši in najtrajnejši spomin na naše dosedaj s šolsko mladino prirejene veselice. — Tudi ta prireditev se je v vsakem oziru tako izborno obnesla, da se sme 18. januar tekoč. 1. prišteti častnim dnevom v kroniki naše šole. — Nazadnje naj še omenimo, da se je sodelujoča mla-dež in sicer igralci kakor pevci po tej pri' reditvi v nekako priznanje izdatno pogostila. — Srčna hvala vsem posetnikom naše prireditve, zlasti še tistim, ki so s prostovoljnimi preplačili pospešili našo patri-otično in dobrodelno namero.
—š— Iz. Slovenskih goric. Šentlenar-ska dekanija in učiteljstvo kot člani družbe sv. Mohora. Ravno zdaj bo znabiti zanimalo cenjene bralce »Učit. Tovariša/ zvedeti, koliko učiteljev, oziroma učitelji1-' šentlenarske dekanije šteje družba sv. M; svojim članom. Da jih prešteješ, ne rabiš vseh prstov obeh rok. No, štejmo! Sv-
Ana 1, Sv. Anton 0, Sv. Benedikt 0, Sv. Bolfenk 0, Sv. Jurij 0, Sv. Lenart 1, Mania Snežna 1, Negova 0, Sv. Rupert 5, skupaj 8, tedaj 15 manje nego leta 1912.
—š— Učenci 20. stoletja. Nedavno je bila neka učenka neznatno kaznovana od svojega učitelja. Takoj se poda sama na sodniio ter tamkaj ovadi to zadevo kazenskemu sodniku. Rezultat preiskavanj s strani žandarmerije je bil, da se je kazensko postopanje proti učitelju ustavilo. — Zanimivo pa je pismo, ki ga je »hvaležna« učenka še isti dan pisala svoji součenki. Glasi se doslovno tako-le: »Draga Ha-nika! V začetku pisanja te prav lepo pozdravim in ti kratko popišem, kak je bilo „a gerihti. Ko sem prišla gor so me ba-rali kaj želim jaz sem rekla da so me »N« na šiniaki poškrampali te pa sem mogla pokazati. Da so že vidli te pa so rekli en gospot o himl »N«. te pa so poslali po cirn-gosta. Ko pa so prišli cirn gost so mi ti tudi pogledli in so vse pogledli in so vse enem gospodi pravili, da imam dva štraj-ha enga imam štiri centimetre drugega enega pa en centimeter. Vse to so si gor zapisali zapisalili so tudi kako so me rezali in zbivali. Tudi neke prič sem mogla povedati. Pa tisto ne bom pravila nobeni do že nah vidle kire so prišla sem snoči v temi še domo. Toti »N« je glih taki kakor en aboh da pride po kiire da aboh tudi najprej pri šinjaki zgrabi daje prej hin. Tak je tudi »N« mene mislo zadrgniti nah pa si je zrajto da je petek v petek pa ne smej jesti mesa tepa me je rajši zoškramp-no pa razbivo. V pondelek pa bom si nesla nož seboj pa bom ga vrgla »N« na mizo pa bom mo rekla to maš zdaj noš pa si nohte poreži da nas neboš vse zoškram-po. Pa bom še mo tudi rekla saj do ti nohti drugi zrasli pa menilezacelilo tudi kaj si me škrampno. Da bi še le zdrav ostano »N« skoz nedeljo saj v pondelek se vidi-ma. Zbogom hanika pridi v pondelek v solo (gusta ? — Kam plovemo? Lepa vaja v prostem spisju!
—š— Učiteljski sklad. Predlagam sledeče: Naročniki »Tagespošte« ki ta časopis plačujemo potom »Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju«, naročnina za prvo polovico meseca prosinca pa zaradi znanih ovir odpade, darujemo na ta način prihranjeno krono učiteljskemu skladu v Celju- Da? — Da!
—š— Studenice pri Poljčanah poročajo: Na tukajšnji šoli, kjer se je priredila zadnja leta dvakrat šolska razstava, se priredi letos tridnevni tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. Namenjen je ta tečaj ne le učencem, ampak tudi odraslim. Krajni šolski svet, ki je sedaj v izbornih rokah, je daroval v to svrho lepo vsoto. Svečna meseca se vrši v šolski namen v Studencih večja prireditev, pri kateri poje prvikrat domači pevski zbor ter sodeluje učiteljski orkester.
—š— Iz Žalca pišejo: Vprašanje meščanske šole s slov. učnim jezikom v Žalcu je rešeno šele sedaj trgu v prid, dasi je žalski občinski odbor na svojih sejah dne 14. aprila 1901, 22. februarja 1902 in 7. junija 1903 opetovano sklepal in prosil za ustanovitev meščanske šole, a vselej brezuspešno. Občinski odbor žalski je dosegel že leta 1898. ustanovitev obrtno-na-daljevalne šole, ki izobrazuje že 15 let obrtni naraščaj. Mnogo se je trudil župan, da se je žalska ljudska šola polagoma razširila iz trirazrednice v 4 in Srazrednico, ker mu je vselej bilo na srcu, da se naša mladina bolj izobrazuje. Danes ima ljudska in obrt. nadaljevalna šola svoj novi dom v modernem šolskem poslopju. — Zaradi tega in drugih zaslug je občinski odbor trga Žalca imenoval na zadnji svoji |eji mnogozaslužnega župana gosp. Josipa ^irco za častnega občana, i —š— Usmiljeni katehet! Iz Ljubna Poročajo »Zarji«: Katehet Pichler je v ljudski šoli v Judendorfu tako pretepel nienca Janška, da so ga morali prepevati v bolniščnico. Katehet je delil v šoli Podobice učencem, ki so imeli v krščanskem nauku prvi red. Mali Janšek je tudi Prosil kateheta za podobico, a katehet ^ je ni dal. Prosil ga je še v drugič, kar 'e namestnika božjega tako raztogotilo, 113 je obdaroval fantiča s tako krepkimi ^ušnicami, da se je fant zgrudil in ni "'ogel več govoriti. Šele popoldne ob treh !e deček zopet izpregovoril. Ko so prepe-"ali dečka na zdravnikov nasvet v bol-n!^nico, so se mu poznali še sledovi zauš-n'c na obrazu. Kateheta je seveda oče "^nca ovadil.
—š— Iz Slovenske Bistrice pišejo o koiiŠki šoli »Slov. Narodu« doslovno na-!toDno: »Z Antonom Dietnerjem dobili >Ho učitelja, ki bo služil težnjam in name-germanizatoričnih društev«, tako jg ^■"sikdo vzkliknil ob njegovem prihodu v ; gensko Bistrico. In prav je imel! Starši j, '«obveznih otrok so bili opravičeno raz-JJeni, ko je bil imenovan na mesto gosp. /\hjel'la Stanka Šorna za suplenta učitelj V|0v°" Dietner. Na merodajnih mestih so Hi/, protest proti temu imenovanju in
t1 deželni poslanci so posredovali na pri-
stojnem mestu, da odvrnejo nameravano krivico od naše okoliške šole. Sam namestnik Clary nam je pismeno zagotovil, da je Anton Dietner v narodnem oziru miren in strpen in da tudi v bodoče od njega ni pričakovati v tem oziru nobene izpre-membe. Tudi deželni šolski nadzornik Končnik se je nasproti deputaciji deželnih poslancev o tem učitelju enako izrazil. Dosedanje delovanje Dietnerjevo v Slovenski Bistrici pa je pokazalo, da namestnik grof Clary in deželni šolski nadzornik Končnik svojih ptičev niti ne poznata, a!i pa da sta učitelja Dietnerja napram pritožnikom in deželnim poslancem vedoma napačno opisala. Nedavno tega so priredili namreč tu^-kajšnji nemčurji najzagrizenejšo nemško-nacionalno slavnost, takoimenovano »Jul-feier«. Take vrste slavnosti se osobito v obmejnih krajih prirejajo s tem namenom, da razni nemški kričači dvomljive eksistence vtepajo zaslepljenemu ljudstvu v glavo največjo sovraštvo in najostudnejšo mržnjo do Slovencev in njihovega jezika. Na to hujskaško prireditev so vabili naši nemčurji z velikimi lepaki, na katerih se je lesketalo med drugimi »čistokrvnimi« Germani kot sodelavci tudi ime »mirnega« in »narodno-strpnega« Antona Dietnerja. S tem, da je Dietner sodeloval na tako zagrizeno nemškonacionalni slavnosti in kot učitelj slovenske okoliške šole svoje sodelovanje tudi javno na lepakih obelodanil, je dal brco svojim predpostavljenim, naj Slovence pa je naravnost pozval, da bomo začeli boj na nož proti njemu in sploh proti gnilemu nemčurskemu sistemu na naši okoliški šoli, in sicer tako vztrajno in dosledno, kakor to merodajni faktorji menda niti ne pričakujejo. Da bi se Anton Dietner, ki niti toliko takta in manire ne pozna, da bi se kot učitelj na naši okoliški šoli predstavil načelniku, oziroma namestniku krajnega šolskega sveta, udeleževal najstrupenejše nemško-nacionalne hujskanje v Slovenski Bistrici in koraka javno pod črno-rdečč-žolto cunjo, to bomo znali Slovenci v Slovenski Bistrici preprečiti. —: V okoliško šolo je všolano tudi mesto Slovenska Bistrica, ki pa prispeva k vzdrževalnim stroškom le v slučaju, da obiskuje to šolo najmanj 40 mestnih otrok. Da število mestnih otrok ne naraste nikdar do te visokosti, zato skrbita nadučitelj Kol-letnigg in nadučiteljica Cuntara. Kar si je slednjeimenovana nadučiteljica kot voditeljica dekliške okoliške šole zadnji teden dovolila» pa kliče po osveti in presega vse meje potrpežljivosti, ki smo jo dosedaj imeli s to osemdesetletno bistriško matrono. Petorico slovenskih učenk svojega razreda je namreč hotela odsloviti z utemeljevanjem, da morajo kot v mestu stanujoče učenke obiskovati šulvereinsko po-neumnevalnico, četudi proti volji svojih staršev. Do višje infamije in nesramnejše provokacije bi se našminkana ženska pač ne mogla povspeti. Danes o tem samo toliko, prihodnjič pa bomo to »devico« malo drobneje razkosali. Radovedni pa smo, kaj porečeta k temu namestnik grof Clary in dež. šolski nadzornik Končnik? —
Goriške vesti.
—g— Tolminsko učiteljstvo je vabljeno k sestanku, ki se vrši dne 2. februarja t. I. ob 1. popoldne pri Sv. Luciji v gostilniških prostorih g. posl. Mikuža. — Zavedajte se svojih stanovskih dolžnosti in pridite v polnem številu!
—g— Iz seje ožjega in pomnoženega c. kr. okr. š. sveta tolminskega. Dva učitelja dobita trimesečni dopust zaradi bolezni; učitelja Andrejčič in Podgornik dobita dopust od 15. aprila dalje, da se moreta udeležiti kurza na državni obrtni šoli v Ljubljani. Petletnine dobe naslednji: Perin Ana, Sedej Ana, Mikuž Matej in Rafael Fajgelj. V I. pl. razred se pomakne Josip Kalan; začasno se pomaknejo v II. plačilni razred: Bogataj, Bradaškija in Bravničar. Učiteljica Ana Perin se pomakne definitivno v II. pl. razred. En učitelj dobi podporo 100 K zaradi bolezni. Ustanovi se katehetsko mesto za Bovec in okolico ter obenem sistemizira plačo II. pl. razreda. Nakupi se hiša na Bukovem za šolo. Sprejme se preudarek za t. leto, ki pokazuje 244.000 K stroškov in kakih 76.000 K dohodkov. Primanjkljaj se krije s 150 % naklado na vse izredne davke. Prošnja učiteljskega društva in posameznih učiteljskih oseb za podporo se reši tako, da dobi oženjeno učiteljstvo 6000 K, ki se razdele po potrebi med posameznike.
I. R.
—g— Tovariš Franc Vendramin, nad-učitelj-voditelj v Dutovljah, se je 15. t. m. poročil z gospico Anico Ostanovo iz Bovca. Naše iskrene čestitke!
—g— Knjižnica »Narodne Prosvete« se je preselila iz Trgovskega Doma v ulico sv. Ivana št. 7 prvo nadstropje in po-
| sluje vsako sredo od 6.—7. zvečer in vsa-| ko nedeljo od 10.—12. dopoldne. Vse one i pa, ki še niso vrnili knjig, pa bi jih po knjižničnem redu že morali, prosimo, da I storet o čimprej že z ozirom na druge obi-store to čimprej že z ozirom na druge obi-naj le pridno segajo po knjigah, saj so knjige podlaga naobrazbe, ki je temelj boljšega gmotnega stanja. Knjižnica »Narodne Prosvete« ima pa tudi toliko knjig, da lahko zadosti vsakemu. Pristopajte k »Narodni Prosveti«!
—g— Tovariš Ulrik Pavlica, naduči-telj-voditelj v Rihemberku, se je poročil z gdč. Ludoviko Merklovo iz Trsta-Rojana. — Obilo sreče!
Tržaške vesti.
—t— Gorenjčev jezikovni učitelj. Knjigarna J. Gorenjec & Komp. nam poroča: Podpisana knjigarna in založništvo sta si stavila nalogo na najbolj preprosti, praktični in ceni način seznaniti naš narod s tujimi jeziki, in to v prvi vrsti z jeziki nas ob-dajajočih narodov, ter na ta način usposobiti našega človeka še bolje za boj za vsakdanji kruh. Obenem nameravata podpisana seznaniti naše sosede z milim našim materinim jezikom. V to svrho se je očrtal načrt »Gorenjčevega jezikovnega učitelja« za samouke. Z metodiškega vidika smo prisodili dvogovoru takoj ono pažnjo, ki mu gre. Saj se ravno v razgovoru spozna, je li kdo obvlada jezik ali ne. Ker pa vseh mnogoličnosti razgovora ni možno podati v nobeni knjigi, zato naj slede vsakemu dvogovoru zbirke besednega zaklada, ki naj samouka usposobijo v to, da razgovor po potrebi dopolni in prena-redi. V to naj mu služi obris slovnice do-tičnega jezika, kateri obris ima uvajati vsako knjigo. V slovnici pa se naj obrača posebno pažnjo na izreko. Tako bi vsaka naša publikacija «jezikovnega učitelja« obsegala: slovnico, razgovore in besedni zaklad. — Z ekonomskega stališča je to za začetnika že velik dobiček, ker ima v eni knjigi združeno vse, kar dobi drugod jed-va v treh knjigah. Da pa knjiga ne naraste do precejšnje debelosti in tozadevne visoke cene, smo poskrbeli za primeren, a ličen tisk, tako da bodo te publikacije res praktične, ročne in cene.,— Prva knjiga te zbirke (t. j. Italijanščina za Slovence) je izšla. Cena ji je K 1:20. Vabimo ponovno na nje naročbo. Hvaležni bomo, če bo nas kdo opozoril na eventualne pomanjkljivosti, tako da lahko prenaredimo morebiten nedostatek. Druga knjiga »Slovenščina za Italijane« je že v tisku in v kratkem izide. Upamo, da najdemo v c. občinstvu pravo umevanje našega stremljenja ter da nas bo počastilo s cenjenimi naročbami.
—t— Poroka. Dne 19. t. m. se je poročil tov. Vojteh Stubel, komunalni učitelj v Trstu, z gospodično Josipino Škerjan-čevo, tudi učiteljico v tržaški okolici. Mlademu paru obilo sreče!
—t— Ljudsko gibanje v Trstu 1. 1913. Leta 1913 je poskočilo število tržaških prebivalcev od 234.000 na okroglo 240 tisoč. Vendar pa je vkljub temu prirastku število rojstev precej padlo. Leta 1913 je bilo namreč vkljub večjemu številu prebivalstva 71 porodov manj. Razen tega je tudi umrljivost v Trstu postala dosti večja kot je bila, posebno pa med otroki.
Koroške vesti.
—k— Za koroške čebelarje. Koroški čebelarji, ki želijo za pomlad neobdačene-ga sladkorja, naj naznanijo to do 28. jan. učitelju Jos. Jeklu, p. Galicija na Koroškem, in sicer koliko kdo želi sladkorja, koliko ima panjev čez zimo in pod katero davkarijo spada.
Splošni vestnik.
NA DELO ZA SVOJ LIST!
Vse somišljenike in somišljenice nujno poživljamo, naj z vsemi dopustnimi sredstvi skrbe za čim največje širjenje našega lista! Agitirajte za svoje glasilo od tovariša do tovariša, od tovarišice do to-varišice! Naj ne bo zavednega učitelja in zavedne učiteljice, ki bi ne prejemaia in ne plačevala našega lista! To je ukaz naše stanovske zavednosti! — Na Kranjskem se učiteljstvu, ki ni odpovedalo »Učiteljskega Tov.« slabo godi. Odrekajo mu vsako podporo. Kdor je naročnik ali naročnica našega lista, mu na deželnem odboru kratkomalo pokažejo vrata. Vzlic temu imamo toliko trdnih značajev, ki zapostavljajo osebno korist skupni koristi in nečejo zatajiti svojega glasila na ljubo našim skupnim neprijateljem. Boj kranjskega učiteljstva je težak, kakor ni bil še nikoli doslej in kakor ne bo nikdar več poslej.
— V teh hudih časih mu priskočite na pomoč vi, tovariši in tovarišice, iz ostalih slovenskih pokrajin! Ako pridejo kdaj nad vas časi sile in gorja, bo tudi napredni kranjski učitelj vedel, kaj mu veleva njegovo srce, kaj mu narekuje njegova stanovska zavednost in dolžnost! Zlato iz-kušamo v ognju, v sili in potrebi spoznamo prijatelja, in več od prvega je vreden drugi! Poživljamo izvenkranjsko učiteljstvo, naj z obilim naročanjem in z vztrajnim širjenjem našega lista da svojim kranjskim tovarišem in tovarišicam krepko moralno podporo! — Sicer pa zahteva tudi ugled našega stanu, da damo svojemu listu trdno materialno podlago in tako preprečimo zlobne nakane sovražnikov, ki hočejo naš list zatreti! — Naša dolžnost je, storiti vse, da se jim to ne posreči! Zato pa: Vsi na delo za svoje glasilo!
Ustanovitev sarajevskega gledališča. Med vlado in deželnim šolskim svetom se vrše pogajanja glede ustanovitve narodnega gledališča, ki naj bi ga sezidala in vzdrževala dežela. Pogajanja so tako napredovala, da je ustanovitev gledališča že tkorekoč zagotovljena. V Ljubljani gledališče ubijajo, v Sarajevu ga ustanavljajo!
Profesor Platon Kulakovskij, znan? slovanofil, je umrl v Petrogradu. Bil je profesor slavistike in se je od mladih nog udeleževal slovanskega gibanja. Prepotoval je vse slovanske zemlje ter proučil življenje vseh slovanskih narodov. Kot mlad mož je v sedemdesetih letih bival dlje časa tudi v Ljubljani, kjer je študiral slovenski jezik in slovensko književnost. Tu se je seznanil in sklenil iskreno prijateljstvo s pokojnim Josipom Jurčičem, takratnim urednikom »Slovenskega Naroda«. Kot navdušen Slovan se je udeleževal vseh slovanskih prireditev, namenjenih poglobitvi slovanske vzajemnosti. Leta 1910. se je u-deležil vseslovanskega kongresa v Sofiji, takoj naslednjega leta 1911. pa je prihitel na kongres slovanskih časnikarjev v Bel-gradu. V Ljubljani se je profesor Kulakovskij mudil opetovano, zadnjič leta 1908., ko se je udeležil vseslovanskega časnikarskega kongresa. Pokojnik je igral v krogih ruskih slovanofilov veliko vlogo ter užival splošen ugled in spoštovanje. Bil je dolga leta eden najdelavnejših članov in odbornikov »Slavjanskega blagotvoriteljnega obščestva«. Kot navdušen Slovan je bil pokojnik tudi velik prijatelj Slovencev, za katerih napredek in književnost se je živo zanimal. Zato bodi velikemu slovanskemu rodoljubu tudi med Slovenci ohranjen trajen spomin!
Zdravnice na Angleškem. Na Angleškem deluje že 1000 ženskih zdravnic; samo v Londonu jih je 200. Angleško žen-stvo ne vidi v zdravnici zgolj zdravnika, marveč goji do nje polno, iskreno zaupanje, dobro vedoč, da ženska žensko in njene boli mnogo bolje razume nego moški. Zato se v bolezni rado zateka edinole k njej, in kjer še manjka ženske zdravnice. se ženstvo z vso silo poteguje zanjo. Ženske zdravnice delujejo že po vseh ženskih bolniščnicah.
Za Husov spomenik, ki se odkrije leta 1915. v Pragi ob petstoletnici muče-niške smrti velikega češkega moža, je darovalo »Slavjansko blagotvoriteljno ob-ščestvo« v Petrogradu 3750 K. Razentega uvede društvo nabiranje prispevkov za spomenik. Oklic za nabiranje prispevkov sestavita profesorja Sobolevskij in Palmov.
Zdravljenje raka z radijem. Iz Londona poročajo: Middlesex hospital je ravnokar objavil interesantne podatke o uspehih zdravljenja raka z radijem. Od junija do septembra 1913 so dosegli v 68 slučajih, ki so jih smatrali po prejšnjih zdravilnih metodah kot neozdravljive, 32 lepih uspehov. Dotične osebe so odpustili iz bolinščnice kot popolnoma ozdravljene. Če bi imela bolniščnica dovolj radija na razpolaganje, bi dosegla še nada!jne»uspe-he. Dr. Barlow, ki je sestavil to poročilo, bridko toži o monopolni ceni radija. Nujno je potrebno, da se to vprašanje mednarodno uredi. V Novem Jorku in Pittsbur-gu v Standard Chemical Company se ra-lij dobiva na nov tajen način, zaradi katerega se stroški jako zmanjšajo. Dozdaj 't- družba producirala za 125.000 dolarjev radija. Zdravnik v Baltimore, dr. Kelly, ie že. uporabljal ta radij pri zdravljenju raka. Z neko napravo se jim je posrečilo, ojačiti učinek žarkov, zaradi česar je postopanje še cenejše.
Nočno kronšjarjenje otrok je eden naj-žalostnejših pojavov modernih velikih mest; saj mora poštenega človeka do dna duše pretresti, ako kasno ponoči vidi stopiti v javen lokal — kavarno ali gostilnico — osemletnega do dvanajstletnega otroka, posebno deklico, ki ponuja gostom v nakup cvetic, užigalic ali kaj enakega. Ali je mogoče, da bi ostal otrok neoskrunjen od blata, skozi katero gazi — ponoči? In zlasti deklice. V dobi, ki jo nazivajo »stoletje


■
f


otroka«, ko prepovedujejo nočno delo otrok — pa javna oblast dopušča nočno krošnjarjenje otrok po javnih lokalih! V Trstu, Reki, v Zagrebu imajo že nekaj let ta žalostni velikomestni pojav; prav pravi zagrebški »Obzor«. ki kliče merodajne faktorje, naj s strogim nastopom proti do-tičnim staršem preprečijo to nezaslišano profaniranje in izkoriščanje nedolžne mladine. Saj je gotovo, da otroci tega ne delajo iz lastnega nagiba, marveč jih k temu silijo brezvestni starši. — Predvsem pa je temu kriva beda, ki tira tudi otroke za zaslužkom. Mi pravimo: Ozdravite socialne razmere, pa bo tudi nočno krošnjarjenje otrok nepotrebno!
Pisma Tolstega. Grofica A. L. Tolsta hoče izdati pisma svojega pokojnega moža. Grofica upa, da zbere 15.000 pisem Tolstega, ki bi napolnila 30 zvezkov. Tudi Tolstega dnevnik namerava izdati spomladi. Ta dnevnik je začel pisati veliki mislec leta 1900. in bo obsegal 4 zvezke.
Razgled po šolskem svetu.
—	Madjarizacija na Hrvaškem. Ogrsko šolsko društvo Julian vzdržuje na Hrvaškem 81 ljudskih šol in dve višji šoli. Največ teh šol je v veliki županiji Viro-vitici.
—	Sedem šolarjev utonilo. Iz Berlina poročajo: V Landsbergu se je 6. t. m. udr-lo na ribniku pri drsanju sedem šolarjev. Vsi so utonili.
—	Visoka šola za dekorativno umetnost v Monakovem. Akademični slikar Julij Missel namerava ustanoviti v Monakovem visoko šolo za dekorativno umetnost.
—	Pletarstvo v novih srbskih krajih. Srbska vlada namerava v novih krajih uvesti brezplačne pletarske tečaje, kasneje pa bo ustanovila ondi več stalnih ple-tarskih šol.
—	Ministrstvo za telovadbo so ustanovili na Ruskem. Novo ministrstvo ima nalogo skrbeti za telesno vzgojo ruske mladine, potem za primerna telovadna poslopja, za prireditve in druge slične stvari, ki so s telovadbo v zvezi.
—	Stavka zobozdravniških dijakov. Dijaki zobozdravništva na vseučiliščih v Berlinu in v Lipskem stavkajo. Prusko na-učno ministrstvo je namreč ponovno zobozdravnikom odbilo pravico, da si smejo pridobiti naslov doktorja medicine. Pro-movirani zobozdravniki v Prusiji so večinoma doktorji filozofije.
—	Častni doktor zagrebške univerze je postal predsednik jugoslovanske akademije Tade Smičiklas, znani zgodovinar Hrvaške.
—	Mažari hočejo otvoriti novo Julijansko šolo v Badljevini in Slavoniji.
LISTNICA UREDNIŠTVA:
V zadnjem podlistku se mora pisateljevo krstno ime pravilno glasiti Fran (ne Ivan), kar s tem popravljamo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih dmštev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Knjigoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šeleiiburgova ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanter jo, passepartuje itd. Posebno
močna vez za knjiži ice in citalnice,
■■■■■■■ ■ ■ ■ si m m m■ t
| AVGUST AGN0LA	1
p Ljubljana, Dunajska cesta št. 13	«»
gg -■- poleg Figovca ———
G»a priporoča svojo veliko zalogo stekla,	S
porcelana, petrolejnih svetilk, ogle-	®S8 ggg dal, okvirov, šip itd. Tintnike' za
S šolske klopi, aparate za fizikalične	¡g» poizkušnje.
Hi Prevzem« vsakovrstna ste-	3š£
Sgsj klarska dela, tudi i:ova šol.	^
:: poslopja na deželi itd. ::	¿j»
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
lijubljani
regisirovana zadruga z omejeno zavezo se priporoča
slav. posojilnicam, hranilnicam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom
za naročila v tisk
letnih računskih zaključkov
iii vseh drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah.
Izprašani optik.
Žaiagatelj c. in ki. armade, Vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
0čala'in ščlpalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, floerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica' z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdkaS!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej
na Duna u, L, Wipolingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
3n>soT7-ečja, -u-čitelj 33s.su dr-va.3tT7-a,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ngodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafle 10. j'illllllllllfllllllllllllllllllllll
Učiteljska tiskarna v
reg. zadr. z omejeno zavezo i:::::::::::::::::::::::"":::::::"":" Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. ueiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, gsr V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".