GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU MAJU 1981 1. POROČILO 0 IZVAJANJU SKRBI ZA VOJAŠKE IN CIVILNE INVALIDE VOJNE TER BORCE NOV IN DRUGIH VOJN IN NJIHOVIH DRUŽINSKIH ČLANOV V OBČINI UUBLJANA VIČ-RUDNIK 2. POROČILO 0 VZDRŽEVANJU SPOMENIKOV, SPOMINSKIH PLOŠČ, OBELEŽIJ, VOJAŠKIH GROBOV IN GROBIŠČ NOB NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 3. POROČILO O REALIZACIJI UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V LETU 1980 IN PLAN UREJANJA ZA LETO 1981 4. PREDLOG ODLOKA 0 SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA 0 OBVEZNI PRIPRAVI DOKUMENTOV LJUBLJANA 2000 5. POROČILO ODBORA PODPISNIKOV O DOTOKU IN PORABI SREDSTEV V LETU 1980 6. OOGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV 7. SKRAJŠANI ZAPISNIK SEJ Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine, bodo zbori skupščine obrav-navali tudi gradivo skupščine mesta Ljubljane, objavljeno v delegatski prilogi za mesec junij. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 11. 5. 1981 VABILO / Na_ podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 28. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 27. maja 1981 s prlčetkom ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: ' ¦ 1. Ugotovitev sklepčnosti , 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje 3. Obravnava poročila o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn in njihovih družin-skih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnik 4. Obravnava poročila o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOB na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik » 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 6. Obravnava poročila o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja stavbnih zemljišč za leto 1981 7. Predlogi in vprašanja delegatov. PREDSEDNIK DPZ: Emil Dolčič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK Številka 06-3/78 Datum: 11.5. 1981 J:. VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) :-. sklicujem 34. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, dne 27. maja 1981 s prlčetkom ob 16. url v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 33. seje zbora 3. Obravnava poročila o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja stavbnih zemljišč 4. Obravnava poročiia o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn in njihovih družin-skih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnik 5. Obravnava poročila o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOB na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 7. Obravnava poročila odbora podpisnikov o dotoku in porabi sredstev v letu 1980 8. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranja delegatov za sejo zbora združenega dela SML 9. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZZD: Stojan Gomezelj, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 11.5. 1981 VABILO Na podlagi 192. člena statuta Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, ŠT. 1/79) sklicujem ' 34. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, k\ bo v sredo, dne 27. ma|a 1981 s pričetkom ob 16. url v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 33. seje zbora 3. Obravnava poročila o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja stavbnih zemljišč za leto 1981 4. Obravnava poročila o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn in njihovih družin-skih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnik 5. Obravnava poročila o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOB na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Obravnava poročila odbora podpisnikov o dotoku in porabi sredstev v letu 1980 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 8. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov na sejo zbora občin SML 9. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA ZKS; Jožica Krištof, I. r. poročilo POROČILO O IZVAJANJU SKRBI za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn in nji-hovih družinskih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnik Borci NOV in drugi borci, vojaški in civilni invalidi vojne in družine padlih borcev uživajo v SFRJ posebno družbeno varstvo. Področje družbene skrbi za te skupine občanov je urejeno z zveznimi in republiškimi zakoni ter podzakonskimi predpisi. O pravicah po teh predpisih odločajo na prvi stopnji občinski upravni organi za vprašanja borcev in vojaških invalidov. V letu 1980 je bilo v naši občini za realizacijo temeljnih invalid-sko-borčevskih pravic porabljeno 19.844.748,75 dinarja zveznih sredstev, za dopolnilno republiško varstvo 10.726.846,25 dinarja in (za priznavalnine) iz občinskih sredstev 10.163.486,90 dinarja. Vojaški invalidi in imetniki Spomenice 1941 uživajo varstvo po zvezni in republiški zakonodaji, civilni invalidi vojne po republiški zakonodaji. V naši občini je 360 osebnih invalidov, 450 družinskih invalidskih upravičencev in 56 civilnih invalidov vojne. Leta 1978 je bilo ponovno omogočeno dokazovanje borčev-skega staža s pričami udeležencev NOV, za priznanje posebne dobe. V obdobju 1978-1980 je na novo pridobilo svojstvo voja-škega invalida 16 upravičencev. Sistemsko je materialni položaj vojaških invalidov in družinskih invalidskih upravičencev urejen. Poleg invalidnine prejema 32 vojaških invalidov in 142 družinskih upravičencev še invalidski dodatek, ker so njihovi dohodki nižji od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v letu 1980. Za to obliko varstva je bilo porabljenih iz proračuna SR Slovenije 7.214.208,05 dinarjev sred-stev. V zdraviliškem zdravljenju vojaških invalidov in borcev so bili v skrbi za zdravstveno varstvo borcev v zadnjih letih doseženi uspehi. Odkar deluje dispanzer za borce so zdravniški pregledi borcev bolje organizirani in sistematični. Možnost zdraviliškega zdravlje-nja ima dosti več borcev, kot pred nekaj leti. Sredstvazazdravili-ško zdravljenje vojaških invalidov in imetnikov partizanske Spo-menice 1941, zagotavlja zvezni proračun, za zdravljenje borcev pa zdravstvena skupnost in občinske skupščine. S sporazumi o topliško-klimatskem zdravljenju, so urejene medsebojne pravice, obveznosti in interesi med naravnimi zdravilišči in Republiškim komitejem za borce in vojaške invalide. Sporazum zajema vsa slovenska naravna zdravilišča, med obmorskimi pa še Portorož in Strunjan. Dograjen je bil nov objekt ter obnovljen celotni kom-pleks Doma vojaških invalidov v Strunjanu, ki bo v prihodnje izpolnjeval vse pogoje obmorsko-klimatskega zdravilišča. V letu 1980 je klimatsko-topliško zdravljenje koristilo: Vkopa- Vpla- Na Porab. Uživalci ______liščih ninah morju__________sred, Vojaški invalidi 104 8 52 2.362.917 Imetnik Partizanske spomenice 40-9 693.111 Drugi borci NOVindruž. člani_____________80______18 229______1.090.949 Zdravstveno varstvo uživa 346 uživalcev. Stroški ambulantnega zdravljenja in lekarniški stroški so znašali 67.300 dinarjev, stroški zdravljenja v bolnišnicah pa 474.968 dinarjev. Bolnišničnega zdravljenja je bilo potrebnih 47 invalidov. Ortopedske pripomočke koristi 78 vojaških invalidov, porablje-nih je bilo 223.011 zveznih sredstev. Upravičenci ugovarjajo višini pavšalnih denarnih nadomestil, ki niso usklajene z dejanskimi stroški in kvaliteti ter rokom izdelave ortopedskih pripomočkov, predvsem ortopedskih čevljev. Velike težave povzroča določba Zakona o vojaških invalidih, ki uživalcem druž. invalidnine ne priznava pravice do ortopedskih pripomočkov. Med civilne invalide vojne spadajo občani, ki so utrpeli trajno anatomsko in funkcionalno okvaro organizma, zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja, kot posledica sovražnega dejanja okupatorja ali njegovih pomagačev med vojno, zaradi vojnih dogodkov, po zapuščenem vojnem materialu ali po vojni zaradi diverzantskega oziroma teroristič-nega napada na SFRJ. Pravico do varstva imajo tiste osebe, ki imajo 60 do 100 odstotno okvaro organizma. V naši občini je takih oseb 56, za kar je bilo porabljenih 2.900.732 dinarjev repu-bliških sredstev. Starostna struktura boroev dosega poprečje 66 let, nekateri praznujejo že 70 i 80-letnico. Starostna struktura družinskih invalidskih upravičencev presega 75 let. Za področje varstva borcev in njihovih družinskih članov, ki se financira iz občinskih sredstev, deluje komisija, ki je imela v letu 1980 7 sej z (naslednjo) tematiko: . ••¦"¦¦•. - reševanje prošenj in zahtevkov - klimatsko zdravljenje v letu 1980 - delovanje zdravstvene in zobozdravstvene ambulante za borce pri zdravstvenem domu Vič - zdraviliško in preventivno zdravljenje in rekreacija borcev - zdravstveno varstvo in sistematični zdravniški pregledi - informacijo o izvajanju družbepega dogovora o občinskih priznavalninah v letu 1979, ki jo je pripravil republiški komite za borce in vojaške invalide ter sprejel republiški izvršni svet. Komisija je prejela preko 470 prošenj in zahtevkov zadodelitev stalne, občasne ali enkratne priznavalnine, varstvenega dodatka kmetu-borcu NOV. Sredstev za osebno rabo, delnega povračila pogrebnih stroškov in za zimsko pomoč. Zaradi neizpolnjevanja pogojev odloka ali preseganja dohodkovnega cenzusa, ni bilo ugodeno 13 zahtevkom. ¦ Stalne priznavalnine Revizija oz. valorizacija stalnih priznavalnin je bila opravljena dvakrat: v mesecu juniju in oktobru. V mesecu juniju so bili obravnavani vsi prejemniki stalnih priznavalnin, to je 190 upravi-čencev borcev NOV ali družinskih članov. Zaradi visokega prese-ganja dohodkovnega cenzusa je bila ukinjena 4 prejemnikom, 22 prejemnikom ni bila zvišana in zvišana je bila v zneskih od 200. do 1.000 dinarjev, glede na zdravstvene in socialne razmere, 164 upravičencem. Tako so se stalne priznavalnine povečale po-prečno za 335 dinarjev ali 18% od 1. januarja 1980 in je znašala poprečna stalna priznavalnina 2.153 dinarjev. Stalne priznavalnine borcem za severno mejo pa so se pove-čale v§em prejemnikom, to je 24, v poprečju za 433 dinarjev ali za 26%. Drugo povišanje je zajelo tiste prejemnike stalnih priznavalnin, ki jim je edini vir dohodka priznavalnina in katerih mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno ne-zmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega 3.000 dinarjev dohodka na osebo. Takih upravičencev je 117, povišana priznavalnina pa je bila 103 upravičencem v zneskih od 200 do 1.100 dinarjev s 1. julijem in izplačana razlika skupaj s priznavalnino za mesec november. Na dan 31. 12. 1980 je prejamalo stalno priznavalnino: ,'¦ a) borcev NOVali njihovih družinskih članov 191 upravičencev !; - najnižja priznavalnina 1.000 dinarjev ;¦ - najvišja priznavalnina 4.100 dinarjev ,! - poprečna priznavalnina 2.511 dinarjev - letna realizacija na proračunski postavki stalne priznaval-nine borcem NOV in družinskim članom je znašala 5.429.763,45 dinarjev. b) borcev za severno mejo 23 upravičencev . - najnižja priznavalnina 1.000 dinarjev - najvišja priznavalnina 2.500 dinarjev - poprečna priznavalnina 2.080 dinarjev - letna realizacija na proračunski postavki stalne priznaval-nine borcem za severno mejo in borcem iz vojn 1912/18 za leto 1980 je znašala 605.600 dinarjev. Na območju tukajšnje občine še živi 55 borcev za severno mejo v letih 1918/19 in 4 slovenski vojni dobrovoljci iz vojn v letih 1912/18. Najmljaši je star nekaj nad 80 let. Enkratne, občasne priznavalnine borcem NOV Ta postavka zajema vse oblike enkratnih denarnih pomoči kot so: denarna pomoč, ko upravičenec pride zaradi bolezni, nez-gode, elem. nesreče ipd. v težje denarne razmere, delno povra-čilo pogrebnih stroškov, zimska pomoč. V letu 1980 je tako pomoč prejelo 440 upravičencev in je znašala najnižja 2.000 dinarjev in najvišja 5.000 dinarjev. Občasna priznavalnina je bila podeljena štirim upravičencem trikrat v višini 3.500 in 4.000 dinarjev. Enkratna denarna pomoč borcem za severno mejo in borcem iz vojn 1912-1918. Med letom je le manjše število borcev za severno mejo zapro-silo za denarno pomoč, zimska pomoč pa je bila, glede na visoko starost in slabo zdravstveno stanje ter nizke pokojnine, dodeljena vsem borcem. Tako je prejelo enkratno denarno pomoč 65 upra-vičencev, kar je znašalo skupaj 231.000 dinarjev. Najnižji znesek enkratne denarne pomoči je bil 2.500 dinarjev in najvišji 4.000 dinarjev. Sredstva za osebne potrebe Ta sredstva se dodeljuje borcem ali njihovim družinskim čla-nom, ki so začasno v domovih za ostarele občane in jim po plačilu oskrbnine ostane le malo ali celo nič denarnih sredstev za svoje male potrebe. Po občinskem odloku oz. po dogovoru na mestnem odboru ZZB NOV, je lahko najvišji znesek 1.450 dinar-jev. Tako redno mesečno denarno pomoč prejema 21 upravičen-cev. Najnižji znesek znaša 370, najvišji pa 1.450 dinarjev. V letu 1980 je v domove za starejše občane odšlo manjše število borcev ali njihovih družinskih članov, kot smo predvide-vali. Tovarniška pomoč Ta oblika varstva in pomoči borcem je bila uvedena leta 1978, in zavezuje krajevne organizacije združenj borcev, da izkažejo pozornost svojim članom ob življenjskih jubilejih, da bolne in oslabele obiščejo na domu ali v bolpici ipd. Ta oblika pozornosti in skrbi za sotovariša se je pokazala za uspešno obliko odkrivanja težkih socialnih primerov, osamelih in pomoči potrebnih borcev ali njihovih družinskih članov. Sredstva razdelimo krajevnim or-ganizacijam ZB NOV po številu članstva. Varstveni dodatek kmetu-borcu NOV Varstveni dodatek se dodeljuje kmetu-borcu NOV, ki uživa starostno pokojnino in je socialno ogrožen. Socialno ogrožen je tisti, katerega dohodek in dohodek zakonca, deljen na oba za- konca in družinske člane, ki so po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobitno nezmožni, ne presega mej-nega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. Od 1. septembra 1980 do 31. 12. 1980 je mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov znašal 3.849 dinarjev, kmečka starostna pokojnina pa 1.280 dinarjev. Varstveni dodatek je (največkrat) razlika med dohodkom in mejnim zneskom ter ga izplačuje Skupnost pokoj-ninskega zavarovanja iz republiških sredstev. 31. 12. 1980 je prejemalo varstveni dodatek 52 upravičencev. Dodatek za borce (zaposlenim borcem) Z zakonom o dodatku za borce se zagotavlja pravica do do-datka za borce tistim zaposlenim borcem, NOV pred 9. 9. 1943, ki so v rednem delovnem razmerju in imajo najmanj 15 let pokojnin-ske dobe in od tega najmanj 10 let zavarovalne dobe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Dodatek za borce je enak razliki med OD, ki ga borec dosega za delo v polnem delovnem času in poprečnim mesečnim OD v SFRJ oz. v SRS iz prejšnjega leta, povečanim za 6%. Tako je v letu 1980 znašala osnova za zvezni dodatek za borce od 1. julija dalje 7.193 dinarjev in osnovaza republiški dodatek za borce 8.576 dinarjev. Na dan 31. 12. 1980 smo imeli 27 upravičencev do dodatka za borce. Kadrovska oskrbnina Republiški zakon o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi pooblašča občinski upravni organ, pristojen za borce in vojaške invalide, da odloča na prvi stopnji o zahtevi za uveljavitev pravic po njem. Sredstva za financiranje varstva zago-tavlja občinska skupščina v svojem proračunu. V letu 1980 je preko celega leta prejemalo kadrovsko oskrbnino 37 upravičencev, za kar je bilo porabljenih 1.104.844 dinarjev. Poleg del in nalog opredeljenih z zakoni je naloga upravne službe, zagotavljanje učinkovitega uresničevanja pravic s prist-nim človeškim odnosom, razumevanjem človeških težav in dolo-čeno mero strpnosti. Pravica borcev, vojaških invalidov, družin padlih borcev, civil-nih invalidov vojne, borcev za severno mejo in slovenskih dobro-voljcev, kmetov borcev, oseb v obvezni vojaški službi, ureja preko 40 zveznih in republiških zakonov. Delavci, ki delajo na te po-dročju odločajo o pravicah in jih istočasno tudi realizirajo. Ra-zumljivo je, da upravičenci težko uveljavljajo svoje pravice, če jim ne pomaga upravni organ. Število upravičencev do borčevsko invalidskega varstva, ki odpade preračunano na posameznega upravnega delavca v SR Sloveniji, znaša v povprečju 390 upravičencev. V 30 občinah je število upravičencev oziroma zadev na enega delavca večje, kot v poprečju, v ostalih pa je manjše. V tabelarnem pregledu je za Ijubljanske občine sledeče: Ijubljanske št. voj. št. zadev civ. obč. poprei. št. občine zap. inv. dr. inv. inv. prizn. zadevna ref. referenta Bežigrad 2 427 111 42 106 323 Center 3 346 210 16 170 247 MostePolje 2 346 250 39 141 388 Šiška 2 580 392 65 174 605 Vič-Rudnik 2 345 445 60 190 520 Naloge upravnega organa so: - V naslednjem obdobju zagotoviti borcem in invalidom pra-vice, ki so opredeljene z zakonskimi in drugimi predpisi, samou-pravnimi sporazumi in dogovori, da uprvičenci ne bodo prikraj-šani pri svojih pravicah. - V okviru dogovorjene stabilizacijske politike in skrbi za ohra-nitev življenjske ravni borcev in invalidov se pravice z gmotnega področja pogostoma spreminjajo. Upoštevati je treba, da realni osebni dohodki zaostajajo, življenjski stroški pa občutno rastejo. Pri tem so prav kategorije občanov z nižjimi prejemki še posebej prizadete in med njimi ni malo naših članov. Zato upravne službe morajo skfbeti za pospešeno uveljavljanje sprememb in s svojim delom omogočati hitro realizacijo. Občinski komite za družbene dejavnosti stališča predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ijubljana Vič-Rudnik je obravna-val poročilo o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borcev NOV in drugih vojn in njihovih družinskih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnikna 103. seji terga posreduje delegat-ski skupščini v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET poročilo O VZDRŽEVANJE spomenikov, spominskih plošč, obeležij vojaških grobov in grobišč NOB, na območju občine Vič-Rudnik Odbor podpisnikov Družbenega dogovora o urejanju, varstvu in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB pri IS - SOb Ljubljana Vič-Rudnik, je bil imenovan 9.2.1978 in šteje 13 članov - predstavnikov družbeno političnih organizacij in Samoupravnih interesnih skupnosti. - Odbor za spomeniško dejavnost skrbi za redno vzdrževanje in obnavljanje obstoječih spomenikov, spominskih obeležij, plošč, vojaških grobov in drugih obeležij NOB ter socialistične revolucije. - Na podlagi letnih in srednjeročnih planov mora zagotoviti redna finančna sredstva. - Pri opravljanju dela sprejema odbor odločitve v okviru pri-stojnosti, ki mu jih nalaga Družbeni dogovor in samoupravni sporazum - Sodeluje s pristojnimi organi, družbeno političnimi organi-zacijami, posebno pa s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi terdaje pobude, mnenja in predloge za sprejem ustreznih rešitev. - Vodi postopek dogovarjanja za združevanje sredstev potreb-nih za dela, ki presegajo finančne možnosti občine in za spome-nike širšega družbenega pomena. Trenutno je na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 56 spo-menikov, 67 spominskih plošč, 9 spominskih obeležij NOB, 23 vojaških grobišč in 4 grobnice borcev NOB (skupno 159). V obdobju 1977-1980 so bili postavljeni na pobudo KS in družbeno političnih organizacij, spomeniki, spominske plošče in spominska obeležja: 1. 1977 leta, postavljen nov spomenik NOB pred šolo Vlada Miklavca na Vrhovcih 2. 1977 leta, nov spomenik NOB v Dvorski vasi, posvečen padlim borcem in talcem tor žrtvam fašističnega nasilja 3. 1977 leta, odkrita spominska plošča na podružnični šoli v Karlovici posvečena 46-tim padlim borcem, talcem in žrtvam ŽFN 4. 1978 leta, postavljeno spominsko obeležje ustreljenemu ak-tivistu -Vid Ganoniju« in 13 talcem v Zapotoku. 5. 1978 leta, postavljeno spominsko obeležje 9 partizanom ustreljenim od nemških okupatorjev na Vanjem vrhu 6. 1978 leta, postavljeno spominsko obeležje 12-tim zajetim ranjenim borcem na Gabrovcih, ki jih je okupator zverinsko pobil na kraju samem 7. 1978 leta, spominsko obeležje v Kamnem je posvečeno padlemu borcu »Reich Antonu« 8. 1978 leta, v Dedniku je postavljen spomenik narodnemu heroju »Zdravku Jovanoviču« 9. 1978 leta, na domu kulture v KS Rob je postavljena spomin-ska plošča 103 padlim oorcem, aktivistom in žrtvam ŽFN 10. 1979 leta, postavljeno spominsko obeležje ustreljenim akti- vistom in organizatorjem OF Majcen Zori, Majcen Ladu in Jager Jožetu na Orlah. 11. 1979 leta, pri gozdarski koči na Mokrcu je postavljeno spominsko obeležje v spomin padlim kurirjem relejiie postaje TV 10. 12. 1979 leta, dograjen partizanski dom na Ključu. 13. 1980 leta v Velikih Laščah postavljen spomenik 40-tim. padlim borcem, aktivistom in žrtvam fašističnega nasilja. 14. 1980 leta, postavljen spominski kamen nad breznom v Logarjih, kjer so bili streljani talci. Odbor podpisnikov za spomeniško dejavnost tudi skrbi za vojaška pokopališča in grobove, kar je urejeno z občinskim Odlokom. V lanskem letu so komisije pri KS izvršile popis vojaških grobov in grobišč, kjer je pokopano 675 posmrtnih ostankov borcev NOV in žrtev ŽFN. Popis v 3 KS še ni končan in bo verjetno število pokopanih žrtev večje. Ljubljanski geodetski biro je v letu 1980 na območju naše občine vršil meritve za spomenike in obeležja in tudi izdelal delilne načrte v 56 primerih. V letošnjem letu bodo delilni načrti izvedeni v zemljiški knjigi. Pri vsaki krajevni ^kupnosti so bile ustanovljene komisije ali odbori, ki skrbe, da se dodeljena finančna sredstva izredno namenjena samo za redno vzdrževanje in obnavljanje spomeni-kov NOB in ostalih obeležij, namensko uporabljajo. Poleg komisij in odborov so tudi določeni oskrbniki za urejanje okolja spome-nika. Vsi objekti NOB so solidno vzdrževani, bilo je nekaj primerov spomenikov za obnovo, ker so blli v slabem stanju kot npr. na Škofljici, Brezovici, Kozarjah in Rašci. Spomeniki so obnovljeni' ter jih KS odnosno oskrbniki redno vzdržujejo. Spomenik v »Kozlarjevi gošči« na Barju je redno vzdrževan, vendar je problem dohoda s prometnim vozilom do spomenika. Spomenik je oddaljen od Ižanskeceste poštradonu cca. 1,20 km. Poljska pot odnosno štradon je v času dežja v zelo slabem stanju. Krajevni skupnosti Barje je bilo dodeljeno za delno obnovo štra-dona 50.000 din, vendar so ta sredstva premajhna, da bi dostop dobro uredili. V Iški vasi je cerkev Sv. Križ, kjer je bilo v letu 1942-1943 izredno italijansko vojaško sodišče in obsojalo aktiviste in rodo-Ijube iz sosednjih vasi na smrt ali zaporne kazni. Cerkev je bila po končani vojni proglašena kot spomenik NOB. Ker ni bil ta spomenik (cerkev) vsa leta po vojni do leta 1975 redno oskrbovan in ga je načel zob časa, je pričel Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo s pripravljalnimi deli na omenjenem objektu. Kulturna skupnost Slovenije in Ljubljanska kulturna skupnost sta v letih 1975-1978 financirale obnovo cerkve v Iški vasi v skupnem znesku 580.384 din. V letu 1979 in dalje ni prejel Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo nikakršnih finančnih sredstev za restavracij-ska dela. Za uresničitev tega programa je potrebna še delna ureditev zunanjosti ter kompletna ureditev cerkvene ladje, za kar bi bilo potrebno še cca. 600.000 din sredstev. • V končni fazi naj bi spomenik (cerkev) bil muzej dejavnosti NOB v Iški dolini, obenem pa lapidarij rimskih izkopanin na tem področju. Odbor podpisnikov za spomeniško varstvo je na svoji redni seji 24.2.1981 imenoval 5 člansko komisijo, ki bo poskrbela za do-končno obnovo tega spomenika v Iški vasi. Krajevne skupnosti so planirale za redno vzdrževanje in ob-novo spomenikov in ostalih obeležij NOB v letošnjem letu 1,064.100 din. Krajevna skupnost: Milan Česnik, Notranje gorice, Rob in Vna-nje gorice pa za postavitev novih obeležij NOB 490.000 din. Odbor podpisnikov je razpravljal o planiranih finančnih sred-stvib KS za redno vzdrževanje in obnovo v letu 1981 ter postavitev novih. Ker so zahtevana finančna sredstva v okviru planiranih proračunskih sredstev prekoračena, bo odbor podpisnikov pred-ložil IS nov finančni plan. Občinski komite za družbene dejavnosti Ljubljana, dne 14.4.1981 stališče predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejme poročilo o varstvu spomenikov in spominskih obeležij NOB in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET PODPISNIKOM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVA-NJU IN UPORABI SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE PROGRA-MOV IN PLANOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK. POROČILO o dotoku in porabi sredstev, zbranih po samoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje planov in programov krajevnih skupnosti v letu 1980. Na zbirnem računu samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje planov in programov KS v občini Ljubljana Vič-Rudnik se je zbralo v času od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1980 sredstev v višini 5.347.063. Od tega: - prenosizleta 1979 ¦ 242.452 - vplačilaTOZD inobrtnikov ' 5.104.611 Skupaj. 5.347.063 Planiran dotok sredstev je bil 6.500.000. r- Realizacija plana 82,2%. Dotok denarnih sredstev je bil neenakomeren. Največ sredstev je prispelo na račun po zaključnem računu za leto 1979, to je po 28. februarju 1980. Kljub dvakratni urgenci pa vse TOZD sredstev za leto 1980 še niso nakazale. Od obrtnikov prilekajo sredstva redno. Reden priliv sredslev je rezultat dogovora med odborom podpisnikov in Upravo za pri-hodke Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sredstev za leto 1980 niso nakazale do 2. 4 1981 naslednje OZD podpisnice samoupravnega sporazuma: 1. Biotehniška fakulteta TOZD Gozdarstvo • • 2. Biotehniška fakulteta TOZD Agronomija 3. Biotehniška fakulteta TOZD Živilska tehnologija , ¦. 4. Galvanotehnika \ ¦ ... . • ¦ . ' ¦/ 5. Hoja DSSS • ¦ ' ' , > ' . 6. Hoja TOZD Žaga Škofljica ' . 7. Hoja TOZD Žaga Rob 8. Hoja TOZD Pohištvo ; " - • • . ' ¦ 9. Hoja TOZD Tesarstvo ' . 10. Hoja TOZD Stavbno mizarstvo - . ' 11. Hoja TOZD Galanterija \ ' 12. Interna klinika Trnovo t 13. Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva 14. Ljubfjansks mlekame TOZD Trgovina 15. Ljubljanske opekarne ' 16. Mizarstvo in tapetništvo Ig . ' ... ¦ 17. Obrtno podjetje Podpeč "" ¦-¦'¦ 18. Pekarna Center . .. . , 19. Poklicna kovinarska šola 20. SIS za elektrogospodarstvo 21. Plutal 22. Zoološki vrt Ljubljana --'•'¦ 23. Tehniška šola za strojno stroko •. ' ¦ ^ 24. Tehniška založba Slovenije ..:¦'' *' 25. Utensilija . ' 26. Šola za živinorejsko veterinarske tehnike ": 27. Iskra TOZD Radijske zveze Horjul 28. Iskra TOZD Tovarna električnih instrumentov Horjul 29. Zmaga ...-.''• 30. Zavod za čebelarstvo ^ ' ,^.'. 31. Zavod za tehnično izobraževanje 32. Savske elektrarne. Delitev zbranih sredstev je bila izvedena tako. da so vse kra-jevne skupnosti v občini dobile 70% od natečenih sredstev prera-čunano na število zaposlenih v posameznih KS. 30% sredstev pa je bilo namenjeno za solidarnostno prelivanje v manj razvite KS. Pregled izplačanih sredstev krajevnim skupnostim od 1. \. 1980 do 31. 12. 1980. - 70% gledenaštevilo zaposlenih 3.391.637 1 \ 74,5% - 30% zasolidarnost ' 1460.000 '¦/ ,** * 74,8% - bančni stroški " " ; -j.,.- - 17.038 Skupaj: 4.868.675 Znesek sredstev na žiro računu na dan 31.12.1980 - 478.388 din- Saldo sredstev na dan 31. 12. 1980 je bil nakazan KS vjanuarju 1981. PLAN PRILIVA IN DELITVE SREDSTEV. ZBRANIH PO SAMOU-PRAVNEM SPORAZUMU Iz pregleda priliva sredstev za enako obdobje leta 1980 in 1981, na osnbvi 81,1% realizacije podpisovanja aneksa k samouprav-nemu sporazumu o združevanju in uporabi sredstev sofinancira-nje planov in programov KS ter glede na realizacijo dotoka sredstev v letu 1980 je moč sklepati, da bo v letu 1981 priliv sredstev približno enak kot v preteklem letu. Predlog tako predvideva višino 6.500.000 din, kar bi bilo tudi osnova za delitev solidarnostnih sredstev. Planprilivasredstev: 6.500.000 din 70% ¦ - . .". ¦¦ ' ¦ .• 4.550.000 din 30% ¦ • ' ~ ' ' v , ¦.,-. ; 1.950.000din TA.BKUBIČNI FBEGLED IZPLA.CANIH SBED8TEV FO SAMOaPEAVBEM BPORAZUMU 0 ZDHUŽEVAHJU IH UPOHABI SBBDSTEV ZA SOFBttHCIRANJE L5 1.1.198o - 31.12.198o. ŽTp.Krajevn* 7°,E , ?» T> Skupaj št. skupnoat planlrano Roalizirano % Planirano_____Boalitlrapo % 4+7 1 2 5 4 5 16 7 8 9 1. BJLBJE 1J4.800 loo.4oo 74,5 loo.4oo 2. BRDO ¦•¦¦¦. 96.516 71.886 74,5 71.886 3. BREZOVICi. lol.369 75-5oo 74,5 75»5oo 4. ČBHI VEH 15-367 11.444 74,5 15o.000 15o.ooo loo 161.444 5. DOBHOVA. 131.I60 97.688 74,5 97.688 6. GOLO-ZAPOTOK 14.154 lo.542 74,5 4o.ooo 4o.ooo loo 50.542 7. HORJUI, ¦ 133.317 99.294 74,5 60.000' 60.000 loo 159.294 8. IG ¦'¦¦¦': i 87.35O 65.058 74,5 loo.ooo loo.ooo loo 165.058 9. KOLEZIJi. . 363.42o 27o.678 74,5 27o.678 10. KOZAHJE 158.524 118.o7o 74,5 . ' 118.o7o 11. KBIH-HDBRIK 4?8.27o 356.218 74,5 ' 356.218 12. LAVHICA 78.992 63.193 79,9 . 63.193 13. IULČI BELIČ 465.o6o 3*6.38o 74,5 - - 346.380 14. KUJlS ČESNIK 332.956 247.988 74,5 / • ¦ 247-988 15. HOTBAHJE GOEICE I03.66I 77.2o6 74,5 77.2o6 16. POLHOV GHADEC 78.184 58.232 74,5 ' 58.232 17. PODPEČ-PEESERJE 127-386 94.878 74,5 " 94.878 18. BAKTEHA 14.154 lo.542 74,5 150.000 15o.ooo loo I60.542 19- BOB 18-737 13.954 74,5 55o.ooo. 360.000 65,4 373-954 20. BOŽNJl DOLIHA 289.820 215.860 74,5 215.860 21. • SKOFLJICA. • 135.743 Iol.lo2 74,5 loo.ooo — — Iol.lo2 22. ToMIŠELJ 45-158 33.634 74,5 33.634 23. THNOTO 442.144 329.312 74,5 329.312 24. TUBJAK v 2O.489 15.26o 74,5 loo.ooo — — 15.26o 25. VELIKE LAŠČE , 71.o39 52.91o 74,5 600.000 600.000 loo 652.91o 26. VIČ ¦"¦¦. 33o.26o 245.836 74,5 245.836 27. VHAHJE GORICE 66-591 49-596 74,5 49.5% 28. VBHOVCI 198.830 148.o9o 74,5x 148.o9o 29- ŽEL3MLJE , . 14.423 lo.742 ?4,5 lo.742 Heratporejeno loo.ooo Skupaj« 4.550.000 1.391.637 74,5 l-95o.ooo 1.46o.ooo 74,8 4.851.63 Opoaba: 1. Od skupne vsote, ki so Jo dobile v drugi polovici leta ES KEIH-RUDHIK, so dobil«: KS Budnik ES Galjevica KS Perursijeva , KB - • ES TEHOTO ' ES Zeleni log JelSa KS MILČI BELIČ ES KOLEZIJA SS ŠKO?LJIGi. ES IG Krim ES Zeleni KS Eakova KB Ttpoto tS Stane Serer ES Malči B«liS ES Hurgle KS Kolesija KS Pijava gor. KS Škofljica KS Iika vas K8 Ig 2o 32 15 24 9 28 48 46 44 17 52 5 21 13 .252 din .54o " .248 .917 .379 .217 • 337 • 37* .0I6 .842 .793 371 .012 51o .467 2. NeizplaSana solidarnostna sredstva (Bob, Škofljica, Turjak) bodo upoštevana v planu »a leto 1981. TABEULBIČHI FBEGLED PEEDLOGl SKLHVE 8BKDBTET V LETU 1981 Z»p. Krajnsa 7o * 5o » Bkupaj St. alcupnoat (Klararlna) (aolldarnoatna) 3 ¦ % 12 3 4 5 1. BiBJE 134.800 154.800 2. BEDO 96.516 96.516 3. BREZOTICi. lol.369 . lol.369 4. CHHI VBH 15-367 15.567 5. DOBEOVl 131.I60 loo.oo« - 231.160 6. GALJEVICA 167.421 1 167.421 7. GOLO-ZAPOTOK 14.154 14.154 8. HOBJDL 133.317 200.000 333.317 9. IG 69.287 loo.ooo 69.287 10. IŠEl VAS 18.063 18.063 11. KOLEZIJA 271.622 271.622 12. KOZASJE 158.524 ..--.' .. .- 158.524 13. KHDI 128.194 ¦ , 128.194 14. HVBICA 78.992 78.992 15. IULCI BELlC 226.464 ' . ' ¦-¦ ¦. 226.464 16. MUKGLE 91.798 91.798 17. «IL« CKSKIK 332.956 332.956 16. BOTBAHJE GOEIOS I03.66I - loj.661 19. FIJAVA GOEICA 27.634 loo.ooo • - 127.634 20. PEHUZZI 78.453 78.453 21. POLHOT SEIDEC 78.184 78.184 22. PODPEČ-PHESEEJE 127.386 127.386 23. HAKOVA JELSA 145.179 145.179 24. SIZITHA 14.154 14.154 25. EOB 18.737 99o.ooo I.oo8.737 26. HOŽHA DOLIHl 289.820 289.820 27. BUEHIS Io4.2oo Io4.2oo 28. 8IAHI SEVEE 238.596 238.596 29. ŠKOFLJICA Io8.1o9 250.000 - , 358.109 30. TCMISELJ 45.156 45.158 31. TBBOTO 248.7o6 ' 246.706 32. TUBJAI 20.489 loo.ooo 12o.489 33. velhe laSCe 71.039 71.039 34. VIC 33o.26o 33o.26o 35. VBAHJE OOEICE 66.591 llo.ooo 216.591 36. VEHOVOI 198.830 198.830 37. ZELEHI LOG 48.258 48.258 38. ZELHILJE 14.423 ' ' 14.423 BKUFAJi 4.550.000 1.950.000 6.500.000 OpoBbn Erajcrn* akupnoati fijava gorloa, Turdak in Bob (19o.ooo) ao dobil« aolidarnoatna aradatra laradi naraaliairanaga plaaa 1* lato 198o t t*a letu. ¦ . OBRAZLOŽITEV PREDLOGA DELITVE SOLIOARNOSTNIH SREDSTEV: Pri pripravi predloga delitvesolidarnostnihsredstevv letu 1981 je odbor upošteval nerealiziran program iz leta 1980, kar pomeni, da je treba od planiranih 1.950.000 din odšteti 390.000 din (za KS Rob, Turjak, Pijava gorica). J' ¦' Odbor predlaga dodelitev solidarnostnih sredstev naslednjim krajevnim skupnostim: - Dobrova: Prosili so za solidarnostna sredstva za vodovod visoke cone. Izdelan je glavni projekt in pridobljena vsa soglasja, za izvedbo manjka še gradbeno dovoljenje. Predračunska vre-dnost je 3.100.000 din, prispevek krajanov 600.000 din v denarju in delu. Investicija je vključena tudi v programu SKIS. Stanje preskrbljenosti z vodo je zelo problematično, ker je v sušnih obdobjih del prebivalcev brez vode. Tako je ogrožena tudi po-žarna varnost. Odbor predlaga dodelitev solidarnostnih sredstev v višini 100.000 din. - KS Horjul je prosila za solidarnostna sredstva za obnovo nizkonapetostnega omrežja s trafo postajo. Dokumentacijo imajo, DES že izvaja dela. Predračunska vrednost je 500.000 din. Krajani bodo prispevali v denarju in delu 300.000 din, DES sofi-nancira s 50.000 din. Ker bi krajani zelo težko prispevali še več, prosijo za solidarnostna sredstva. Odbor predlaga dodelitev 150.000 din. Prosili so tudi za pomoč pri obnovitvi vodovoda na Butajnovi. Vodovod je star, obnavljajo ga po starih načrtih. Predračunska vrednost je 490.000 din, prispevek krajanov 290.000 din v denarju in delu. Odbor predlaga, da se dodeli KS Horjul 50.000 din za obnovo vodovoda Butajnova. - KS Ig je prosila za solidarnostna sredstva za vodovod do naselja Dobravica. Gre za odcep od vodovoda Golo-Zapotok pri vasi Škrilje. Izvesti je potrebno vsa zemeljska in montažna dela. Predračunska vrednost je 4.372.000 din, prispevek krajanov 375.000 din v denarju in delu, KS bo sofinancirala s 100.000 din. Odbor predlaga dodelitev 100.000 din solidarnostnih sredstev. - KS Rob je prosila za solidarnostna sredstva za dokončanje del na vodovodu Mohorje. Krajani so pri tej investiciji že prispe-vali sredstva v obliki denarja, materiala in dela. Dokončanje del ovira pomanjkanje raznega materiala in naraščanje cen. Po-trebna so še zaključna inštalacijska dela, električni priključek in zasipanje. Tudi tui bodo krajani še sodelovali. Odbor predlaga dodelitev solidarnostnih sredstev v višini 200.000 din. Odbor je razpravljal tudi o sporu med KS Rob in KS Velike Lašče in sprejel naslednji skelp: Na podlagi predračuna predlaga ponovno dodelitev 600.000 din solidarnostnih sredstev za do-končno ureditev črpališča Uzmani-Mački s tem, da se sredstva nakažejo krajevni skupnosti Rob. S predlogom Izvršnega sveta, naj odbor »vzame« krajevni skupnosti Velike Lašče vsa sredstva iz naslova 70% (glavarina) in jih nakaže na račun gradbenega odbora za izgradnjo tega vodo-voda, se ne strinja. Odbor predlaga, naj je strokovno obdela problematika vodovo-dnih odborov na področju Velikih Lašč in Roba, naj sredstva združijo in rešujejo problematiko enotno. - KS škofljica je prosila za solidarnostna sredstva za vodo-vode v Pevčevi dolini, Lanišču in Ravnah. Projektna dokumenta-cija je pridobljena za vodovoda Pevčeva dolina in Lanišče. Seda-nji vodovodi so provizoriji. Skupna predračunska vrednost za ta dva vodovoda je 3.700.000 din, prispevek krajanov 400.000 din v denarju. Odbor predlaga dodelitev solidarnostnih sredstev: za Pevčevo dolino 150.000 din, za Lanišče 100.000 din. Ostalim zahtevkom se ne ugodi. - Vnanje gorice: Prosili so za solidarnostna sredstva za zgradi-tev dodatnega primernega vodovoda Notranje gorice - Vnanje gorice v dolžini 900 m. Tak? bi se izboljšala preskrba z vodo v KS Vnanje gorice in Brezovica. V poletnih mesecih višinski predeli sploh nimajo vode. Vodovodna napeljava je stara 20 let in ne zadošča več potrebam. Pomanjkanje čutijo predvsem kmetje z veliko živine.. Za izvedbo del imajo vso potrebno dokumentacijo. Celotna predračunska vrednost znaša 1.336.000 din. Prispevek krajanov bo 336.000 din v delu, sofinancirali bodo še vodovod Podpeč 100.000 din in KS 200.000 din. Odbor predlaga dodelitev 110.000 dln. Predloge in pripombe na predlog delitve sredstev za leto 1981, zbranih po samoupravnem sporazumu q združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje programov in planov krajevnih skup-nosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik do 12. junija 1981. Po obrav-navi prispelih pripomb bo odbor podpisnikov pripravil dokončen predlog delitve zbranih sredstev. ODBOR PODPISNIKOV TtBEUBTČBI FHEGLED VIBOV IH VIŠBTE SBEDSTEV, KI SO JIH KBAJEVHE SKUPH06TI DOBILE 7 LETU 1980 Zap. Krajevna Sredetva iz Sredstva iz Sredatva Brodstva po eporazumu Sredstva iz pro- SKUPU- št. skupnoet pror.za red- proračun« za komunalne skupn. - ' 70 * 30 56 ražuna za LO O4.ur»u. _______________________________no dejavpoBt_______gpomen.var. a__________b______________f_____________ 12 '5 456 7 8 910 1. BiBJE 41o.4oo 4o.ooo 29o.ooo loo.4oo - 93-14o 935.94o 2. BRDO 368.800 35.ooo - ' 71.886 - 93.14o 568.826 3. BHEZOVICA 355-4oo 4o.ooo 12o.ooo . . - 75-5oo - 93.14o 684.o4o 4. ČEHI VEH 26o.5oo lo.ooo 360.000 11.444 150.000 93.14o 885.084 5. DOBHOVA 487.4oo 2o.ooo 152.000 97.688 - 93.14o 850.228 6. GALJEVICl " 228.3oo - - 48.000 32.5^o - , . 3o8.84o 7. GOLO-ZAPOTCK 229.9oo 73.000 I60.000 lo.5*2 4o.ooo 93.1*o . 606.582 8. HOBJUL 5o5-2oo 15-000 500.000 300.000 99-294 60.000 93.14o ' 1.572.634 9. IG 543.2oo 15.000 350.000 61.5*8 loo.ooo 93-1*0 •- 1.162.888 10. IŠKl VAS 138.4oo - - 3.51o - * - 141.91o 11. KOLEZIJA 5o2.2oo 3-5oo - loo.ooo 252.836 - x 186.3oo I.o44.836 12. KOZABJE 380.600 2o.ooo - 118.o7o - 93.14o - 611.8I0 13. KHIM 498.600 55.000 - I60.000 288.178 - 186.3oo 1.188.o78 14. LAVHICA 349.5O0 19-OOO 700.000 63.193 - \ 93.14o ' 1.224.833 15. MALČI BELIČ 565-9oo , - - ^ '..:„ 300.006 - 186.3oo I.o52.2o6 16. MUBGLE I66.I00 - - 17.842 - '¦.'¦¦- 183-9*3 17. MILAB ČESHH 518.800 l.ooo - 247-988 - 186.3oo 954.088 18. HOTBAHJE GOHICE 361.3oo 12.000 355.000 4o.ooo 77.2o6 - 93.14o r 938.646 19. PIJAVA GOEICA 145.3oo - . - . ¦ 5.371 - - , 150.671 20. PEHUZZIJEVA ' 186.800 ¦-'¦'-• - ' ; 15-248 - - 2o2.o48 21. POLHOV GHADEC 457.7oo 2o.ooo 4oo.ooo 58.232 - 93-l*o, I.o29.o72 22. PODPEfi-PBESEBJE 5U.300 5o.ooo 3o2.ooo 9*.878 - 93.1*o I.o51.318 23. BAKOVA JELŠA 193.800 - - 28.217 - - 222.017 24. HAKITBA 229-9oo 15.000 32o.ooo lo.5*2 15o.ooo 93.1*o 818.582 25. BOB 379.loo 2o.ooo 3*0.000 13-95* 360-000 93-1*0 . 1.2o6.19* 26. HOŽHA DOLIHA 554.4oo , lo.ooo - loo.ooo 215.860 - 139.72o I.ol9-98o 27. BUDHII H 2oo.7oo * ¦--•¦¦-... - 20.252 - - - 220-952 28. STAHE 8ETEH 276.860 - - 46.37* . - , - ; 323-174 29. ŠKOTLJICA 427.6oo 95.ooo 22o.ooo 95.731 - 93.1*o 931-*71 30. TCHIŠELJ 337.6oo lo.ooo 150.000 • 33-63* - *6.57o 577-8o* 31. THHOVO * 546.loo 9-5oo 32. TOHJAI 252.7OO 50.000 17o.ooo 33. VELOCE LIŽČI 533.loo 419-5oo 560.000 34. TIČ 506.600 lo.ooo 35. VIAHJE GOEICE 325.600 23-ooo I60.000 36. THHOVCI 416.000 2o.ooo ; , ¦% 37. ZELEBT LOO 138.4oo - • - 38. ŽELJHUTE 175.3oo lo.ooo 145.000 14.000 496.000 291.716 -^ _ 186.3oo 1.O47.616 15.26O - 46.57o . 534.530 52.91o 600.000 93-14o 2.75*.65© 245.836 - o 186.3oo 984.936 *9-596 - _. 93-1*0 - 651.336 148.o9o - " 46.57O 65o.66o 9-379 - i ';'¦¦ •"' - ¦';¦ 147.779 lo.7*2 - * 93-lAo 434.182 BKDPAJ: 13.665.5oo 1.12o.5oo 5.75*.000 1.261.000 3.391.637 1.46o.ooo 3.166.89o - 29.819.527 Opoaba: Sredstva Ičomnalne skupnosti: a) na podlagi progrmu Tsdrievanja kolekti-vnlb VoMnnalnih otorlter v KS. -- , . - " ' '- b) na podlagi aklepa akupščine SKIS, iz postavk« aoflnanciranja prograaov : — ¦ ¦ IB 1 cestno gospodaratvo, po kritoriju. da j« X8 zagotorila najunj 60 % laatna udeloibe. ¦ Pod «ap. 8t. 13 - »redatTa sa KS Kria-Bndaik. predlog Na podlagi 50. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter v skladu z določili 76., 79., 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 2/78), je skupščina občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne____sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. 1. č!en V odloku o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Uradni list SRS, št. 27/78) se v 1. členu 1. alineje v prvi vrsti črta beseda »družbeni«, v zadnji vrsti pa se črtajo besede »ki vključu-jejo dolgoročni prostofski plan občin in mesta Ljubljane«. , Besedilo 2. alineje se črta in se nadomesti z naslednjim besedi-lom: » - dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v , širšem prostoru Ljubljane«. ' ; . . ' 2. člen V 2. členu se v 1. vrstici 1. alineje črta beseda: »družbenega« ter v drugi vrstici besede »z dolgoročnim prostorskim planom občine«. 2. alineja se spremeni tako, da se glasi: »ter urbanističnega načrta občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane«. 3. člen . Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »S tem odlo- kom skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno, sočasno, dogovomo in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o. medobčinskem sodelovanju in skupščino mesta Ljubljane ter ' skladno s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pri-Rravo dogovora o skupnih temeljih dolgoročnega plana občine v širšem prostoru Ljubljane«. 4. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dolgoročne plane pripravljajo in sprejemajo, skladno z načeli sočasnosti družbenega planiranja, samoupravne interesne skup-nosti ter samoupravne organizacije in skupnosti posebnega družbenega pomena.« Z aktom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik se obveznost dolgoročnega planiranja lahko razširi tudi na druge nosilce pla-niranja. Nosilci planiranja. ki po tem odloku niso dolžni pripraviti in sprejeti svoj dolgoročni plan. pa na lastno pobudo sprejmejo sklep o pripravi dolgoročnega plana, so pri tem dolžni upoštevati načelo sočasnosti in roke. ki so določeni za pripravo in sprejema-nje planskih aktov »Ljubljana 2000«. Nosilci planiranja, ki pripravljajo dolgoročne plane, sprejemajo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotavljajo svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. ' '. ' - 5. člen - Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. Zavod lahkov pripravo gradiv vključi znanstvene in strokovne delovne organi-zacije in skupnosti ter pristojne upravne organe in službe. 6. člen Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »Potrebna sredstva za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000« zagotavljajo skupščine občin in mesta Ljubljane v proračunu mesta Ljub-Ijane«. ' , 7.člen ' - , ¦ . ' Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet skupščine Ljubljana Vič-Rudnik usklajeno z izvršnimi sveti skup-ščin Ijubljanskih občin in izvršnim svetom skupščine mesta Ljub-Ijane predloži skupščini občine: - osnutke planskih aktov najkasneje do 1. junija 1983, - predloge planskih aktov najkasneje do 1. oktobra 1983. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja prilagodili pripravo posameznih faz svojih pla-nov rokom \z prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega plana SR Slove-nije. . , , . * 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik , VILI BELIČ, I. r. obrazložitev Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je 5. decembra 1978 sprejela Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«, v katerem je opredelila vrsto dokumentov po takrat veljavnih zakonih o planiranju, nosilca izdelave dokumentov, združevanje sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000- ter roke za izdelavo posameznih faz dokumentov. S sprejetjem republiškega zakona o sistemu družbenega plan,-ranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št 1/80), sklepov zborov Skupšfiine mesta Ljubljane o vmesnih odločitvah v zvezi s projektom »Ljubljana 2000- z dne 27. 11. in 4. 12. 1980, potrebe po vskladitvi rokov za izdelavo teh dokumentov z roki, ki so določeni za izdelavo Republiškega dolgoročnega plana ter zaradi reorganizacije strokovnih služb s po.dročja družbenega planiranja v občinah ip mestu Ljubljani, je potrebno citirani odlok spremeniti in dopolniti. Spremembe in dopolnila določajo predvsem: - ukinitev prostorskih planov oziroma njihovo vsebinsko vklju-čitev v družbene plane, - uvedbo »dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem^jprostoru Ljubljane« namesto »dolgoročnega družbenega plana za območje medobičnskega sodelovanja« v skladu z določili republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja, - podrobnejše obveznosti glede vključevanja samoupravnih organizacij in skupnosti v pripravo planskih aktov »Ljubljana 2000«. - uskladitev rokov za izdelavo planskih aktov »Ljubljana 2000« z roki. ki so z republiškim odlokom določeni za pripravo dolgo-ročnih planov v SR Sloveniji. - nosilca izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. S sprejetjem Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ob-vezni pripravi dokumentov ¦¦Ljubljana 2000« bo zagotovljena usklajenost in celovitost priprave dokumentov »Ljublja/ia 2000« v skladu z veljavnimi normativnimi akti. Izvršnl svet skupščine občine Ljubljana Vjč-Rudnik sprejme odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi doku-mentov "Ljubljana 2000« in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. .-„..,.il;i;[;;.';;; „;';;;,,:,>,.:;J:1,;,::,, izvršnisvet stališče predlagatelja V pomoč delegatom dodajamo še pivotna besedilo, ki jo bilo objavljeno v Uradnem listu SRS št. 27 z dno 12.12.1978 In je naslednje ' Na podlagi 65., 68 , 76. in 174 filono ter skladno z določili 70., 79., 2,02., 227. in 229. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudmk (Uradni list SRS St. 2/78), izhajajoft iz »Programa družbenoeko-nomskega ra/voja občine Ljubljana Vič-Rudnik 1976-1980« in v skladu z zakonom o temeljih slstema družbenega plamranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 676) ]e Skup-ščma občine Ljubljana Vič-Rudnik na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in druibenopolitičnega zbora, dne 5. decembr« 1978 sprejela ODLOK o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000« 1. člen V .:. Dokumenti »Ljubljana 2000« so: - dolgoročni družbeni plan občin Ljubljana Bežigrad, Ljub-Ijana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, ki vključuje dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane, - dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sode-lovanja, . ,' - urbanislični načrti Ijubljanskih občin. Dokumenti »Ljubljana 2000« se izdelajo za obdobje 1981-2000 z vrnesnimi etapami 1981-1985, 1986 do 1995 z elementi do leta 2000. .;.¦ , ;•;, .' ¦ ,..'^; 2. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih Ijubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo doku-mentov: - dolgoročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Ru-dnik z dolgoročnim prostorskim planom občine, - ter urbanističnega načrta občine Ljubljana Vič-Rudnik. 3. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno, sočasno dogovorno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumenta: - dolgoročnega družbenega plana za območje medobčin-skega sodelovanja 4. eien ! ¦¦'¦ '¦•¦•'•¦ ¦•¦¦' Dokumenti »Ljubljana 2000« se pripravijo kot dolgoročni plani na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostor-skega vidika družbenega razvoja do leta 2000. K pripravam za izdelavo in sprejemanje dokumentov »Ljubljana 2000« se pristopi takoj. - 5. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skup-nosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejemejo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000- skladno z načeli soča-snega, kontinuiranega in celovitega družbenega planiranja. Samoupravne interesne skupnosli, ki delujejo na področjih posebnega družbenega pomena in večje ter pomembnejše aso-ciacije združenega dela, ki jih določijo izvršni svet občine in mosta Ljubljane. sprejmejo tudi sklepe o pripravi svojih dolgo-ročnih planov, skladno z načeli družbonega planiranja. >¦'¦"¦ ' ¦ ' 6. filen '¦¦¦'-.'- Izvršnl svet SkupSčlne obfiine Ljubljana Vifi-Rudnik |e skupno z Izvršnim svetom Skupščlne mestn Ljubljane in Izvršnimi sveti SKupšfiln druglh Ijubljanskih občm odgovoren za pripravo doku-mentov \z 2. člena tega odloke in za usklalevanje med občino in drugimi občlnami ter mestom. Enako bo IzvrSnl svet SkupSčlne občino Ljubl|ana Vič-Rudnik skupno z IzvrSnim svetom Skup-Sčine mesta Ljubljane In z IzvrSnlmi svetl skupšfiin občin, ki 30 ae dogovorile 0 medotfčinskem sodelovanju, odgovoren za pripravo dokumentov iz 3. člena tega odioka In za usklajevanje med občmo in drugimi občinami modobfiinakega sodelovanja ter me-stom. 7 člen Zavod za družbeni razvoj Ljubljane je skladno z določih »Druž-benega dogovora 0 nalogah in vlogi Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane« nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. Zavod bo v pripravo gradiv vključil znanstvene in strokovne delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, pristojne upravne organe in službe. 8. filen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik določi, usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, delovni program za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo dokumentov iz 3. člena tega odloka. 9. člen Sredstva za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« se združu-jejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sred-stev. Delni programi so sestavni del teh sporazumov. Samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« bodo podpisniki samoupravnega sporazuma o usklajenem pristopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« podpisali do 31. decembra 1978. 10. člen Skladno z načeli sočasnega družbenega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv dokumentov »Ljubljana 2000« glede na soča-sno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznosti udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne po-datke nosilcu izdelave dokumentov. 11. člen Nosilci planiranja bodo uporabljali dogovorno obvezno meto-dologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik po potrebi predpiše, skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sode-lovanju, dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 12. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik predloži, usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane: - skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septem-bra 1979. - udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovo-rov o temeljih plana najkasneje do 20. maja 1980, - skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. maja 1980. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije. 13. člen Ta odlok zafine veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS. Ljubljana. dne 5. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ I. r. poročilo O REALIZACIJI urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan za leto 1981 POROČILO O REALIZACIJI S planom urejanjastavbnihzemljiščza leto 1980so bilapredvi-dena vlaganja v urejanje v višini 400,000.000 din, vključno z odplačilom anuitet za v preteklosti najete kredite. Ob ugotovitvi, da so bila vlaganja na tem področju v letu 1979 realizirana le v višini 200,000.000 din, pri čemer je samo priprava za Mestno obvozno cesto znašala kar 80,800.000 din, je bil plan ocenjen kot zelo optimističen (mobilizacijski), ki bi ga bilo moč uresničiti ob takrat sprejetih usmeritvah, namreč, da morajo vsi udeleženci pri izvajanju urejanja stavbnih zemljišč v občini - pospešiti samoupravno sporazumevanje za posamezne so-seske - povečati obsega bančnih kreditov za pripravo zemljišč - zagotoviti sprotno sklepanje pogodb pri izvennatečajnih do-delitvah stavbnih zemljišč posameznim stanovanjskim zadrugam - sproti in intenzivno reševati konflikte med uporabniki pro-stora (urbanizem - kmetijstvo) in zagotavljati nadomestna kmetij-ska zemljišča za preselitev kmetov, ki se umikajo urbanizaciji - pospešiti zagotavljanje nadomestnih stanovanj za odpravo barakarskih stanovanj in stanovanj VI. in VII. kategorije v sose-skah v izgrajevanju, - zagotoviti hitrejše upravno postopanje pri zadevah usmer-jene in organizirane gradnje. Ob obravnavi tekoče realizacije je bilo ugotovljeno: - da kasni organiziranje uporabnikbv in izbira glavnih izvajal-cev (gradbenih podjetij) - da samoupravno sporazumevanje o izgradnji posameznih sosesk (in s tem povezana razdelitev nalog med udeleženci in zagotavljanje finančnih sredstev za urejanje) ne uspeva v željenih rokih (niso bili sprejeti samoupravni sporazumi za V3-3, RS-1 in RS-2, VS-104) - da so roki za sprejetje odločitev o izvennatečajnih dodelitvah daljši od pričakovanih - da so postopki za določanje izhodiščnih in končnih cen stanovanj kronično dolgi (kar onemogoča nakup stanovanj v predvidenih rokih) - da zamude pri tržni stanovanjski gradnji povzročajo tudi zamude pri odkupih, preselitvah in rušitvah v zvezi z nadomesti-tvami stanovanj pri pripravi stavbnih zemljišč pa tudi pri gradnji objektov zunanje uredltve (opremljanje) - da izgradnja komunalnih objektov individualne rabe (kanali-zacija, vodovod, plin) občutno kasni za postavljenimi plani, (kar onemogoča gradnjo komunalnih objektov kolektivne rabe: ceste, javna razsvetljava, zelenice) - da investitorji gospodarskih objektov kasnijo s svojimi pro-grami (kar ovira izdelavo urbanističnih projektov in projektov za komunalno opremo) in da zato tudi kasni sklepanje pogodb o financiranju urejanja - da postopki za pridobivanje nepremičnin postajajo težavnejši in dolgotrajnejši - da je upravno postopan/e dolgotrajno - da so možnosti za bančno kreditiranje omejene, pogoji pa zaostreni. Zavod je vzporedno z dejavnostjo urejanja prevzel še opravlja-nje investitorskih poslov (inženiring) pri stanovanjsi gradnji v VS-1 Trnovo in VS-4, jug je iz tega naslova pridana še realizacija v višini 108,146.32 din, kar je predstavljalo skupno planirano reali-zacijo 394,948,074 din. Iz priloženih tabel je razvidno, da je bilo v letu 1980 vloženo (realizirano) na področju urejanja stavbnih zemljišč 273,130.069 din, kar predstavlja 95% rebalansiranega plana; in da je bilo z investitorskim inženiringom tako pri stanovanjski gradnji kot pri nekaterih komunalnih objektih realizirano skupaj še nadaljnjih 120,832.421 din, kar pomeni da znaša skupna realizacija ustvarja-nja s strani 23 delavcev Zavoda" 393,962,490 din. Razlogi za nekoliko manjšo realizacijo pri urejanju od predvi-dene so: Pri stanovanjski gradnji: - predvsem nesklenjena pogodba s SGP Grosuplje za nado-mestna stanovanja za VS-3, V-23, v soseski VS-6 - nesklenjena pogodba za odkup zemljišč od Utensilije za sose-sko VS-6/3 Grba - premoženjska pravna in vremenska ovira za zgraditev Ceste XIX v VS-7 Vrhovci in - odložen odkup zemljišča v soseski VS-102 Rakova jelša. Pri poslovno - obrtni gradnji: - sklenjene pogodbe in neizvršena plačila investitorjevvsose-ski VM-1 zaradi česar so bila dela pri gradnji servisne ceste ustavljena - za zazidalni otok VS-104 Langusova, nismo glede na neza-gotovljena sredstva uspeli odkupiti potrebna nadomestna stano-vanja - za zazidalni otok RS-3/3 PTC Rakovnik, IGP »Ingrad« iz Celja ni zagotovil sredstva za odkup objekta Pot k ribniku 1 kljub sklenjeni pogodbi. - v zazidalnem otoku VP-3/3 se ni mogla izvršiti izgradnja cest, zaradi manjkajoče dokumentacije in neplačanih finančnih sredstev investitorjev. V letu 1980 je bilo odkupljeno cca 500.000 m2, zemljišč, poru-šeno 35 stanovanjskih hiš s 24 gospodarskimi poslopji ob njih, kar predstavlja 61 stanovanjskih enot s 120 prebivalci, za te namene bili preseljeni stanovalci v 40 nadomestnih stanovanj s - skupno 1685 m2 stanovanjskih površin. V nadaljevanju se želi poudariti problematika v zvezi s pridobi-vanjem nepremičnim in problematika v zvezi z izgradnjo komu-nalnih objektov individualne rabe. Problematika pridobivanja nepremlčnln: Med pomembne dejavnike oziroma aktivnosti za katere so mnenja, da so vplivali zaviralno pri pridobivanju nepremičnin v letu 1980, in s tem neposredno pripomogli, da program ni realizi-ran še z boljšimi rezultati štejemo tudi: - nesprejetje podzakonskih predpisov (odloki ipd.) s področja urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč - sprememba sistema glede sporazumnega pridobivanja stavbnih zemljišd v družbeni lastnini - premajhna angažiranost upravnega organa pri pridobivanju stavbnih zemljišč. Te predpostavke so povsem utemeljene če upoštevamo dej-stvo, da je v ustanovitvenem aktu Zavoda, ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, 28/75) v 4. členu določeno, da je Zavod za občino Ljubljana Vič-Rudnik pooblaščen za pridobivanje in oddajanje stavbnega zemljišča. Po drugi strani pa je z uveljavitvijo zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS 5/80), ki je stopil v veljavo 8/3-1980 po mnenju občinskega upravnega or-gana in Javnega pravobranilstva mesta Ljubljana Zavod neposre- dno ne more in ne sme sklepati sporazumne odškodninske po-godbe za nacionalizirana zemljišča ali za zemljišča, ki so prešla v družbeno lastnino po občinskih odlokih o prenehanju lastninske pravice. Za primer navajamo, da smo pred navedenim datumom z oškodovanci sklenili pismene sporazume o izplačilu odškodnine, upravni organ pa je izdal na to formalno odločbo o izročitvi zemljišča občini, ki je služila za vknjižbo spremembe zemljiškok-njižnega stanja. Po 8. marcu 1980 pa smo dolžni za zemljišče družbene lastnine, ki je potrebno in predvideno za stanovanjsko ali drugačno gradnjo sestaviti vzorčni predlog o izročitvi zemlji-šča občini in ga posredovati z ustreznimi dokazili (zemljiškok-njižni izpisek, cenilni zapisnik), ki jih zakon sicer ne predpisuje, Javnemu pravobranilstvu mesta Ljubljane, da le-ta nato v imenu občine Ljubljana Vič-Rudnik vloži na upravni organ ta isti ali predelani predlog za izročitev takega zemljišča občini. Gre torej za formalnost, ki ni racionalna, terja več časa, truda in materiala, uspeh pa je nasploh dvomljiv, saj delavci upravnih organov predvsem zaradi slabše številčne zasedenosti ne uspejo izpeljati postopka o izročitvi zemljišč, kaj šele postopka o odškodnini za tako zemljišče. Mimogrede omenimo, da je teh nerešenih zadev preko 70 (soseske RS-1, RS-2 Jurčkova pot, RS-103 Vinterca, VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6/3 Grba, VS-103 Murgle, VS-7 Vrhovci in Brdo, VS-6 Gabrščakova in druge). Prav tako so v veliki kasnitvi zadeve iz razlastitvenega po-stopka, ki resno ovirano stanovanjsko in drugo gradnjo kljub temu, da jih Zavod v izogib razlastitev sporazumno reši vsaj v 90 %. V preostalih 10 % gre za zadeve, v katerih lastniki ne prista-nejo na sporazumni odkup in je nujen upravni ukrep, ki temelji na splošnem interesu. Tudi tu navajamo nekaj tipičnih primerov, ki imajo za posledico kasnitve gradenj in sicer: VS-1 Trnovo - SIMONČIČ, KREČA, LOTRIČ, IGO in drugi; VS-103 Murgle - HAM, JOVANOVIČ, KLOPČIČ, JARC, ŠIMENC, KU-ŠAR, ČUDEN in drugi. Podobno je tudi pri drugih soseskah. Problematika izgradnje komunalnlh objektov Individualne rabe: ' Posebno pereče vprašanje se še vedno postavlja pri izgradnji komunalnih naprav individualne in kolektivne komunalne rabe, zato dajemo s tega področja nekoliko širšo obrazložitev. - Izgradnja kanalizacije, vodovoda in plinovoda za leto 1980 je vsebovana v planu razširjene reprodukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na področju Ijubljanskih občin - mesta Ljubljane, za katerega so se dogovorili in ga sprejeli uporabniki in izvajalci samoupravnih komunalnih intere-snih skupnosti ob soglasju skupščine mesta Ljubljane. Plan vsebuje poleg prikaza investicij še samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničitev tega plana. Uporabniki in izvajalci so se s planom dogovorili, da spada izvajanje nalog, ki se nanaša na vire in primar, v mestni interesni krog in da so zanje investitorji komunalni TOZD-i, izvajanje nalog na področju sekundarja pa v občinski interesni krog in da je organizator in izvrševalec investitorskih nalog strokovna organi-zacija, ki se ji te naloge poverijo na podlagi posebnega spora-zuma, ki ga sklenejo občinske komunalne skupnosti, komunalni TOZD-i, ter ustrezna strokovna organizacija. S planom je bilo tudi dogovorjeno, da DO IPK in njeni komu-nalni TOZD-i vsake 3 mesece poročajo Komunalnim skupnostim in njihovi zvezi o poteku realizacije programa. Skladno s sprejetim planom so sklenjeni dogovori o prevzemu organizadje in izgradnje sekundarnega plinskega omrežja, se-kundarnih kanalizacijskih naprav, sekundarnega vodovodnega omrežja, med Komunalno skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik, Ko-munalnimi TOZD-i (TOZD Plinarna, TOZD Kanalizacija, TOZD Vodovod) in Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič. V teh dogovorih je med drugim rečeno, da Komunalna skup-nost skrbi za zbiranje in prenos sredstev za realizacijo planskih nalog na račune komunalnih TOZD-ov, da komunalni TOZD-i skrbijo za izdelavo investicijskih programov, najemanje kreditov, pridobitev gradbenega dovoljenja, izvajanje objektov in predajo objektov v upravljanje, s tem da Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič skrbi za izdelavo lokacijskih dokumentacij s pridobi- tvijo lokacijskih dovoljenj, kar je pogojeno z reševanjem zemlji-ško-pravnih zadev, in delno projektov za izvedbo. Skladno s planom so realizirane naloge s področja pHprave dokumentacije za območja stanovanjskih in industrijskih sosesk, medtem ko je realiziran fizični obseg izvajanja del v obsegu, za katerega so bila finančna sredstva pravočasno zagotovljena. Po našem prepričanju bi dosegli usklajeno delovanje in učin-kovitejše urejanje stavbnih zemljišč le, če bi se vse te organizacije povezale v poslovno skupnost za urejanje stavbnih zemljišč v Ljubljani. REALIZACIJA UEEJANJA 1980 STANOVANJSKA GRADNJA Plan urejanja 1980 po rebalansu Realizacija v 1980 Soseska ___________ ________________________________________________________________ priprava kom.oprema Skupaj priprava kom.oprema Skupaj i T 3 5 5 5 7 l. 2. 5. 4. 5-6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 1*. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. VS-1 Trnovo 45,631.000 15,838.000 61,469.000 46,420.919 15,907.231 62,328.150 VS-3 Tržaška ' 24,098.000 - 24,098.000 14,942.847 - 14,942.847 Bonifacija-sever VS-4 282.000 1,396.000 1,678.000 116.819 1,408.803 1,525.622 VS-8 Kozarje 616.000 - 616.000 905.808 - 905-808 VS-6/3 Grba 1,684.000 - 1,684.000 684.296 - 684.296 VS-103 Murgle III. 1,552.000 15,000.000 16,552.000 1,290.307 17,033-107 18*323-414 VS-103/1 Murgle IV. 1,439.000 - 1,439.000 464.695 - 464.695 VS-103/2 Murgle - Zeleni log 1,336.000 - 1,336.000 1,277.647 - 1,277-647 ES-1 ES-2 Jurčkova p. 6,413.000 200.000 6,613.000 5,895-401 712.497 6,607.898 ES-103 Vinterca 1,190.000 - 1,190.000 499.200 - 499.200 VS-4 Bonifacija Jug 3,724.000 747.000 4,471.000 8,487.882 766.305 9,254.187 VS-7 Vrhovci 584.000 1,525.000 2,109.000 130.098 163-738 293.836 VS-7 Brdo 3,597-000 - 3,597-000 1,954-967 - 1,954-967 VS-6 Gabrščkova - VS-109 Podvozna pot 1,359.000 - 1,358.000 1,007-500 - 1,009.500 ES-4 Ilovica 3,700.000 - 3,700.000 1,231.833 - 1,231.833 RS-105 Ižanska 610.000 - 610.000 30.000 - 30.000 VS-102 Rakova jelša 2,245.000 - 2,245.000 1,487.345 - 1,487-345 VS-8/1 Kosovo polje 735.000 - .' 735-000 32.971 - 32.971 VS-102 Trnovo $. 78.000 - 78.000 784.799 119.162 903.961 VS-261 V. Lašče - - - 131.180 ¦ - 131.180 VS-260 V. Lašče - - - ' 5.124 5.124 VS-251 Želimlje - - - 5-324 - 5.324 VS-227 Škrlfevc 430.000 - 430.000 - VS-222 Jezero - - - - - VS-213/1 Horjul 556.000 - 556.000 659.214 - ' 659.214 VS-254 Gradež ¦ 502.000 - 502.000 J668.825 - /668.825 VW-2O3 Turjak 278.000 - 278.000 l 1 VS-245/7 Škofljica 1,300.000 - . 1,300.000 1,240.17^ - , 1,240.175 RS-5 in HS-110 Lavrica 500.000 - 500.000 - - VS-210/1 Podolnica .396.000 - , 396.000 395-475 - 395.475 VS-201/8 Gabrje 2,062.000 - 2,062.000 1,629.299 - 1,629.299 VS-220-1.2 Brezovica 680.000 - 680.000 385.657 - 385.657 VS-206 Sr. vas - - - 120.000 - 120.000 VM-4 Kozarška gmajna 2,800.000 - 2,800.000 720 - 720 VS-103 Murgle II. - 1,026.000 1,026.000 - 1,265.162 1,265.162 VSEGA SKUPAJ: 110,376.000 35,732.000 146.108.000 92,886.327 37,376.005 130,262.332 REALIZACIJA UEEJANJA 1980 INDUSTRIJA - OBET - POSLOVNA GRADNJA Plan urejanja 1980 po rebalansu Realizacija v 1980 O0SSS.K3. . priprava kom.oprema Skupaj priprava kom.oprema Skupaj - _ _ _ _ _ _ 1. VS-104 Langusova 17,287.000 - 17,287.000 12,632.826 - 12,632.826 2. RS-3/3 PTC Rak. 8,164.000 - 8,164.000 1,427.025 - 1,427.025 3. VP-6 Brdo s. 100.000 - 100.000 - - 4. VP-6 Brdo j. 5. VS-4 Zastava 680.000 100.000 780.000 - - - 6. VP-3/3 Vič . 124.000 2,990.000 3,114.000 426.283 1,431.643 1,857.926 7. VM-1 Tržaška 6,600.000 12,597.000 19,197.000 2,925.000 13,735.469 16,660.469 8. KM-1 Dolenjska 2,382.000 - 2,382.000 1,701.648 - 1,701.648 9- RP-2/1-2 Rudnik 11,820.000 - 11,820.000 9,232.254 - 9,232.254 10. VP-4 Plutal 1,150.000 - 1,150.000 258.875 - 258.875 11. VS-236 Ig-posl.center + WZ 870.000 - 870.000 10.166 - ' 10.166 VSEGA SKUPAJ: 49,177.000 15,687.000 64,864.000 28,614.077 15,167-112 43,781.139 EEALIZACIJA UREJANJA 1980 CESTNI PROGRAM Soseska Plan urejanja 1980 po rebalansu Realizacija v 1980 priprava kom.oprema Skupaj priprava kom.oprema Skupaj 1 2 3 4 5 6 7 1. Zapadna obvoznica 3*126.000 - 3,126.000 5,914.809 2. Nova Zavetiška 259.000 - 259.000 259.928 3. Opekarska-Ižanska - 8,775-000 8,775.000 4. Jurokova pot 2,600.000 - 2,600.000 5. Južna obvoznica 6,200.000 - 6,200.000 6,017.000 6. Mestna obvoznica nadom.lokacije - 200.000 200.000 7. Križišče Tržaška - Žirovnikova - - 5,182.000 210.303 6,125.112 259.928- 11,326.766 11,326.766 6,017.000 5,182.000 5,182.000 VSEGA SKUPAJ: 12,185.000 8,975-000 21,160.000 17,373-737 11,537.069 28,910.806 REALIZACIJA UEEJANJA 1< OSTALO Soseska Plan urejanja 1980 po rebalansu Realizacija v 1980 pnprava kom.oprema Skupaj pnprava kom.opreinaSkupaj 7 1. Opekarna Draga 2. PST 3. Park OF 4. Protokol.objekt 5. WZ Trnovo 6. WZ Rožna dolina 7. OŠ Škofljica 2,974.000 1,000.000 253.000 2,360.000 250.000 880.000 120.000 2,974.000 1,000.000 373.000 2,360.000 250.000 880.000 { 14.278 355.197 362.978 2,132.346 { 14.278' 355.197 362.978 2,132.346 VSEGA SKUPAJ: 7,717-000 120.000 7,837.000 2,864.799 - 2,864.799 REALIZACIJA UEEJANJA 1980 Plan urejanaa 1980 po rebalansu Realizacija v 1980 priprava kom.oprema Skupaj priprava kom.oprema Skupaj STANOVANJSKA GRADNJA INDUSTEIJA, OBET POSLOVNA GRADNJA CESTNI PEOGRAM OSTALO 110,376.000 35,732.000 146,108.000 92,886.527 49,177.000 15,687.000 64,864.000 28,614.077 12,185.000 8,975.000 21,160.000 17,375-737 7,717.000 120.000 7,857.000 2,864.799 57,376.005 150,262.552 15,167.112 43,781.189 11,557.069 '28,910.806 2,864.799 S K U P A J: 179,455.000 60,514.000 239,969.000 141,758.940 ¦ 64,080.186 205,819.126 Sredstva del.skup. + odplač .kred. 46,852.642 ^^^^«4.** tmmmmttttttmtttmmttmtttmttmmmtttnmttttttmtttttmmtmttmtttmtmttttttmt 286^801^642 + neplanirana poraba v dejavnosti: + stroški poslovanja + odplačilo kreditov in obresti 18,556-929 224,376.055 12,236.158 36.517.856 275,130-069 PLAN UREJANJA ZEMLJIŠČ ZA LETO 1981 Plan za leto 1981 temelji na družbenem planu razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, upoštevajoč pri tem že opravljene faze urejanja v preteklih letih, zahteve investitorjev, krajevnih skupnosti in organov občine kot upravljalca stavbnih zemljišč ter dejanske možnosti fizične realizacije v tem letu. Ključni pogoj za njegovo uresničitev pa je predvsem pravočasna zagotovitev potrebnih finančnih sredstev s strani investitorjev. Plan vsebuje le tiste soseske v naselju Ljubljane in drugih naseljih v občini (10), ki se urejajo z zazidalnimi načrti, razen soseske VS-6 Vič, ki jo ureja sam proizvajalec stanovanj za trg SGP »Grosuplje«. Poleg tega v planu nisi vključene nekatere starejše soseske na Škofljici, ter drugih naseljih ali njihovih delov za katere pa skrbijo organi krajevnih skupnosti. Že v prvem delu t. j. pri analizi realizacije v letu 1980 ugotav-Ijamo vrsto nerešenih vprašanj s področja financiranja kar je vplivalo na urejanje zemljišč, katera so se opremljala z velikimi zamudami in zmanjšanem obsegu. Tudi v programu za leto 1981 so finančna sredstva dokaj nerazrešena zlasti s strani kreditiranja bank. V zvezi s tem je potrebno za področje urejanja stavbnih zemljišč opozoriti na zaostrene pogoje kreditiranja s strani banke. Za odkup in pripravo zemljišč za stanovanjsko gradnjo v na-slednjem obdobju so prosilcem predvideni kriteriji in sicer: - letni plan pridobivanja in priprave zemljišč mora biti vkijučen v srednjeročni prostorski plan družbenopolitične skupnosti, - za zemljišča mora biti a) sprejet zazidalni načrt, b) gradnja stanovanj se mora začeti v roku 24 mesecev od odkupa zemljišča, - stroški pridobivanja stavbnega zemljišča na m2 stanovanjske površine ne smejo znašati več kot 1 % cene za m2 stanovanja, - odkup zemljišča in priprava zemljišča mora biti za najmanj 100 stanovanj v blokovni gradnji v Ijubljanskih občinah, ter 30 stanovanj v zadružni oziroma drugi organizirani gradnji. Ravno tako bodo omejeni z določenimi kriteriji krediti za odkup in pripravo stavbnih zemljišč za proizvodno in poslovno dejav-nost, kjer se bo banka vključevala le z dopolnilnimi in premosti-tvenimi krediti za prednostne naložbe. Za investicije v komunalne objekte in naprave morajo biti plani komunalnih skupnosti usklajeni s plani samoupravnih stanovanj-skih skupnosti in drugih SIS s področja PTT, elektrogospodar-stva, stavbno-zemljiških skupnosti in drugih. Banka bo zagotavljala dopolnilna sredstva pod naslednjimi pogoji: 1. Pridobivanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko graditev: - lastna udeležba najmanj 30 %, rok vračila največ 24 mesecev Obrpstna mera je: - v družbeno usmerjeni in organizirani gradnji 7,5 %, • - izven družbeno usmerjene in organizirane gradnje 10 %. 2. Pridobivanje stavbnih zemljišč za proizvodno in poslovno dejavnost: - lastna udeležba 50 %, rok vračila 12 mesecev 3. Investicije individualne komunalne rabe: Za kreditiranje objektov in naprav individualne komunalne po-rabe (viri, primar in sekundar) se obrestna mera poveča od dosedanjih 4 % na 7,5 %. Odplačilna doba za primar in vire se skrajša od 15 let na 10 let, za sekundar pa od 15 let na 8 let. Poveča se tudi najmanjša lastna udeležba investitorjev od 40 % na 50 %. Za objekte in naprave kolektivne komunalne rabe se najmanjša tastna udeležba investitorjev poveča od dosedanjih 50 % na 70 %. Glede na zaostrene kreditne pogoje in zmanjšanje kreditnih sredstev so odprta vprašanja, kdo bo financiral vlaganje v sose-sko do zazidalnega načrta t&r kdo bo pokrival lastno udeležbo, v primerih, kjer investitor ni še znan. Glede komunalne opremljenosti obstaja bojazen, da komu-nalne organizacije in komunalne skupnosti ne bodo sposobne najemati kreditov pod tako neugodnimt pogoji. s tem pa postaja problem nadaljne opremljenosti zemljišč za stanovanjsko grad-njo. Zato bo pretežni del nalog za realizacijo programa in plana urejanja za leto 1981 potrebno preusmeriti za pridobivanje sred-stev investitorjev stanovanjske in poslovne gradnje, ter iskati način in možnosti za združevanje sredstev različnih oblik za čim bolj uspešno realizacijo plana. S planom so predvidena nadaljna intenzivna vlaganja v ureja-nje zlasti v stanovanjskih soseskah VS-1 Trnovo, VS-3 Tržaška cesta, VS-103 Murgle III, VS-6/3 Grba, RS-1 in 2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo, VS-4 Bonifacija nadalje poslovnih soseskah RS-3/3 Rakovnik, VP-3/3 Vič, VM-1 Tržaška cesta, RP-2 Rudnik, ter za dela na pripravi za južno obvoznico in rekonstrukcijo Tržaške ceste na odseku od Viške cerkve do Dolgega mostu. V zvezi z opremljanjem zemljišč s komunalnimi objekti je treba upoštevati zlasti naslednje: Plan opreme zemljišč vsebuje izgradnjo objektov in naprav kolektivne komunalne porabe ter objektov in naprav individualne komunalne porabe za industrijsko-obrtno-poslovno gradnjo in za tiste soseske, za katere so pogodbe z investitorji že sklenjene in je investicija v ceni, ki je s strani pristojnih organov potrjena. Ostali objekti in naprave individualne komunalne porabe v planu niso vsebovani, temveč bodo obravnavani v planu razšir-;ene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne porabe (Kanalizacija. vodovod. plinovod. KEL), v planu elektroe-nergetskih objektov (elektrifikacija TP in VN kabli), v planu ptt objektov (ptt omrežje). Izgradnjo objektov in naprav kolektivne komunalne porabe bo mogoče realizirati po planu le, če bodo predhodno zgrajeni objekti in naprave individualne porabe, torej usklajeno s planom Zavodov kakor tudi smernicami Skupščine občine Vič-Rudnik. In končno je treba poudariti, da bo plan komunalnega urejanja zemljišč uresničen le s tem, da bodo poleg Zavoda tudi vsi ostali dejavniki v stanovanjski in komunalni gradnji (organi občine, organi in organizacije mesta, organi stanovanjske in komunalne skupnosti v občini in mestu, organi skupnosti in organizacije za področje PTT prometa ter oskrbe z elektro energijo) opravili vsaj svoj del obveznosti. Program komunalnega urejanja v letu 1981 predvideva nasled-nja vlaganja: - odkupizemljišč 73,350.000 din - pripravazemljišč 311,610.000 din - komunalnaopremazemljišč 116,299.000 din - ostali stroški 95.940.000 din V tabeli so v nadaljevanju prikazana predvidena vlaganja po posameznih soseskah v pripravo zemljišč. V tabelah 1, 2 in 3 so prikazani programi vlaganja v letu 1981 s programom finansiranja na področju stanovanjske izgradnje, po-slovne gradnje ter cestnega programa območje izbran GUP-a še vedno izostaja iz programov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. Soseske ali bolje rečeno posamezni zazidalni otoki se opremljajo stihijsko v okviru finančnih zmožnosti. Temu po-dročju je nujno posvečati nadaljno pozornost in jih usmerjati v organizirano komunalno opremljanje preko zato usposobljenih delovnih organizacij. Realizacija programa urejanja v letu 1980 kakortudi predvideni program v letu 1981 dokazujeta, da je na področju komunalnega urejanja stavbnih zemljišč dosežen določen pozitiven premik. Da bi bili rezultati še ugodnejši pa našo občino bremeni prepočasna priprava, potrjevanje in sprejemanje prepotrebne urbanistične dokumentacije. V letu 1981 nastopa občina kot upravljalec stavbnih zemljišč, ker zaradi nedokončno izdelanih stališč v Ljubljani do ustanovi-tve stavbno zemljiške skupnosti ni prišlo kljub temu, da so že v letu 1980 bile izvršene vse potrebne priprave. Namreč upravljanje in gospodarjenje s prostorom je v naši občini še nedorečeno in je treba doseči čimpreje enotnost s tem pa mesto za dogovarjanje vseh subjektov, ki nastopajo v izrabi določenega prostora. Stanovanjska izgradnja še vedno kasni vsled nepopolne pri- prave zemljišč. Pospešiti je treba pridobivanje stavbnih zemljišč, financiranje ter njihovo opremo skladno s sprejetimi programi. Komunalna oprema za leto 1981 je programsko opredeljena vendar je realizacija le-te odvisna od vsestranskega sodelovanja vseh dejavnikov, ki se vključujejo v organizirano pripravo zem-ljišč>za celotno gradnjo v občini Ljubljana Vič-Rudnik. MNENJA IN STALIŠČA KOMITEJA ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA K POROČILU REALIZACIJE UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V LETU 1980 in PLAN UREJANJA STAVB-NIH ZEMLJIŠČ 1981 1. Komite sprejema poročilo o realizaciji programa urejanja zemljišč v letu 1980 2. Komite soglaša z ugotovitvijo, da je plan vseh dejavnikov, ki so vključeni pri realizaciji komunalnega urejanja. 3. Komite je mnenja, da je problematika posameznih sosesk dokaj aktualnain predlaga, da se opravi razgovor po posameznih soseskah tako z investitorji, kakor izvajalci. Na teh razgovorih je iznesti kjučne probleme in se dogovoriti o načinu njihove razreši-tve. Nosilec: Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok: maj 1981 4 Program za leto 1981 je dokar ambiciozen in v kolikor ne bodo sodelovali vsi dejvniki bo njegova realizacija vprašljiva. 5. Izdela se akcijski program izvajanja programa komunalnega urejanja, kateri mora biti usklajen znotraj izvajalcev. Samou-pravna stanovanjska skupnost, Komunalna skupnost, TOZD-i, IPK, Zavod za urejanje stavbnih zemljišč, Korrtite za urejanje prostora in varstvo okolja. Nosilec: Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok: Takoj 6. Posvečati je večjo pozornost pri pridobivanju zemljišč za gradnjo in že v času nastajanja urbanističnih in zazidalnih osnov vključiti v razgovore tudi lastnike zemljišč.' 7. Doseči je ustrezno sporazumevanje za vsako sosesko pose-bej glede na njene specifičnosti. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja stališča predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je poročilo o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja za leto 1981 obravnaval na svoji 107. seji in celotno gradivo v ustrezni obliki posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejme stališča in mnenja občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, ter poziva vse dejavnike, da zadeve na področju urejanja zemljišč med seboj uskladijo. Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič naj vsake 3 mesece posredujeta Izvršnemu svetu poročilo o nastali problematiki na področju urejanja prostora. IZVRŠNI SVET ZAVOD ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ VIČ, p.o. LJUBLJANA Tomažičeva c. 10 PRIPRAVA ZEMLJIŠČ PEEDVIDENA VLAGANJA - 1981 Naziv soseske Geodetska Urbanistično Pridobitev Sanaciga Odkupi objektov Nakupi nadomest. Rusenje SKUPAJ PRIPEAVA zazidalni otok dokumentacija teh.dokument. zemljišč zemljišč in odškodnine s , ..'' ln ° ^e ov 1 234567 8 9 1. VS-I Trnovo 2,760.000 23,007.000 31,713.OOO 2,300.000 59,780.000 2. VS-3 Tržaška c. 4,100.000 1,562.500 , 17,636.800 25,800.000 2,305.600 51,404.900 3. VS-4 Bonifacija-sever " 114.413 391.500 505.913 4. VS-8 Kozarje ' 3,861.220 . . - 3,861.220 5. VS-6/3 Grba 3,500.000 5,752.125 500.000 ' . ' 9,752.125 6. VS-103 Murgle III 250.000 1,500.000 - . 720.000 ' 2,470.000 7. VS-103/1 Iiurgle IV 500.000 . ¦ 500.000 8. VS-103/2 Zeleni log 200.000 1,000.000 ' . ¦ ' ,, 1,200.000 9. RS-1 in BS-2 Jurčkova 700.000 1,600.000 8,000.000 67,000.000 77,300.000 10. RS-103 Vinterca 130.000 4,800.000 ' . '. . 4,930.000 11. ES-103 Pot na Gric 750.000 350.000 . • 1,100.000 12. VS-4 Bonifacija-jug 70.000 120.000 . ' 190.000 13. VS-7 Vrhovci . 70.000 300.000 ' ¦ ' 370.000 14. VS-7 Brdo 20.000 1,025.000 800.000 3,952.000 6,939.000 567.000 13,303.000 15. VS-6 Gabrščkova ul. ¦ 468.750 155.000 , 623.750 16. VS-109 Podvozna pot 590.000 • '590.000 17. RS-4 Ilovica 1,650.000 ' 1,650.000 \Si RS-105 Ižanska c. 550.000 . 550.000 19. VS-102 Rakova jelša ' 330.000 2,100.000 , 2,430.000 20. VS-8/1 Kosovo polje 70.000 800.000 350.000 ' . ' .. 1,220.000 21. VS-102 Trnovo-jug 476.000 350.000 . - 826.000 22. VS-261 Velike Lašče ¦ 350.000 ' . ¦ . 350.000 23. VS-260 Velike Lašče 210.000 60.000 900.000 . . 1,170.000 24. VS-251 Želimlje 310.000 60.000 1,100.000 . ..'.'', 1,470.000 25. VS-227 Škrlevc 438.000 438.000 26. VS-213/1 Horjul 650.000 . ¦ 650.000 27. VS-254 Gradež - 28. VW-2O3 Turjak . . * 29. VS-2/+5/7 Škofljica ' 650.000 650.000 30. RS-5 in RS-110 Lavrica 800.000 800.000 31. VS-201/8 Gabrje ' 52. VS-210/1 Podolnica . 33. VS-206 Srednja vas ' 1,300.000 . 1,300.000 34. VM-1 Kozarska gmajna 120.000 750.000 ' ' 870.000 35. RS-3/3 Rakovnik 200.000 84.000 5,096.000 1,500.000 6,880.000 36. VP-6 Ind.c. Brdo , 45.000 832.000 150.000 1,027.000 37. VB-4 Zastava avto 500.000 ¦ ' 300.000 800.000 38. VP-3/3 Vic . . . 39. VM-l Tržaška c. 500.000 550.000 . 100.000 1,150.000 40. RM-1 Dolenjska c. 350.000 1,040.000 1,000.000 2,390.000 41. RP-2/1 - RP 2/2 Rudnik 1,850.000 13,500.000 5,000.000 ¦ ' , 20,350.000 42. VP-4 Plutal . ¦ " 891.000 . . ' 891.000 43. PST 10.000 . 1,120.000 ' ¦ ' ¦¦ 1,130.000 44. Opekarna Draga 280.000 4,014.000 . 300.000 • 1,000.000 5,594.000 45. Cestna povezava . ¦ Jamova - Brdo 325.000 . 5,730.000 . 6,055.000 *6. Zapadna obvoznica 15.000 1,130.000 3,215.000 . 200.000 4,560.000 47. Južna obvoznica ' 20,000.000 . . 20,000.000 18,000.000 1,100.000 59,100.000 48. Križišče Tržaška ' . 1,900.000 100.000 2,000.000 49. Rekonstr.Tržaška 610.000 1'•', 0-;0.000 6,790.000 600.000 25,000.000 50. VS-225/1 Kamnik pod Krimom 262.000 900.000 2,660.000 3,822.000 51. VS-106 Bobenčkova 900.000 - 900.000 52. VS-5 Rožna dolina 640.000 ,. . - • 640.000 53. Urejanje v KS Ig 416.000 416.000 SKUPA J : 2,452.000 34,841.220 73,350.375 72,739.000101,001.213 91,462.000 9,114.100 384,959.908 ZAVOD ZA UREJANJE STAVBNIH ZHILJIŠČ VIČ, p.o. LJUBLJANA Tomažičeva c. 10 0 P R E M A ZOILJIŠČ PEEDVIDENA VLAGANJA - 1981 Naziv soseske zazidalni otok Ceste in parkirišča Ploščadi in Zunanja pešpoti ureditev Javna razs-vetljava Kanalizacija Vodovod Elektrifika-cija omrežje S k u p a j 8 lo 1. VS-1 Tmovo 16,391.000 2. VS-3 Tržaška c. 3. VS-4 Bonifacija - sever 1,174.000 4. VS-8 Kozarje 5. VS-6/3 Grba 6. VS-103 Murgle III. 15,000.000 7. V5jrlO3/l Murgle IV. 8. VS-103/2 Zeleni log 9. KS-1 in ES-2 Jurčkova 3,100.000 10. RS-103 Vinterca 11. RS-103 Pot na Grič 12. VS-4 Bonifacija-jug 3,135-000 13. VS-7 Vrhovci 1,500.000 14. VS-7 Brdo 1,756.000 15. VS-6 Gabrščkova ul. 516.000 16. V5-109 Podvozna pot 17. HS-4 Ilovica 18. ES-IO^ Ižanska c. 19. VS-102 Rakova jelša 20. VS-8/1 Kosovo polje 21. VS-102/ Tmovo-jug 700.000 22. VS-261 Velike Lašče 23. VS-260 Velike Lašče 20.000 24. VS-251 Želimlje 20.000 3,193.000 909.000 2,459.000 2,058.000 1,785.000 450.000 4,000.000 2,000.000 2,500.000 700.000 1,800.000 890.000 2,120.000 628.000 395.000 100.000 1,558.000 1,320.000 1,220.000 328.000 25,048.000 210.000 5,129.000 23,500*000 5,600.000 357.000 173.000 141.000 7,271.000 1,500.000 3,314.000 .1,184.000 2,020.000 20.000 20.000 ?5. VS-??7 Škrlevc 26. VS-P15/1 Horjul ?7. VS-?54 Gradež ?8. VW-?O5 Turjak ?9. VS-245/7 Škofljica 50. BS-5 in RS-110 Lavrica 51. VS-201/8 Gabr,je 52. VS-210/1 Podolnica 55. VS-206 Srednja vas 34. VH-1 Kozarška gmajna 35. RS-3/3 Rakovnik 36. VP-6 Ind.c. Brdo 37. VS-4 Zastava avto 38. VP-3/3 Vič 15,000.000 39. VM-1 Tržaška c. 4,000.000 40. HM-1 Dolenjska c. 41. EP-2/1 - RP 2/2 Rudnik 42. VP-4 Plutal 43. PST 44. Opekarna Draga 45. Cestna povezava Jamova-Brdo 46. Zapadna obvoznica 47. Južna obvoznioa 48. Križišče Tržaška 49. Kekonstrukc.Tržaška 50. VS-225/1 Kamnik pod Krimom 51. VS-106 Bobenčkova 52. VS-5 Eožna dolina 709.000 1,629.000 4,500.000 1,477.000 444.000. 1,705.000 1,100.000 1,200.000 1,500.000 1,153.000 1,705.000 1,100.000 25,558.000 6,977.000 5 3. Cestna povezava Opekarska-Ižanska 2,600.000 5*. Jurčkova pot 2,600.000 2,600.000 2,600.000 S K U P A J 67,512.000 4)992>000 11)C32.OOO 8,769-000 12,387.000 5,673.000 7,583.000 351.000 116,299.000- ZAVOD ZA UREJANJE STAVBNIH ZEHLJIŠČ VTČ, p.o. LJUBLJANA Tomažičeva c. 10 PROGHAM UEEJANJA 1981 IN PREDLOG PIHANSIRANJA - STANOVANJSKA GRADNJA Soseska Priprava Oprema Skupaj Finansiranje Investitor Opombe i 2 ; 4 3 - 6 7 VS - 1 Trnovo 13,879-550 3,028.725 6,454.862 3,340.648 52,179.379 10,119.981 59,780.000 25,043.000 84,828.000 89,003.125 za stanovanjški objekt "C" za stanovanjski objekt "D" za stanovanjski objekt "A" za stanovanjski objekt "F" za stanovanjski objekt "B" Ljubljanska banka aneks k pogodbi aneks k pogodbi aneks k pogodbi aneks k pogodbi pogodba za "B" kreditna sredst. iz Eakove jelše + odplačilo anuitet VS - 3 Tržaška c. 51,404.900 16,793-026 59,000.000 51,404.900 75,793.026 Ljubljanska banka investitorji v stolpičih kredit iz leta 1980 sklenitev pogodb+odplač.anuitet 3,800.000 1,330.000 VS-4 Bonifacija-bl.del 505-913 5,129-000 5,634.913 5,130.000 SGP Grosuplje za U2 in Tl SGP Grosuplje za U7 po aneksu k pogodbi VS-8 Kozarje 3,861.220 3,861.220 3,861.220 investitor SOb Vič-Rudnik po sklenjeni pogodbi VS-6/3 Grba 9,752.125 650.190 10,612.000 9,752.125 11,262.190 Ljubljanska banka investitorji gradnje ali kredit kredit iz leta 1980 po novih pogodbah + odplačilo kreditov K3-IO'. riurlr'; III r. 6,970.000 '»,000.000 -¦¦•¦¦ 15,000.000 ?,A7o.ooo ?',,'*jo.(XX) 2«>,770.000 ,O1,, 970.000 Zadruj^ "Muif;±e 77" Zadnn^a "Hoclulna hiša" IHOS »5-105 Hun:i<-- iv r. 500.000 500.000 500.000 invecti tor,ii-črnof;raditel j i po novih pof^odbah 5O0.000 Ljubljoncka banka ^O.OOO SOb Vič-Ru-lnik kredit 50 % proračun «S-105/2 Zeleni Ior 1 .POO.OOO 1,?OO.OOO 70O. 0(X) Stanovanjske zadruj^e: 35,029.^2^ Mercator - Kartonažna 30,762.522 Napredek 25,864.076 Dobrova 80 .[ 14,«7.579 . SMELT 12,976.517 Univerza ' " 3,611.4^5 Klinični center ; ?O,109.J16 Slovenija ceste - Tehnika po novih pogodbah po novih pogodbah po novih pogodbah po novih pogodbah po novih pogodbah po novih pogodbah po novih pogodbah KS-1 HS-2 Jurčkova pot " . ¦^-•OOO 5,600.000 82,900.000 158,800.869 + odplačilo anuitet HS-IOJ Vinterca 4,930.000 ' - ' 4,930.000 7,000.000 investitorji - stan. zadruga nove P°Sodbe al1 natecaj RS-103 Pot na grič 1,100.000 - 1,100.000 l,10o".O0O investitorji nedovoljenih gradenj sklenitev pog6db VE-4 Bonifacija-juc 190.000 7,271.000 7,461.000 7,000.000 investitorji po starih obveznostih .¦:..-- , in pokrivanje nadomestnih stanovanj > - ' iz dnigih sosesk J^O.OOO investitorji 750.000 SOb Vič-Budnik 1,500.000 investitorji od oddaje zemljišč VS-7 Vrhovci 370.000 1,500.000 1,870.000 2,620.000 VS-7 Brdo 13,303.000 3,314.000 16,617.000 19,117.000 Stanovanjska zadruga Dobrova po sklenjeni pogodbi V5-6 Gabrščkova ul. 623.750 1,184.000 1,807.750 2,800.000 graditelji 14 vrstnih hiš ZZBNOV sklenitev pogodb - akontacija za stroške urejanja VS-109 Podvozua pot 590.000 - 590.000 590.000 sredstva črnograditeljev + odplačilo anuitet RS-4 Ilovica 1,650.000 - 1,650.000 1,650.000 SOb Vič-Eudnik iz proračuna 1980 RS-105 Ižanska c. 550.000 - 550.000 550.000 485.672 Ljubljanslea banka 4,024.338 individ. investitorji kredit iz leta 1980 + obrestiin sklenitev pogodb z črnograditelji VS-102 Rakova jelša 2,430.000 - 2,430.000 4,510.000 . ¦ ' ' VS-3/1 Kosovo polje 1,220.000 - 1,220.000 1,220.000 investitorji v soseski sklepanje pogodb VS-102 Trnovo - jug 826.000 2,020.000 2,846.000 3,200.000 investitorji 29 atrijskih hiš po uovih pogodbah VS-261 Velike Lašče 350.000 - 350.000 " 350.000 SOb Vič-Rudnik VS-260 Velike Lašče 1,170.000 20.000 , 1,190.000 1,190.000 investitorji v soseski ' ^ : .^ ' , VS-251 Želimlje 1,470.000 20.000 1,490.000 1,490.000 , investitorji v soseski VS-227 Škrlevec 438.000 - 438.000 438.000 investitorji v soseski ali KS Preserje VS-213/1 Horjul 650.000 - 650.000 650.000 VS-245/7 Škofljica 650.000 - 650.000 650.000 , . ^ ' ¦ ES-5 in RS-110 Lavrica 800.000 - 800.000 800.000 VS-206 Srednja vas 1,300.000 - 1,300.000 1,300.000 120.000 SOb Tič-Bodnlk 750.000 Wl-1 Kozarška caajna 87O.0O0 - 87O.0O0 870.O0O VS-225/1 Kannik pod Krimom 3,822.000 - 3,822.000 5,822.000 Stanovanjska zadnjpa "Hoj doB" po nitvi pocodbi * »5-106 Bobenčkoira ul. 900.000 :¦¦'." - 900.000 900.000 Y5-5 Rožna dolina StO.OOO - 64O.O00 64O.O0O S K 0 P A J STAROVANJSKA GEADHJA: 322,222.906 «H5,*77-*29 ZAVOD ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ VIČ, p.o. LJUBLJANA Tomažičeva c. 10 PFOGRAM UKEJANJA 1981 < . IN '_ . : PREDLOG FINANSIRANJA - INDUSTRIJA, OBBT, , POSLOVNA GRAUNJA Soseska Priprava Oprema Skupaj Finansiranje . Investitor . Opombe i '—2 3" 5 5 5 7 ES-3/3 Rakovnik 6,880.000 1,153.000 8,033.000 8,033.000 GIP Ingrad ' __¦¦ ' po pogodbi VP-6 Industrijska cona Brdo 1,027-000 1,705.000 2,732.000 2,732.000 Cankarjeva založba in ' db- Kemofarmacija p P°Boa VS-* Zastava avto 800.000 1,100.000 1,900.000 500.000 Zastava avto .po novi pogodbi VP-3/3 Ind. cona Vič - 25,558.100 25,558.100 25,558.100 vsi investitorji v ooni po deležih po pogodbah VM-1 Tržaška cesta 1,150.000 150.000 5,241.000 2,739-000 \ , .. 1,890.000 "" '-" 179.000 , 'K)8.000 930.000 553.000 1,400.000 6,977.000 8,127.000 11,550.000 Mercur Kranj Ap;rotehnika SIS za ceste ^ ,„.. , Elektromontaža Žmuc - Pasarstvo Industrija usnja Vrhnika Pekarna center Cestno podjetje Ljubljana zasebni obrtniki ' po novi pogodbi - ).¦ KM-1 Dolenjska cesta 2,390.000 2,390.000 2,390.000 Semenarna in Agrotehnika po novih pogodbah RP-T/1 in RP-?/? Rudnik ?0,'550.006' 5,000.000 • . ' 5,000.000 ..;-..¦.. 5,34?.000 7,500.000 ' ¦' 1,500.000 ?0,550.000 P0,5^?.000 Polikem Viator -: ¦ • Agrotehnika Cestno podjetje KIP Ljubljana po sklenjeni pogodbi po sklenjeni pogodbi po novih pogodbah po novih pogodbah po novih popodbah VP-/I Plutal 891.000 - 891.000 891.000 Tnvestitorji v coni Opekama Draga 5,59^.000 - 5,59v Mercatorjevi prostori v Glinški ulici - KS Milan Česnik zahteva, da se tam odpre mlečno restavracijo. ODGOVOR: Prostore bivše Mercatorjeve trgovine v Glinški ulici je Samou-pravna stanovanjska interesna skupnost v dogovoru s skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik dodelila Združenju šoferjev in avto-mehanikov, zaradi sprostitve objekta na Vrhovnikovi ulici 2. Ob tej dodelitvi sta skupščina občine in samoupravna stano-vanjska skupnost zasledovali širši družbeni interes, saj je objekt na Vrhovnikovi ulici 2 zaviral pripravo in nadaljevanje izgradnje1 stanovanjske soseske VS-3 ob Tržaški cesti s skupaj 402 stano-vanjskimi enotami. . .-...•.¦. (... ,:¦'¦¦ Ji-. KS KOLEZIJA - 29. 10. 1980 ' ' VPRAŠANJE: Lokacija za zidavo nove šole v krajevni skupnosti, Cesta v Mestni log-Rezijanska; diskontna prodaja na istem o.bmočju! :J ODGOVOR: V vogalu Cesta v Mestni log-Rezijanska, južno od zgrajenega VVZ je po sprejetem zazidalnem načrfu predvidena gradnja šole. Na tem prostoru ni nobene možnosti za kakršnokoli drugo na-membnost, torej tudi ne za gradnjo diskontne prodajalne. Na območju KS Murgle je v 3. fazi, v vogalu Ceste v Mestni log in Mokrške ceste, predvidena gradnja centra soseske, v katerega sodi tudi osnovna preskrba. Glede na bližino zapadnega dela soseske VS-2 do načrtovanega centra, bo možna oskrba dela KS Kolezija v tem centru. Seveda pa je od programa izgradnje trgovskega dela tega centra, prostorskih možnosti in sredstev odvisno ali bo v sklopu osnovne preskrbe organizirana tudi diskontna prodaja. KS DOBROVA - 25. 2. 1981 VPRAŠANJE: Gradnja trgovine v Podsmreki - kdaj je mogoče pričakovati sprejetje gradnje trgovine v srednjeročni družbeni plan razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik? ODGOVOR: ' - ' Konkretnega odgovora na to vprašanje ni mogoče dati. V skladu z republiškim zakonom o sistemu družbenega planiranja, so osnova za družbeni plan občine samoupravni sporazumi no-silcev planiranja - v tem primeru izvajalca - investitorja. Takoj ko bo izvajalec-investitor za trgovino v Podsmreki znan in ko bp to investicijo vnesel v svoj plan, bo možno izgradnjo trgovine vklju-čiti tudi v planske dokumente občine. KS KRIM - 25. 3. 1981 VPRAŠANJE: Kdaj se bo pričela gradnja trgovskega poslovnega centra v KS Krim, oziroma v kateri fazi je gradnja? ODGOVOR: V mesecu maju bo naš komite za družbeno planiranje in go-spodarstvo sklical ponovni sestanek vseh odločujočih in odgo-vornih za gradnjo trgovsko poslovnega centra na Rakovniku. O ugotovitvah in odgovorih na tem sestanku, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki vaše krajevne skupnosti, vam bomo takoj posredovali pismeno informacijo. delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 31. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bilo dne 22. aprila 1981 s pričetkom ob 16. uri. Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine Vili BELIč, ki je pozdravil vse prisotne delegate, posebno pa tov. Miha Košaka, delegata iz SR Slovenije v Zveznem zboru in tov. Nikola Dmitroviča, javnega pravobranilca mesta Ljubljane. Seji so prisostvovali tudi člani izvršnega sveta ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Soglasno je bil sprejet naslednji ; DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, .-,¦>¦. 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 30. skupnega žasedanja, Obravnava in sprejem poročila o delu delegatov iz SR Slove- nije v Zveznem zboru skupščine SFRJ za leto 1980, 4. Obravnava in sprejem poročila o delu javnega pravobranil- stva mesta Ljubljane za leto 1980, 5. Obravnava in jprejem informacije o poslovanju organizacij združenega dela v občini v ietu 1980. 6. Obravnava in sprejem predloga programa dela skupščine občine in njenih zborov za leto 1981 K točki 1. Predsednik skupščine, Vili Belič, je razglasil sklepčnost: skup-nega zasedanja zborov, ker je bilo prisotnih - 19 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 dele-gatov, - 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 38 dele-gatov, - 30 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delega-tov. Ktočki2. Skrajšan zapisnik 30. skupnega zasedanja zborov. z dne 25. marca 1981 je bil brez pripomb sprejet soglasno. K točki 3. Poročilo o delu delegalov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ so delegati prejeli v posebni prilogi. Uvodno poročilo pe je podal delegat zveznega zbora tov. ing. Miha Košak. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ skupno z uvodnim poročilom delegata tov. Košaka. K točki 4. Poročilo o delu javnega pravobranilstva mesta Ljubljane za leto 1980 je bilo objavljeno v 36. št. delegatske priloge mesta Ljub-Ijane. Uvodno poročilo je podal tov. Nikola Dmitrič, javni pravo-branilec. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno in brez razprave sprejeli poročilo o delu javnega pravobranilstva mesla Ljubljane skupno z izvajanjem tov. Dmitriča. K točki 5. Dodatno k, informaciji o poslovanju organizacij združenega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980, ki je bila obljav-Ijena v delegatski prilogi Naše komune, je uvodno poročilo podal predsednik izvršnega sveta, Joško Vučemilo, v katerega je vklju-čil tudi nekatere pokazatelje gospodarskih gibanj v začetku leta 1981. Hkrati je predlagal osnovne naloge in usmeritve aktivnosti na posameznih področjih v smeri izvajanja sprejete stabilizacij-ske politike, ki vodijo k večji produktivnosti, večji in kvalitetnejši proizvodnji, večjemu dohodku, itd. Pisno poročilo predsednika izvršnega sveta z osnovnimi nalo-gami in usmeritvami aktivnosti ter konkretnimi zaključki je bilo delegatom posredovano na seji. V razpravi so sodelovali: - Janez Čebulj - delegat DPZ, ki je predlagal, da je potrebno informacijo dopolniti tudi za področje negospodarstva, posebno z ozirom na samoupravne interesne skupnosti (viški), Opozoril je na izdelavo zaključnih računov, ki naj bodo stalna naloga samou-pravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v OZD. Še vedno ne moremo biti z sistemom informiranja zadovoljni. - Dragan Janjič - delegat KS Malči Belič je menil, da se morajo planski dokumenti sprejemati na koncu prejšnjega leta, ne pa šele v aprilu ali maju tekočega leta. Nadalje je predlagal, da bi bilo potrebno korigirati tudi sistem poročanja in sporazumevanja tudi na zvezni ravni - določiti kategorijo podatkov, ki naj bo vsaj nekaj let nespremenjena. - Stane Vidmar - delegat DK št. 44 se ne strinja z nobenim prerazporejanjem viškov samoupravnih interesnjh skupnosti, temveč je le-te potrebno vrniti gospodarstvu. - Deu Janez - delegat KS Murgle je pripomnil, da se na zborih delavcev čestokrat navajajo informacije, da je vračanje prispev-kov nemogoče in so tako delavci postavljeni pred dejstvo, da glasujejo »za«. - DK št. 12 v prismeni pripombi ugotavlja, da so sklepi predla-gatelja v zvezi z vprašanjem znanstveno raziskovalnega dela premalo konkretno definirani. - DK št. 35 - pismena pripomba - prikaz OD v izobraževanju, znanosti in kulturi (str. 6 deleg. priloge, pod točko 2) je v na-sprotju z navedbo na strani 13 iste priloge. V tabeli je naveden dokaj visok OD, v tekstu na str. 13 pa je ugotovitev, da OD vvzgoji in izobraževanju še vedno za 10 do 20% zaostaja za dohodki v gospodarstvu. Očitno je, da je v tekstu treba dodati »pri delavcih na enaki stopnji kvalifikacijske lestvice.« SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli informacijo o poslovanju organizacij združenega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980, uvodno poročilo z osnovnimi nalogami in usmeritvami aktivnosti na posameznih področjih v letu 1981, vključno s pripombami, ki so bile posredovane v razpravi. K točki 6. Predlog programa dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 sodelegati prejeli v posebni prilogi. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli predlog pro-grama dela skupščine občine in njenih zborov za leto 1981. Skupno zasedanje zborov je bilo zaključeno ob 17.40. Zapisnik izdelala: Predsednik skupščine: Andrejka Novak, I. r. Vili Belič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 33. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila dne 22. aprila 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora, Stojan GOMEZELJ. Soglasno je bil sprejet sledeči DNEVNI RED. 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 32. seje zbora, , 3. Obravnava in sprejem družbenega dogovorao skupnih osno-vah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospo-darstva v SR Sloveniji (delegatska priloga SML), 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o določitvi zemljišč. ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno gra-ditev na območju soseske VS-102/2 Rakova jelša, 5. Obravnava in sprejem dogovora o oblikovanju splošne po-rabe v občini in mestu za leto 1981, 6. Obravnava in sprejem osnutka družbenega dogovora o na-menski porabi turistične takse v letu 1981 7. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Obravnava in sprejem osnutka odloka o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, 10. Obravnava osnutka zakona o spremertibah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, 11. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora združenega dela SML, 12. Vprašanja in predlogi delegatov. • K točki 1. Na podlagi oddanih pooblastil je predsednik razglasil sklepč-nost zbora, ker je bilo na seji prisotnih - 31 delegatov od skupno 49 delegatov zbora združenega dela. Seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati - DK št. 5 - SZ Metalurški inštitut - DK št. 6 - IGO - DK št. 9 - DO Iskra Elektrozveze PDM - DK št. 11 - DO llirija Vedrog - TOZD Razvoj - DK št. 13 - Kemijski inštitut Boris Kidrič - DK št. 15 - Hoja - DK št. 16 - Hoja TOZD Galanterija Podpeč - DK št. 17 - GG Ljubljana DSSS, - DK št. 20 - Slovenijales TOZD lesni in gradbeni material, - DK št. 21 - Inštitut za celulozo in papir, - DK št. 23 - SOZD Mercator, Center za obveščanje - DK št. 25 - HP Kolinska TOZD Vinocet - DK št. 29 - IB Elektroprojekt , -i - DK št. 30- KIP - DK št. 32 - SGP Grosuplje TOZD Splošne gradnje - DK št. 38 - FAGG - DK št. 41 - Veterinarski zavod Slovenije, - DK št. 45 - Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo K točki 2. Skrajšan zapisnik 32. seje zbora združenega dela z dne 25. marca 1981 je bil brez pripomb sprejet soglasno. K točki 3. Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in uskta-jevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na po-dročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji je bil objav-Ijen v delegatski prilogi SML. Uvodno obraž*ložitev je podal pred-sednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Marjan Kermavner. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno spre-jel družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Za podpis dogovora je pooblastil izvršni svet skupščine občine. K točki 4. Predlog odloka o določitvi zemljišč. ki so namenjena za stano-vanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova jelša je bil objavljen v delegatski prilogi Naše komune. Uvodno obrazložitev je podal Marjan Kermavner, ki je delegatom predložil amandma obeh samostojnih kmetijskih de-legacij 46 in 48 k 4. členu odloka. Amandma je že obravnaval in sprejel IS, vendar z dopolnilom »za kmete. ki so vključeni v usmerjeno kmetijsko proizvodnjo«. Besedilo amandmaja je na-slednje: »Za kmete, ki so vključeni v usmerjeno kmetijsko proi-zvodnjo lahko izda pristojni upravni organ določbo po 7. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Ur. I. SRS, št. 19/76) šele po zagotovitvi nadomestnih kmetijskih površin v skladu z 34. in 50. členom zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. I. SRS, št. 5/80).« V razpravisosodelovali: Tine Breskvar-delegat DKšt. 48, Jože Tanko, član izvršnega sveta in Stojan Gomezelj, predsednik zbora. SKLEP: Zbor združenega dela je z enim glasom »proti« sprejel - amandma v predloženem besedilu in - odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova jelša. K točki 5. Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občini in mestu za leto 1981 je bil objavljen v delegatski prilogi Naše komune. Uvodno obrazložitev je podal direktor uprave za druž-bene prihodke, Ivo Lovše. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno spre-jel dogovor o oblikovanju splošne porabe v občini in mestu za leto 1981 Za podpis dogovora je pooblastil izvršni svet skupščine občine. K točki 6. Osnutek družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981 je bil objavljen v delegatski prilogi Naše ko-mune. Uvodno razpravo je podal Ivo Lovše. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprve sprejel osnutek družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981. K točki 7. in 8. Osnutek dogovora in osnutek odloka o družbenem svetu za družbene prihodke v občini Ljubljana Vič-Rudnik je bil objavljen v delegatski prilogi Naše komune. Uvodo obrazložitev je podal Ivo Lovše. SKLEP. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno spre-jel - osnutek dogovora o družbenem svetu za družbene prihodke in - osnutek odloka o družbenem svetu za družbene prihodke v občini Ljubljana Vič-Rudnik s tem, da se v 3. in 4. členu črtata varianti. K točki 9. Predlog sklepa o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč je bil objavljen v delegatski prilogi Naše komune. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog sklepa o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč. K točki 10. Povzetek predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolni-tvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine z osnutkom zakona je bil obljavljen v delegatski prilogi Naše komune. Pismeno pripombo k osnutku zakona je posredovala občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik, ki predlaga, da se dopolni 119. člen z novim odstavkom: »Skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti naj se oblikujejo tako, da skupno število delegatskih mest ne bo večje od 50, pri čemer pa je treba upoštevati sorazmemo zastopanost delegatov uporabni-kov iz združenega dela, krajevnih skupnosti in delegatov izvajal-cev.» Veliko števiio delegatskih mest v skupščini ne zagotavlja večje kvalitete dela. zahteva pa višje materialne stroške. Skupščina skupnosti je le mesto sporazumevanja in dogovarjanja, vse po-membnejše odločitve pa se sprejemajo v organizacijah uporabni-kov in izvajalcev, zato število delegatov v skupščini ni odločujoče za kvaliteto sklepov. Taka dopolnitev zakona bi bila tudi v skladu s stališči Republiške konference SZDL. Predlagajo tudi dopolnitev 1. odstavka 119. člena tako, da se briše pika in doda: oziroma statutom. Tako dopolnitev predlagajo zato, da se zakon uskladi z zako-nom o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževa-nja (43. člen) SKLEP: Zbor združenega dela je zadolžil sekretariat skupščine, da podane pripombe posreduje predlagatelju. K točki 11. Delegatom zbora zdmženega dela je bila posredovana ugotovi-tev komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, da so bile pripombe k gradivu. ki je predloženo za današnjo sejo, upošte-vane, zato komite predlaga. da se predloženi predlogi odlokov sprejmejo. Za udeležbo na 46. sejo zbora združenega aela skupščine mesta Ljubljane so bili soglasno določeni naslednji delegati: za področje gospodarstva: - Koren Marija - DK št. 4 - Zupan Ivan - DK št. 14 ' - Pinoza Tatjana - DK št. 12 . - Plestenjak Nada - DK št. 19 za področje kulture in prosvete: - Lokovšek Metka - DK št. 34 - - Kokošinek Sonja - DK št. 36 za področje zdravstva in sociale: . , - Kacjan Mihaela - DK št. 43 za področje obrti: - Vidmar Stane - DK št. 44 '...." za področje kmetijstva: , ' . - Krnjak Mariin - DK št. 46 ¦ ' ¦ ' K točki 12. DK št. 18 - Peček Karol - Mizarstvo Vič Opažamo slabo komunalno ureditev ulic, pločnikov in cestnih površin v krajevni skupnosti Vrhovci. Vsa si po svoje prilašča cestne površine. posamezniki gradijo vsemogoče ograje, zasa-jajo žive meje ipd. Kakšne so možnosti, da bi se takšne nepravil-nosti odpravile oz. uredile? DK št. 12 - TOZD llirija Vedrog V katerem družbenem dogovoru bo zajeta problematika ka-drovskih stanovanj'' Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in uskla-jevanje samoupravnih družbenoekonomskih dogovorov na po- dročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ne obravnava tega področja, kar bi bilo glede na situacijo tudi potrebno, da se ga ustrezno reši. DK št. 31 - TOZD Komunalne gradnje Konferenca delegacije združenega dela je prejela od Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič dodatno informacijo o problema-tiki izgradnje soseske VS-210/5 Dobrova, katero poročilo je bilo obravnavano na delegatski sktipščini dne 24. decembra 1980. Konferenca je dodatno poročilo sicer obravnavala na svoji seji dne 20. 4.1981, čepravzadeva ni predmet obravnave nadnevnem redu skupščirie 22. 4. 1981, zato predlaga, da ustrezni komiteji in IS skupščine, ki so dopolnilo prejeli, zadevo proučijo in odgovor objavijo v delegatski prilogi Naše komune. Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 18.45. uri. Zapisnik izdelala: . Predsednik zboraZD: Andrejka Novak, I. r. , Stojan Gomezelj, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 27. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 22. aprila 1981 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Sejo družbenopolitičnega zbora je sklical in vodil predsednik zbora, Emil DOLČIČ. Ob pričetku seje je predsednik Dolčič obvestil delegate, da so na seji prisotni tudi: . - Franc Krumberger, podpredsednik izvršnega sveta, - Albin Stritar, Drago Kolar in Stane Abunar, člani izvršnega sveta in - Vladimir Pirc, predsednik 10 samoupravne stanovanjske skupnosti. Delegati so nato soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 26. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o skup-nih osnovah zagotavljanja in usklajevanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, 4. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Obravnava osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, 7. Predlogi in vprašanja delegatov. Ktočki 1.) Predsednik zbora je razglasil sklepčnost seje. Od 29 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji prisotnih 17 delegatov. Izostanek s seje je opravičilo 9 delegatov, brez opravičila pa so s seje izostali 3 delegati. K točki 2.) Skrajšan zapisnik 26. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. marca 1981 je bil brez dopolnitev ali pripomb odobren. K točki 3.) Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah zagotavlja-nja in usklajevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji je ob-javljen v mestni delegatski prilogi. Po krajši uvodni obrazložitvi, ki jo je podal Vladimir Pirc, predsednik IO samoupravne stanovanjske skupnosti, so v raz-pravi sodelovali Emil Dolčič, Janez Čebulj in Vladimir Pirc. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah zagotavljanja in uskla-jevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na po-dročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji s priporoči-lom, naj bi bili izvedbeni akti kot n. pr. akt o oblikovanju in zagotavljanju sredstev, ovzajemnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj, o lastni udeležbi pri pridobitvi družbenega stanovanja, itd., združeni v enem samoupravnem aktu. K točkama 4. in 5.) V razpravi o osnutku dogovora in o osnutku odloka o družbe-nem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik so sodelovali: Emil Dolčič, Rado Škraba, Janez Čebulj.