- ; TIM 1 Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine, 28. letnik, september 1989, cena 14 000 din, poštnina plačana v gotovini. POIZKUSITE IZDELATI Božidar Grabnar MLINČEK IZ REPE Za prve jesenske dni bo tale preprosta igrača kot nalašč. Vsaj gradivo vam ne bi smelo delati težav, saj boste za izdelavo potrebovali le debelo repo, nekaj vrbovih vej in žepni nožič. Iz repe (1) izrežite za prst debel kolut (2), (ostanek repe lahko pojeste), v kolut izrežite lopatice (3), os in dve rogovili pa boste odrezali od primerno debele vrbove veje (4). Nato nasadite kolo na os (5), zapičite rogovili v dno potoka, postavite nanj vodno kolo in mlinček (6) je pripravljen za mletje. 186671 TIM 1 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬ den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Miha Zorec, • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo četrtletje je 42000 din, posamezen izvod stane 14000 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p, 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603- 50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofi¬ nancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna-skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. NAS POGOVOR Kot vidite, dragi Timovci, se naš TIM kljub prepiš¬ nim časom ne da. Tako pa se mi zdi tudi prav, saj za pravega rokodelca, ki da kaj nase in ima kaj povedati, tak pa je tudi TIM, ne sme biti nepre¬ mostljivih ovir, pa čeprav je to tak zmaj, kot je naša inflacija. Če ste tudi vi za to, potem predlagam, da lahko vsi skupaj vzkliknemo: TIM gre naprej. Zdaj pa nekaj besed o letošnjem letniku. Kot ste sami opazili, smo nekoliko spremenili grafično po¬ dobo revije, upam, da na bolje in da vam je všeč. Vsebino bomo popestrili z novimi rubrikami, med njimi je letos še več takih, ki bodo spodbujale vašo ustvarjalnost. Na novo smo uvedli »Nagradni izdelek «. Kaj to pomeni, boste takoj izvedeli. V tej številki je to » Katamaran«, ki je opisan in narisan na srednjih straneh, njegovo barvno fotografijo pa lahko obču¬ dujete na naslovnici. Če se boste torej tega izdelka lotili, pa ne le lotili, temveč tudi izdelali, ga boste ovekovečili na fotografiji in jo obenem s svojo fotografijo in točnim naslovom poslali na uredni¬ štvo. Vsakokrat bomo skupaj z avtorjem prispevka izbrali najlepši izdelek in ga nagradili z lepo na¬ grado, fotografiji pa objavili v eni od naslednjih številk. Še naprej boste lahko reševali našo nagradno slikovno križanko in tudi Timovi oglasi ostajajo za vaše drobne trgovske posle, brez katerih danda¬ našnji skoraj ni več mogoče normalno delati. Več naporov bomo posvetili svetovanju prav v tej ru¬ briki. (Že danes bomo odgovorili na nekaj vaših pisem, ki smo jih prejeli še med počitnicami.) Za konec tega uvodnika pa vas prav vse vabimo k takemu ali drugačnemu sodelovanju v reviji. Če bo vaš prispevek primeren za objavo, toliko bolje. V tem primeru ga bomo objavili in tudi primerno honorirali. Želim vam obilo uspeha pri učenju in delu v tem šolskem letu. Zdaj pa k odgovorom na vaša pisma. Tomaž Anžin iz Zagorja ob Savi nam piše: Vaša revija je zelo kvalitetna, le več strani bi lahko imela. V njej je najti skoraj vse. Prosil bi vas, če bi mi poslali načrt modela dirkalnega čolna na ben¬ cinski pogon. Čoln naj bi bil na daljinsko vodenje. Prosil bi vas tudi, kje bi lahko dobil bencinski motor 6cm 3 in motor za krmilo. Vprašal bi vas, kje je mogoče dobiti telekomando in sprejemnik, in kako TIM 1 89/90 1 NAŠ POGOVOR bi to vgradil v čoln. Čoln naj bi bil dolg od sedem¬ deset centimetrov do enega metra. V pismu navedite ceno za načrt. Če pa načrta nimate, bi vas prosil, da bi mi povedali, kje ga lahko dobim. Njegovo pismo objavljamo v prvi številki iz enega samega razloga: iz leta v leto smo se prisiljeni opravičevati, ker nam finančne možnosti ne do¬ puščajo, da bi pošiljali našim naročnikom unikatne načrte. Vse, kar vam lahko ponudimo, objavimo v reviji, načrtov po pošti pa žal ne moremo poši¬ ljati. Odgovor, ki se bo nanašal na napravo za daljinsko vodenje in 6 cm 3 motor bo prvemu na žalost podoben na las. Pri nas teh naprav ne prodaja nobena trgovina, pa tudi modelarskih mo¬ torjev ne. Po oboje bo moral Tomaž čez mejo, žal pa ta roba nikakor ni za vsak žep. Pri nas bi bila edina možnost Timov oglas. Iz izkušnje mu lahko zagotovim, da se da prek njih kupiti skoraj vse, razen morda ptičjega mleka. Tomaž Šajn iz Ilirske Bistrice se je, kot kaže, obrnil na napačen naslov. Že pred leti smo se namreč odločili, da v Timu ne bomo objavljali računalniških člankov, ker je za to področje pri nas bolj pristojna specializirana revija »Moj mikro«, pa tudi v reviji SAM imajo posebno rubriko za to področje. Rafael Vončina iz Sežane je prišel na zanimivo misel, s katero se tudi naš urednik knjižnega pro¬ grama že nekaj časa ukvarja. V svojem pismu nam namreč predlaga, da naj bi iz snovi, ki smo jo v preteklih letnikih objavili v reviji, izdali knjižice s posameznih področij. Zanj in vse ostale naj velja, da se zdi, kot da je ta ideja končno zaživela in da bo v začetku prihodnjega leta izšla prva od njih - brošura o raketnem modelarstvu. Drago Bokal Iz Polhovega Gradca pa nam je po¬ slal načrt, ki ga objavljamo. Takole pravi: predstav¬ ljam vam preprost preizkuševalnik navadnih in LED diod. Zanj potrebujemo le upor 22 Q, žarnico 3,5V/0,2A, baterijo od 6 do 9V in dva krokodilčka. S tem preizkuševalnikom lahko ugotavljate tudi polariteto neoznačenih diod. 0 - 1 n J__ B.5V/0.2A * B rr °x i_□_i 22-n- Bodi za začetek in pokušino dovolj. Pišite nam - in na svidenje v prihodnji številki. Urednik Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana - Mladinski tehnični center RAZPISUJE v šolskem letu 1989/90 za učence osnovnih šol naslednje tečaje s področja tehnične kulture: • 180-urne začetne in nadaljevalne tečaje iz raketnega in brodarskega modelarstva (za učence od 5.-8. razreda), 2 x tedensko • 90-urne začetne in nadaljevalne tečaje iz letalskega, brodarskega in avtomodelarstva (za učence od 5.-8. razreda), 1 x tedensko • 60-urni tečaj iz osnov modelarstva (za učence 3., 4. in 5. razredov), 1 x tedensko • 30-urni tečaj iz robotike (za učence 7. in 8. razredov), 1 x tedensko • 30-urni tečaj iz osnov računalništva - LOGO (za učence 1.-4. razreda), 1 x tedensko • 30-urni začetni tečaj računalništva BASIC-PASCAL (za učence 5.-8. razreda), 1 x tedensko • 30-urni nadaljevalni tečaj iz računalništva BASIC-PASCAL (za učence od 5.-8. razreda), 1 x tedensko Vpisovanje bo potekalo od 28. avgusta do 8. septembra 1989, vsak delovni dan od 12. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, v prostorih Mladinskega tehničnega centra na Kersnikovi ul. 4/III. Cene za posamezne tečaje in urnik bodo določeni naknadno. O vsem boste obveščeni ob vpisu; Informacije na telefon 311-940 ali osebno na Komenskega 7, soba 69/II. 2 89/90 TIM 1 PRVI KORAKI Božidar Grabnar VETROKAZ Napravo, ki vam jo predstavljamo v temle sestavku, najbrž pozna le malokateri med vami, svojčas pa je bila, vsaj na deželi, pogosta, še po¬ sebej v vinorodnih krajih, ki jih na Slovenskem, kot veste, ni malo. Skoraj ni bilo kmetije, ki bi ne imela vsaj enega primerka. Vetrokaz je zdrava kmečka pamet nadgradila še z zvočno napravo, ki je imela namen, da preganja ptičje škodljivce, ki so si pogosto privoščili svojo zasebno trgatev, še preden je gospodar obral plodove svojega ce¬ loletnega dela. K sreči še dandanaš¬ nji klopotajo klopotci v vinskih gori¬ cah širom po Sloveniji. O tem pravzaprav sploh nisem imel namena govoriti, zato si raje oglejmo, kaj ta naprava v principu je. Današnja proizvodnja se največ uk¬ varja s samoregulacijo, ki bi zagoto¬ vila največji možni izkoristek ener¬ gije ob največji možni produktivnosti. S podobnimi modeli se ukvarjajo tudi v računalništvu in robotiki. Vetrokaz, ki vam ga danes ponujamo v izde¬ lavo, je zgledna rešitev obeh nalog, poleg tega pa je še ekološko neopo¬ rečen. Če si podrobneje ogledate igračo, boste videli, da je sestavljena skrajno preprosto: iz vetrnice, se pravi zračne elise, in smernega kr¬ mila. Vetrnica reagira na še tako majhno količino vetrne energije, to pa ji zagotavlja smerno krmilo, ki poskrbi, da je vetrnica vselej čelno obrnjena v smer vetra. Če se smer vetra spremeni, smerno krmilo takoj popravi smer vetrnice, tako da ta prestreže največjo možno količino vetrne energije. Princip delovanja naprave torej v vsakem primeru za¬ gotavlja največji možen učinek na¬ prave ob najmanjših ali sploh nika¬ kršnih izgubah. Taka predstavlja pravo samoregulacijsko napravo, po kateri bi se lahko zgledoval marsika¬ teri strokovnjak v sodobni proizvod¬ nji, ki si razbija glavo s problemi feedbacka (povratnega krmljenja). Zdaj pa k izdelavi. Ta je, z izjemo elise, pa še ta ne bo preveč težka, zelo preprosta. Potrebujete le nekaj letvic iz negrčave smrekovine, ki naj imajo dimenzije, razvidne iz načrta. Tečaje lahko izdelate preprosto z iz- vrtinami, ki ustrezajo žebljema ali vi¬ jakoma, ki ju boste uporabili za osi elise in telesa vetrokaza. Ker vetro¬ kaz deluje na balkonu, drevesu, strehi ali kjerkoli drugje, je seveda izpostavljen dežju in drugim vremen- TIM 1 89/90 3 PRVI KORAKI TIMOV KUPON skim vplivom, zato je še bolje, če tečaja izvedete bolj kvalitetno, venar to prepuščam vaši presoji. Na vsak način pa morate vetrokaz zaščititi pred vremenskimi vplivi tako, da ga večkrat prevlečete z berzbarvnim ni- trolakom, lahko pa ga tudi poslikate. V teh jesenskih dneh, ko je vetra dovolj in preveč, vam bo ta poučna igrača naredila obilo veselja in vas obenem poučila še o nečem: da je narava, kljub izmislekom sodobne civilizacije, še vedno naša prva uči¬ teljica. MLADI TEHNIK, Stari trg 5, Ljubljana, vam nudi bogat izbor orodij in materialov za modelarstvo in druge ljubi¬ teljske dejavnosti. Pregovor pravi, da brez pravega gradiva in orodja ni pravega moj¬ stra. Prav to dvoje pa vam ponu¬ jata naši trgovini Mladi tehnik v spodnjem seznamu. Ta bo prišel še posebej prav tistim, ki živite daleč od Ljubljane, saj boste na¬ kup lahko opravili po pošti, ven¬ dar le pod pogojem, da bo vred¬ nost naročila večja od 100000 di¬ narjev. MLADI TEHNIK VAM PRIPO¬ ROČA: Letalske modele v kompletu: »Carič«, »Prvak«, »Lahor«, »Ci- rus«, »Vilin konjič« (sobni model) Začetniški mode! rakete s kom¬ pletom raketnih motorjev (3 kosi) Plastične makete letal v kompletih v merilu 1:72 italijanske tovarne ESCI Lesene modele čolnov Komplete modelarskega orodja Balso 10 x 100 debeline od 0,8 do 15 mm Letvice iz lipovine 2 x do 20x20 mm, dolge 100 cm Modelarsko acetonsko lepilo Nitrolak 150 g Dleta za rezbarjenje (komplet 6 dlet) Modelarski vrtalnik MINI 20 W (12 do 15 V) z usmernikom Bogat izbor ročnega orodja za modelarje in samograditelje Elektrotehnični material: vtiče in vtičnice za akustične aparate, ba¬ nanske vtiče in puše, stikala, tipke, kontrolne lučke, transfor¬ matorje, gumbe za potenciome¬ tre, krokodil sponke itd. Spajkalnik 25W Spajkalnik 60 W Stojalo za spajkalnik Pirograf - pisalo za les Kovinske kasete Računalniški terminal 168B Tehniške priročnike Revijo Življenje in tehnika Revijo TIM in še marsikaj Cene veljajo na dan nakupa ozi¬ roma dostave. Obiščite nas ali pa nam pošljite vaše naročilo po po¬ šti. Ne bo vam žal! MLADI TEHNIK, Cojzova 2, Ljubljana, vam nudi bogato izbiro elektronskega materiala Dragi bralci! Odločili smo se, da vam letos ponu¬ dimo novost, ki je v drugih revijah že dolgo v navadi. Uvajamo Timov ku¬ pon, ki bo poslej objavljen v vsaki šte¬ vilki. Če nam boste poslali tekst za Timov oglas, boste poleg nalepili Timov ku¬ pon. Če boste naročili kakšno od na¬ ših knjig, boste uveljavljali kot naroč¬ nik TIMA 20% popust tako, da boste prilepili na dopis Timov kupon. Tako si boste zagotovili brezplačen oglas v TIMU ali popust, do katerega imate kot naročniki TIMA pravico. Isto velja za vso ostalo pošto, ki jo boste naslavljali na naše uredništvo. V tej številki je kupon objavljen na dnu tega stolpca. Ker je zadnje čase zelo v modi fotokopiranje, vas že zdaj opo¬ zarjam, da fotokopiranih kuponov ne bomo upoštevali. Saj ste za fair play, kajne? (Najbrž vas zanima, od kod ne¬ nadoma ta kaprica: zadnja leta opa¬ žamo, da vas je vse več takih, ki pre¬ berete TIM iz druge roke, kar je sicer hvale vredno, žal pa TIMU ne pomaga do večjega razmaha. Da pa ne bo ostalo le pri restrikcijah, vam obljub¬ ljamo, da bomo ob kuponu uvedli tudi Timovo nalepko, s katero boste lahko opremili svoje izdelke, ki jih boste iz¬ delovali po TIMOVIH načrtih. Vabimo vas, da se' oglasite s predlogi in pripombami v zvezi z našo nalepko. Tri najboljše predloge bomo nagradili s knjižno nagrado. Urednik 4 89/90 TIM 1 POZABLJENE IGRE Matej Pavlič OVCE VGANJATI Ta igra je bila včasih med slovensko kmečko mladino zelo priljubljena, saj je vzeta iz pastir¬ skega življenja. Ker je danes že skoraj pozabljena, jo za bralce TIMA znova oživljamo. Namen igre je, da mora igralec 20 ovac spraviti ali »vgnati« v stajo, pred katero stražita dva huda volka. Vsak od njiju lahko ovco požre, če se mu preveč pri¬ bliža. Igralna ploskev je sestavljena iz petih kvadratov, ki tvorijo križ, kot ga kaže skica 1. V vsakem kva¬ dratu sta narisani obe diagonali in obe srednjici, pri čemer dobimo 33 točk, ki smo jih na skici 1 zaradi poznejše lažje razlage pravil igre oštevilčili. Pri igri sami številke seveda niso potrebne, lahko pa se¬ dišča linij označimo s pikami, na katere bomo med igro polagali figure. Orodje Za izdelavo si pripravimo oster nož ali močne škarje, ravnilo, žago ter vodoodporni flomaster ali Reform oziroma Rotring pero. Material Za igralno ploščo bomo potrebovali trd karton veli¬ kosti 30x30cm, 30 cm keper traku, lepilo, tuš, ni- trolak ali Plastik sprej, za figurice pa 20 cm dolg kos okrogle lesene palice s premerom 15-20 mm. Izdelava Igralno ploščo naredimo iz trdega kartona (ali tanke vezane plošče) z merami 30x30 cm. Nanjo z vodoodpornim flomastrom ali tušem narišemo mrežo, ki jo prikazuje skica 1. Narisano površino moramo na koncu še zaščititi. To lahko storimo z brezbarvnim nitrolakom ali Plastik sprejem, ki ga prodajajo v pršilkah in naredi čez površino tanek prosojen plastični film. Priporočljivo je celotno igralno ploskev z zgornje strani natanko po sredini rahlo zarezati z ostrim nožem, s spodnje strani pa nalepiti centimeter širok »keper« trak, ki ga šivilje uporabljajo za ščitne robove pri hlačah. Na ta način bo mogoče igralno ploskev zložiti na pol in spraviti v primerno škatlo, pa tudi za prenašanje je takšna oblika ustreznejša. Kdor želi, lahko s tra¬ kovi oblepi tudi vse štiri robove, da se ne bodo vihali in trgali. Igralne figure je najlaže narediti iz okrogle lesene, palice s premerom 15-20 mm. Izrezati moramo 22 kolesc, ki naj bodo debela približno 6 mm. 20 jih pustimo svetlih, dva pa pobarvamo s temnim luži- lom za les ali tušem. Komur ne bo uspelo narediti figuric, naj uporabi ustrezno velike gumbe ali kaj podobnega. Pravila igre Pred začetkom postavimo ovce in oba volka tako, kot to kaže skica 1. Beli krogi so ovce, črna kroga pa predstavljata volka. Igrata samo dva igralca. Eden vodi ovce, drugi pa oba volka. Kot smo že rekli, se naloga glasi takole: ovce je treba spraviti s »pašnika«, na katerem so razpostavljene na začetku igre in ki ga obdajajo številke 20 -8-9-11 - 13 - 15 - 17 - 19, v stajo, ki jo omejujejo številke 20-8-7-5-3-1 -23-21. Igralec, ki »vganja« ovce, ima vedno prvo potezo. Njemu odgovori igralec, ki vodi oba volka. Tako imata izmenoma vsak po eno potezo, pri kateri premikata figure. Običajno obsega ena poteza razdaljo od ene točke do naslednje prazne točke, če sta le s črto povezani med seboj. Tako so mogoče s točke 26 naslednje poteze: na 5, 23, 25 ali na 27, niso pa dovoljene poteze na točke 4, 24, 31 ali 32. Glede smeri, v kateri se smejo ovce premikati, veljata dva načina: a) ovce smejo kamor koli, da le upoštevajo prav¬ kar povedano pravilo TIM 1 89/90 5 MOJ PRVI MODEL Skica 2 b) ovce se smejo premikati samo v smeri proti staji, nikakor pa ne od nje. Tako bi smela ovca po tem načinu s točke 31 samo na prazni točki 23 ali 27, nikakor pa ne na prazni točki 17 ali 30. Domena obeh igralcev je, da se dogovorita, kate¬ rega načina se bosta držala. Volk se pomika kakor ovca po načinu a in sme ovco tudi preskočiti, jo hkrati s tem »požreti« ter odstraniti z igralne ploskve. Preskočiti pa sme ovco le tedaj, če je točka za njo prazna. Vzemimo za primer volka na točki 11 s skice 2, ki iahko preskoči in požre ovco na točki 10 ter se postavi na številko 9. Ne more pa preskočiti ovce na 12, ker je »krita« - točka 13 je namreč zasedena. Volk na točki 11 tudi ne more preskočiti in požreti ovce na 27, ker jo krije drugi volk na 23. Čisto drugačne možnosti pa ima v tem istem pri¬ meru drugi volk na številki 23. Preskočil bo ovco na 22, jo požrl in sedel na mesto 21. Zdaj pa nastopi novo pravilo, ki pravi, da sme volk v eni potezi preskočiti ovce tolikokrat, kolikorkrat mu je s prostim mestom za njo to omogočeno. Zato bo z 21 nemudoma preskočil ovco na 20, jo požrl in sedel na 19. Od tam bo preskočil ovco na 18 in pristal na 17, spet požrl ovco na 27 in sedel na 5, ter končno preskočil še ovco na 26, jo požrl in spet pristal na svoji izhodiščni točki 23. Takšno strašno razdejanje je imel pravico opraviti z eno samo potezo! Seveda so priložnosti za takšno »požrtijo« zelo redke. Opisani primer je hotel samo pokazati, kakšne možnosti imata volka. Igra traja toliko časa, dokler niso vse ovce, ki so še ostale, v staji. Če je nad polovico ovac v staji, je zmagal tisti, ki jih je »vganjal«. Če jih je manj kot polovica, je zmagal tisti, ki je vodil volkova. Če pa je prišlo v stajo ravno deset ovac in sta jih volka požrla prav toliko, se je igra končala neodločeno. Bojan Rambaher PREPROST HELIKOPTER Vsakdo izmed vas bo brez težav sestavil naslednji preprost helikopter na ročni pogon. Izdelava ni zahtevna, potrebujete le trohico potrpežljivosti. Za delo pripravite risalni papir, na katerega boste narisali načrt v naravni velikosti, lepilo, majhno deščico ali kupljen rotor, rjav lepilni trak, nož, škarje in po želji še brezbarvni lak. Trup 1 prerišite na trši papir ali pa si naredite kar trpežen osnovni načrt - šablono iz kartona. Ponuja se vam namreč možnost, da izdelate celo serijo helikopterjev iz papirja različne teže. Načrt lahko kopirate tudi prek kopirnega papirja naravnost na ©®®©@©©@ 6 89/90 TIM 1 TIM 1 89/90 7 MOJ PRVI MODEL delovni papir. Posamezne dele pobarvajte po Vložek 2 izrežite iz enakega papirja kot trup, na lastni izbiri. sredi pa ga ostro prepognite po črtkani liniji, kot vidite na sliki. 8 89/90 TIM 1 MOJ PRVI MODEL boste morda odkrili že narejeno ravno pravšnjo paličico za os helikopterja, sicer pa jo izbrusite iz mehkega lesa. Puša 4 je papirnata cev. Njen notranji premer naj bo za 1 do 2 mm večji od premera osi. Debelina stene puše naj bo 0,5 do 1 mm. Pušo najlaže izdelate tako, da na okroglo paličico ustreznega premera in dolžine pazljivo navijete navlažen rjav lepilni trak. Uporabite lahko tudi papirnat trak, na¬ mazan z lepilom. Med navijanjem papirja paličico večkrat zavrtite. Ko se trak posuši, z nožem odre¬ žite neravna konca na ustrezno dolžino glede na sliko 4. Obroček 5 izrežite iz tanke vezane plošče ali balze debeline 1,5 do 3 mm. Lahko ga izdelate tudi z navijanjem lepilnega traku na trn ustreznega premera. Elisa 6 vam bo delala največ težav, v kolikor si jo boste izdelali sami. Po želji lahko zavijete v mode¬ larsko prodajalno in poiščete že izdelano primerno eliso za vaš helikopter. Njen premer naj bo od 180 do 200 mm, sme pa biti lesena ali plastična. V sre¬ dini izvrtajte ustrezno luknjo za os rotorja. Naklon elise naj bo 90°. Če si boste eliso izdelali sami, je postopek nasled¬ nji. Iz mehkega lesa brez grč in z ravnimi letvicami, po možnosti čim gostejšimi, izrežite deščico debe¬ line 8 mm in širine od 20 do 22 mm. Dolžino boste natančno obdelali na koncu, med delom pa naj ima dolžino okoli 210 mm. Površino nekoliko zgla¬ dite in v sredino natančno navpično izvrtajte odpr¬ tino enakega premera, kot je premer osi motorja. BREZ BESED Z ostrim nožem, rašpo ali grobo žago obdelajte najprej spodnjo površino elise, nato pa še gornjo do oblike, ki je prikazana na sliki. Zaoblite robove, obrežite konca in eliso zbrusite s smirkovim papir¬ jem. Ne bo odveč, če jo še prelakirate. Sestavljanje modela. Obe notranji površini vložka 2 premažite z lepilom, med površini vložite pušo 4 (glej sliko A) in vložek 2 stisnite, zgladite in fiksirajte s ščipalko za perilo, dokler se ne posuši. Zlepite obe preganjeni polovici zadnjega dela trupa 1. V srednji povišan del helikopterja vlepite pripravljen vložek 2 s pušo 4 (glej sliki B in C). Nazadnje zlepite še prednji del trupa. Lepite vselej cele površine. Na os 3 potisnite in zalepite obroček 5, ga z osjo potisnite do puše 4, in zgoraj prilepite na os rotorja 6. Pustite, da se model posuši, nato pa ga premažite s tanko plastjo brezbarvnega laka. Če boste model spuščali le znotraj, to ni potrebno, je pa res, da je potem model nekoliko trdnejši, sploh pa se ne navlaži, če ga spuščate zunaj. Letenje s helikopterjem je preprosto. Spodnji ko¬ nec osi stisnite med dlani in s hitrim gibom dlani zavrtite eliso. V trenutku, ko bo os rotorja zapuš¬ čala vaše razprte dlani, naj ima elisa največje število vrtljajev. Helikopter poleti navzgor. Če že¬ lite, da bi helikopter poletel naravnost naprej, mo¬ rate dlani z rotorjem nagniti nekoliko naprej. Let, višina, razdalja in smer leta so odvisni od nagiba in hitrosti osi v trenutku, ko ste jo izpustili. Po nekaj poskusih vam bo šlo spuščanje gotovo dobro od rok. V brezvetrju bi moral dobro izdelan model leteti več kot 10 m. Za tekmovanje je to povsem dovolj. Priporočamo vam, da model spuščate na odprtih travnatih površinah brez dreves in grmovja, da ga ne poškodujete. Na trdih površinah (asfalt) se vam bo sčasoma razbil, na mehkih tleh pa preživi več deset poletov. TIM1 89/SO 9 Matej Pavlič BLACK & DECKER: IZDELKI ŽADOM Z letošnjim letnikom v reviji TIM začenjamo z novo serijo načr¬ tov, namenjenih izdelavi igrač in potrebščin za dom. Načrti bodo enostavni in pregledni, izdelki pa uporabni in ceneni - vendar bo za njihovo izdelavo potrebno imeti električno orodje. Ker ga ima že skoraj vsdakdo nekaj doma, pa tudi šoloobvezni otroci se pri pouku tehnične vzgoje srečujejo z delom s temi orodji, bo to dobrodošla rubrika tako za starejše kot tudi za mlajše. Naš namen je celo tak, da naj opi¬ sane izdelke vedno delata dva skupaj: otrok bo tako manj izpo¬ stavljen različnim nevarnostim in poškodbam, ki jih električna oro¬ dja lahko povzročijo, očetje pa bodo imeli možnost na svojega potomca prenesti čimveč izku¬ šenj in veselja do samostojnega dela v domači delavnici. Mate¬ rial, potreben za realizacijo po¬ sameznih načrtov, bomo vedno izbrali tako, da bo mogoče priti do njega brez problemov in s čim manjšimi stroški. V glav¬ nem bo šlo za lesne odpadke, ki se jih da vedno dobiti pri mizarju ali pa jih imamo že doma, ker so morda ostali od polaganja par¬ keta, opaža ali česa podobnega. Ker si veliko domačih mojstrov (žal) ne more privoščiti lastne delavnice, so prisiljeni »ustvar¬ jati« na balkonih, hodnikih in celo v kuhinjah. Delo z električ¬ nimi orodji v teh prostorih zah¬ teva še več pazljivosti, organiza- IZDELEK ZA DOM cije in reda. Električni priključki naj bodo brezhibni in dobro vzdrževani, podaljški morajo imeti pravi presek in tudi svet¬ loba ter temperatura morata biti primerni, saj se v pretemnem, prevročem ali prehladnem pro¬ storu ne da delati. Tla in povr¬ šine je treba zaščititi že prej - bodisi s papirjem, polivinilom ali kartonsko embalažo. Povejmo še nekaj o orodju. Vsi večji proizvajalci električnih oro¬ dij ter priključkov izdelujejo pri¬ bližno enak program in pribor zanj. Na našem tržišču je tako mogoče dobiti električna orodja, ki jih proizvajata tovarni Iskra in Black (S Decker. Prav slednji so nam pri načrtih za novo rubriko najbolj pomagali in nam prijazno posodili komplet svojega orodja, s katerim bomo realizirali načrte, ki bodo potem objavljeni v reviji TIM. Izbira orodja Black & Dec¬ ker pa seveda nikakor ne po¬ meni, da se ne da po objavljenih načrtih narediti izdelkov tudi z električnim orodjem kakega drugega proizvajalca. Še en vzrok je, zakaj smo se Del proizvodne linije za sestavlja¬ nje električnih vrtalnikov v tovarni Black & Decker v Grosupljem, ki je letos praznovala 15-letnico ob¬ stoja. Dva priključka, s katerima lahko povečamo uporabnost garniture: kolutni brusilnik D 965 (levo) in vbodna žaga D 2726 (desno) za izrezovanje v lesu, kovinah in umetnih snoveh. Garnitura D 972, ki z različnimi priključki in priborom omogoča doma¬ čim mojstrom, da z najmanjšimi stroški opravijo zastavljeno delo. 10 89/90 TIM 1 IZDELEK ZA DOM odločili za orodje Black & Dec¬ ker: tovarna v Grosupljem pri Ljubljani namreč prav letos praz¬ nuje 15-letnico obstoja. Leta 1974 sta firmi Black & Decker Manufacturing Company In Tehno-impex ustanovili novo podjetje, ki naj bi zagotavljalo, da bo vrhunska kvaliteta, brezhi¬ ben potrošniški servis in siste¬ matično širjenje programov zaži¬ velo tudi v proizvodnji na jugo¬ slovanskem ozemlju. Tovarna Black & Decker v Grosupljem že od začetka ne sestavlja samo orodij iz uvoženih delov, pač pa razvija tudi lastno proizvodnjo sestavnih delov in pribora. Svoje izdelke uspešno izvaža v ZR Nemčijo, Veliko Britanijo, Italijo, Francijo in drugam, doma pa jih je mogoče kupiti v vsaki tehnični trgovini - in to včasih na zelo ugodno obročno odplačevanje. Vsako orodje Black & Decker, preden zapusti tovarno, preizku¬ sijo glede kvalitete in brezhibno¬ sti. Poleg tega ga pred izročitvijo kupcu prekontrolira še prodaja¬ lec. Če zaradi preobremenitve ali izrabljenosti kakšnega dela vseeno pride do okvare, je mo¬ goče v vsaki specializirani trgo¬ vini z železnino in elektrotehnič¬ nimi izdelki kupiti večino rezerv¬ nih delov. Lahko pa jih naročite tudi po povzetju direktno v tovar¬ niškem servisu, kjer vam bodo v primeru resnejših napak oro¬ dje v nekaj dneh popravili in po pošti vrnili na vaš naslov. Če- lotno prvo leto uporabe pa jamči proizvajalec kupcu brezplačna popravila. Najosnovnejši komplet orodja, ki ga izdeluje in prodaja tovarna Black & Decker iz Grosupljega, je Garnitura D 972 v plastičnem kovčku. Z najrazličnejšimi prik¬ ljučki, ki jih je mogoče montirati na vrtalnike BD 202, BD 204, BD 206 ali na starejše tipe vrtalnikov Black & Decker, lahko domači mojster z najmanjšimi stroški opravi večino osnovnih hišnih ali vrtnih del oziroma popravil. Gar¬ nitura v plastičnem kovčku omo¬ goča tudi dober pregled ter pre¬ prosto uporabo, prenašanje ter shranjevanje, zato je v vsakem stanovanju nepogrešljiva. V kovčku sta poteg vrtalnika BD 202, ki ima dve hitrosti (1300/ 2900 min 1 ), 13mm vpenjalno glavo in dodatni ročaj z omeje- valcem globine vrtanja ter izbiro navadnega ali udarnega vrtanja, še dva priključka: krožna žaga D 985 in vibracijski brusilnik D 2704. Kot pribor je dodano vodoravno stojalo, žična ščetka, gumijasti kolut z vpenjalnim tr¬ nom in brusilnim papirjem, bru¬ silna plošča in polirna prevleka. Seveda se da vse te dele kupiti v trgovinah tudi posamezno. Prav tako je mogoče k temu kompletu dokupiti še kolutni bru¬ silnik D 965, vbodno žago D 2726, navpično stojalo D 2000, stružnico D 2160 ter precej drugega, vendar bomo o tem več pisali v prihodnjih na¬ daljevanjih. PRVA IGRAČA Miloš Macarol OJ, TA SOLDAŠKI BOBEN...! Boben sodi med najbolj razšir¬ jene glasbene instrumente iz vr¬ ste tolkal, ki so namenjeni daja¬ nju ritma. Bobnov je veliko vrst. Večina je izdelana iz lesenega, kovinskega ali keramičnega va¬ lja, prek katerega je z ene ali z obeh strani napeta in močno zategnjena tanka živalska koža. Glas bobnov je zamolkel, toda zaradi domiselne konstrukcije votlega ohišja, ki deluje kot ide¬ alna resonančna skrinjica, je izredno močan in prodoren. Zato so bobne od nekdaj uporabljali ne le za skupinske folklorne plese, ampak tudi za sklic ljudi v primeru nevarnosti ali za nji¬ hovo vzpodbudo pri bojnih po¬ hodih. Ob ritmu bobnov so še dolgo korakale domače in tuje vojske, ob ritmu bobnov so se razvnemale bitke, a ob zadnjih takih bobnih je občinski sluga še med dvema vojnama po nedelj¬ skih mašah redno razglašal svo¬ jim občanom občinske uredbe in ukrepe. Danes so bobni sestavni del vseh simfoničnih, jazz in rock orkestrov, sestavni del vseh ci¬ vilnih in vojaških godb, izgubil pa se je stari otroški boben, priljub¬ ljena igrača vseh nekdanjih otrok, ki so se z bobnom in pa¬ pirnato čako igrali mlade vojake. Čeprav tu ni bila v ospredju voja¬ ška, ampak predvsem narodno- patriotska vzgoja, ki jo danes, kadarkoli se čutimo od koga ogroženi, močno pogrešamo, ni- TIM 1 89/90 11 kakor ne bi imelo smisla obnav¬ ljati kakršne koli vojaške bobne, ampak miniaturne povzetke raz¬ nih oblik bobnov, ki so zanimivi iz naše folklorne dediščine, in bi potemtakem lahko bili zelo iz¬ virni spominki. Tu se odpirajo velike možnosti tudi za miniature drugih godalnih instrumentov, ki imajo prav tako »resonačne skri¬ njice«, saj nismo še ničesar sto¬ rili za popularizacijo naše poklju¬ ške gorske smreke, ki sodi med kvalitetne vrste resonančnega lesa, iz kakršnega so italijanski mojstri izdelovali najboljše vi¬ oline na svetu. iz svojih otroških let se spomnim vaškega dečka, ki mu je oče na PRVA IGRAČA leseni obod starega sita z obeh strani napel kožo svinjskega sečnega mehurja. Napel jo je, ko je bila še sveža in jo pustil, da se je dlje časa na zraku sušila. Ko se je docela presušila, je bila napeta tako močno, da je že udarjanje s prsti odmevalo po vsej sobi. Na leseni stružnici je izdelal tudi dve palici, ki sta imeli na koncu rahlo zaobljeno bunko. Danes sicer nima vsak na raz¬ polago ne sita ne sečnega me¬ hurja, toda o zvočni učinkovitosti bobna se lahko hitro prepričate tudi pri uporabi drugih gradiv in celo pri miniaturni izvedbi. Po¬ skusite na primer na obod okro¬ gle konzerve (od paštete), kateri Miloš Macarol ROČNA SESALNA ČRPALKA Izdelamo si jo po priloženi skici. Njena velikost je odvisna od gradiva, ki nam je na voljo. Najbolje bo, da najprej poiščimo kos gume v obliki valja s premerom okrog 20 mm, iz katerega si bomo izdelali bat in spodnji čep. Zatem šele kupimo ustrezno veliko cev iz juvidurja ali kake druge plastike. Idealno bi bilo, če bi se vam posrečilo dobiti pro¬ zorno cev, kajti potem bi lahko nepo¬ sredno opazovali delovanje črpalke. Za iztočno cev lahko uporabite kos gibke prozorne plastične cevi, med¬ tem ko je spodnja cev, ki jo vgradite v spodnji čep, iz medenine. Vanjo napravimo spodaj več izvrtin, da bo imela voda prost vstop tudi takrat, ko bomo črpalko oprli na dno posode. Izvrtina v spodnjem gumijastem čepu je na gornji strani toliko razšir¬ jena, da vanjo lahko položimo kovin¬ sko kroglico, ki je vsaj za 2 mm de¬ belejša od notranjega premera spodnje cevi. Takšne kroglice do¬ ste izrezali tudi dno, z obeh strani napeti in prilepiti navlažen pergamentni papir, pa boste vi¬ deli da bo po osušitvi ta mini¬ aturni boben čudovito deloval, zlasti še, če boste zanj izdelali tudi dve struženi palici ter nanju nasadili po eno leseno kroglico. Prepričan sem, da vas bo to vzpodbudilo k izdelovanju raznih vrst bobnov in tudi godal, saj je za ene in druge izredno po¬ membna le resonančna skri¬ njica. To je navsezadnje ena od tistih povezujočih ustvarjalnih dejav¬ nosti, ki bi jo kazalo uveljaviti tudi v šolah usmerjenega izobra¬ ževanja. bimo v trgovinah s kolesi, ker so namenjene za kolesne kroglične le¬ žaje. Mi jo bomo uporabili za za¬ klopko. Ker je v gumi težko obliko¬ vati gladke in vodotesne izvrtine, takšen čep lahko izdelate tudi iz ma¬ sivne juvidurne palice. Isto velja tudi za bat, ki ima kar tri izvrtine. Srednja je namenjena utrditvi vzvoda (zanj lahko uporabite 4 milimetrsko je¬ kleno napero od kolesa za mopede, ker ima že vrezan navoj), stranski dve pa pretoku vode iz spodnjega v gornji del črpalke, kjer je vgrajena iztočna cev. Kos tanke gume, ki jo z vzvodom vred pritrdimo na gornji konec bata, tako da pokriva obe izvr- tini, ima prav tako funkcijo zaklopke. Pred uporabo celo črpalko potopimo v vodo, da bo bolje tesnila. Na za¬ četku tega stoletja so takšne črpalke uporabljali za črpanje bencina, nafte in petroleja iz železnih sodov. Na istem principu so delovale tudi vodne črpalke pri vaških vodnjakih. BREZ BESED 12 89/90 TIM 1 MALI ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK MALI TjMOV ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK - 8 M,, * IPa Preglednica tranzistorjev Katalogi tranzistorjev so zelo dragi in tudi težko jih je dobiti. Poleg tega je iz množice podatkov včasih težko najti pravega. Zato tokrat objavljamo preglednico najpogosteje uporabljenih tranzistorjev z najosnovnejšimi podatki in oblikami ohišij. Tranzistorji so narisani tako, kot jih vidimo s spodnje strani. Nadaljevanje bomo objavili prihodnjič. TIP az g, II II “ D- Z S Z 1 o o. Z > O O O ■ VI o JJ o 11 " 1 11 11 =77 i, gg s — * * - O E o O «-0 .8 s 1 2 ■S. i/i u> o ,, o VI cm in Al .E II II II II E Komentar o o o CL ui n o o sl O O O O O O .0 >W 'E TIM 1 89/90 1 3 MALI ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK O O O tO 00 O O O O <3- TIP a. z cl z Z CL CL Z O .1. .1. .1. to CM 1 1 1 00 ... to to to Al _o VI CM 'd- CO Al ^7iO II II II II < ' E o o o IO r- •I- -I- < o Osi ® Al ■<= S o O O O * w o o o g O o O O O h >00000 —O o o o o o o o o o o o o o o § co o VI ° E CL C £ o E r " ° -I* ^ 1 'E 1 " 5 11 ro r~ * ) O > V) o o o o o o <» O CM in r- , •I- c (0 o >o cg 2..,. in o ,, q VI cm in M Komentar t o « o o u. o o o JZ o o o o >r BRANJE Nosilna raketa Saturn 5, ki je 16. julija 1969 vtirila Apollo 11 v zem¬ ljino orbito. Posadko so sestav¬ ljali trije ameriški vesoljci: Neil Armstrong, Edwin Aldrin in Mic¬ hael Collins. za pristanek na Luni: najprej v zemeljski (Apollo 9), nato pa še v Lunini (Apollo 10) orbiti, pri čemer sta se dva astronavta pri¬ bližala površju Lune že na 12,5 kilometra. 16. julija 1969 pa se je začel vesoljski spektakel Apolla 11. Velikanska raketa Saturn 5 je tega dne v Zemljino krožnico vti¬ rila hkrati kar dve vesoljski plo¬ vili, imenovani komandno-ser- visni modul in lunarni modul, nato pa ju je tretja stopnja s po¬ novnim vžigom usmerila na pot proti Mesecu. Po vtirjenju v nje¬ govo orbito sta vesoljca Neil Edina dobra slika, na kateri je mo¬ goče zanesljivo videti tudi Arm¬ stronga - in to v steklu čelade Edwina Aldrina! Razlog je sila preprost: ves čas bivanja na Luni je bila poldrugi kilogram težka ka¬ mera pritrjena na prsni del ska¬ fandra Neila Armstronga, ki torej o svojem prvem koraku na Mesec (razen televizijskih posnetkov in posnetkov filmske kamere) nima niti ene same dobre barvne foto¬ grafije! Armstrong, ki je bil poveljnik tri¬ članske posadke, in Edwin Aldrin, ki je bil pilot komandnega mo¬ dula, prešla iz komandnega v lu¬ narni modul Orel. Ta je pristal na Mesecu v točno določenem času, ko so sončni žarki padali na površje pod najugodnejšim možnim kotom, tako da je bila vidljivost najboljša. Pri nas je bil takrat že 21. julij zjutraj, v Ame¬ riki pa 20. julij zvečer. Ko se je Armstrong spustil po devetih prečkah lestve na eni od štirih pristajalnih nog »pajka«, je poročal: »Sem na zadnji stop¬ nici. .. Zdaj sem na podpornem krožniku Orlove noge... Noga lunarnega modula se je pogrez¬ nila samo štiri ali pet centimetrov v površinsko plast. Površje iz¬ it 89/90 TIM 1 BRANJE Zadnje dejanje: edini del, ki je ostal od velikanske rakete Saturn 5, se je spustil v vode Pacifika. Čas pristanka se je od načrtova¬ nega razlikoval le za pol sekunde! gleda drobnozrnato... kot najfi¬ nejši puder.« Vesoljec je za tre¬ nutek obstal, se lahno obrnil v desno, previdno stegnil levo nogo in napravil okoren, nero¬ den korak na površje Meseca. Dvajset minut se je Armstrong sam sprehajal po tujih Luninih tleh, nato pa se mu je po isti poti pridružil še Edwin Aldrin. To je bil prvi sprehod dveh astronav¬ tov na nekem drugem planetu. Trajal je dve uri in pol. Vesoljca sta nabrala 21,4 kg vzorcev Lu¬ ninih tal ter na njeno površje na¬ mestila različne instrumente za znanstvene meritve. Medtem ju je v orbiti čakal tretji astronavt Michael Collins, ki je med krože¬ njem okoli Meseca stalno izgub¬ ljal radijsko zvezo s Houstonom in se po njej - ko jo je imel - pridušal, da je poleg Rusov in Kitajcev edini, ki ne more gledati prenosa pristanka prvih ljudi na Mesecu. 21 ur 36 minut in 17 sekund po pristanku sta prva obiskovalca Lune uspešno vzletela s površja s pomočjo zgornjega dela ali stopnje lunarnega modula, pri čemer je spodnji (pristajalni) del, ki je ostal na Luni, služil kot vzletna ploščad. Na njem je ostala pritrjena pozlačena ploš¬ čica s poslanico tedanjega ame¬ riškega predsednica Nixona: »Prišli smo v miru za vse člove¬ štvo«. Po ponovni združitvi s ko- mandno-servisnim modulom so se astronavti s pomočjo vžiga glavnega raketnega motorja na servisnem delu zopet usmerili proti Zemlji. 24. julija 1969 so po 195 urah 18 minutah in 35 se¬ kundah srečno pristali v Paci¬ fiku. Dolžina poleta se je od predvidene razlikovala le za pol sekunde...! Ameriški predsednik Nixon spre¬ jema posadko Apolla 11 po uspešno zaključeni odpravi na Mesec. TIM 1 89/90 29 ZABAVNA ELEKTRONIKA Jernej Bčhm DOMO¬ FON Če takole na hitro preletite prispevek, izgleda, kot da je pred vami obsežen projekt. Toda, če pogledate natanč¬ neje, lahko ugotovite, da je mogoče elektroniko vgraditi v komaj še spo¬ dobno ohišje. Dolgo časa sem odla¬ gal z objavo tega prispevka, ker sem bil prepričan, da naloga nemara ne bi bila zanimiva. Spominjam se, da sem se z našim hišnim domofonom spo¬ padel tik pred odhodom na morje leta 1975. Takrat sem si dodobra ogledal staro napeljavo ter izdelal novo, v tem prispevku opisano elektroniko. Kar težko sem dočakal konec počit¬ nic, tako močno me je vleklo domov, da dokončam zastavljeno nalogo. Nekoliko me je skrbelo, ali so bili izračuni in predpostavke točni, ali bo naprava dobro delovala tudi v pra¬ vem okolju in ne samo v »laborato¬ riju«. Prav vseh žic, ki so sestavljale stari domofon, le nisem mogel pre¬ gledati. Prav tako nisem vedel, kaj me še čaka v posameznih stanova¬ njih našega bloka. Pristop, ki sem ga ubral, je zahteval, da ne menjam stare opreme, če pa že, le v naj¬ manjši možni meri. Ko sem pred dnevi vzel v roke doku¬ mentacijo domofona in si ogledal elektronsko shemo, sem bil presene¬ čen nad tem, da bi nekaj podobnega sestavil tudi toliko let kasneje. Pred¬ vsem pa mi je bila všeč izvedba varo¬ vanja uporabe domofona, in nehote sem pomislil na podobnost varovanja računalniških programov. Ni računal¬ niške hiše, ki ne bi skušala preprečiti brezplačno uporabo njihovega truda. Toda mnogo bolj kot programske zaščite so učinkovite zaščite v strojni (hardvvare) opremi, verjetno prepro¬ sto zato, ker se nanjo razume bi¬ stveno manj ljudi. Ste torej pred lepo priložnostjo, da ob izdelavi domo¬ fona spoznate še metode varova¬ nja, ki jih boste morda čez nekaj let prisiljeni načrtovati, da bi s tem zašči¬ tili izdelek svoje tovarne. (Upam, da ne boste na nasprotni strani.) To¬ vrstna zaščita se vgrajuje v nekatere sodobnejše naprave (računalnike). Če sem pošten, moram priznati, da se problema zaščite takrat nisem za¬ vedal . Ko sem se lotil domofona, sem na tihem le računal, da se mi bodo vsaj materialni stroški izšli. Projekt sem namreč finančno podprl kar sam. Razmišljal sem nekako takole: domofon, ki sicer ni deloval, bi bilo potrebno v principu le popraviti in ne zamenjati z novim. Novega stroška formalno ne bi bilo možno opravičiti. Ker pa sem dodal električno ključav¬ nico in s tem možnost daljinskega odpiranja vhodnih vrat, lahko novost ponudim tistim, ki jo želijo in zanjo kaj prispevajo (podjetniška logika). Ker pa ne morem preprečiti, da se ta možnost svobodno izkoristi, nape¬ ljava je pač skupna lastnina in je nisem smel spreminjati, je potrebno do sedaj mrtvo tipko in napeljavo za odpiranje vrat priključiti na samo meni znani način. Večina bi to tipko vezala v tokokrog ključavnice, tako kot tipko za zvonec. Takemu »pirat¬ stvu« sem se zoperstavil s posebnim vezjem. Kako zelo sem se zmotil in kako zelo slabo sem poznal svoje sosede. Čisto po nepotrebnem sem stvar kompliciral. Kako deluje domofon Pogled na sliko 4 pove, kaj je predpogoj, da lahko izpeljemo opi¬ sano realizacijo domofona. V okviru je zajeta elektronika v primernem ohišju. Opremljena je s tremi konek- torji (a, b in c). Elektroniko napajamo iz omrežja oziroma s 15 volti preko ustreznega varovanja (V2). Transfor- mator in glavna varovalka sta v mo¬ jem primeru dislocirana in se naha¬ jata v glavni razdelilni omarici. Elek¬ tronika je vgrajena v drugo omarico, več metrov oddaljeno od razdelilne. V omarico z elektroniko sta speljana tudi kabla (splet žic), ki povezujeta domofonske aparate v stanovanjih in govorilno tablo pred vhodom v blok. Domofonski aparat je v bistvu pre¬ prost telefonski aparat z mikrofonom in slušalko, a brez številčnice, ter tipko za odpiranje vrat. Pod govorilno tablo sta pritrjena običajni telefonski mikrofon ter zvočnik. Narisana tu¬ ljava simbolizira električno ključav¬ nico, v katere tokokrogu sta še varo¬ valka ter upor za morebitno nastavi¬ tev delovne napetosti na navitju klju¬ čavnice. Na ohišje elektronike sta pritrjena tudi svetleča dioda (D7) in tipka (Ti 0 ), ki naj bi poenostavila vzdrževanje. Dioda zasveti, kadar odpremo električno ključavnico iz stanovanja. Slednje lahko napravimo tudi z omenjeno tipko na čelni plošči. S stikalom, ki ga vidimo na zgoraj omenjeni sliki, bomo vključili pose¬ ben akustični signal takrat, ko bodo vhodna vrata zaklenjena. Celotno električno vezje domofona je narisano na treh shemah. Na sliki 1 je narisan akustični del. Za mi¬ krofon M 0 , ki se nahaja na vhodni tabli, uporabimo običajen mikrofon¬ ski vložek telefonskega aparata. Ve¬ žemo ga v serijo z navitjem transfor¬ matorja TR2. Tak transformator je v Iskrinih telefonih in ga zatorej ne bo težko kupiti. Njegova naloga je, da posreduje električni signal, ki ga pov- Sl. 1. Shema avdio ter signalne stopnje zroči mikrofon, enemu od zvočnikov oziroma slušalk v stanovanju tako, da se prenese kar največja možna energija. To je pomembno tudi v na¬ šem primeru, ker nam ni treba upora¬ biti ojačevalnika. V povsem drugačni situaciji je človek pred vhodom v blok. Ta nima na voljo slušalke. Bistven razlog za to je, da bi 30 89/90 TIM 1 ZABAVNA ELEKTRONIKA cc >o D o 'Z s o ffi a E o ■C U) V) bila slušalka tarča nasilja. Prej ali slej bi ostali brez domofona. Zvočnik in mikrofon sta varno skrita za vhodno tablo. Ker pa je razdalja med obisko¬ valcem in zvočnikom velika, pa še hrup ulice je prisoten, je nujno glas iz stanovanja primerno ojačiti. Kadar koli dvignemo slušalko domo¬ fona, se vključi eden od mikrofonov M1/MN. Mikrofon se obnaša kot upor, njegova upornost se spreminja v odvisnosti od zračnega valovanja, ki ga povzročamo z govorjenjem. Za¬ radi tega se v istem ritmu spreminja tudi električni tok, ki teče skozi pri¬ marno navitje transformatorja TR 1. Sl. 4. Medsebojne povezave Temu dogajanju sledi sekundarna napetost oziroma napetost na poten¬ ciometru P2. Stik ojačevalnika (U2) priporoča proizvajalec čipa, najdete pa ga v ustrezni tehnični dokumenta¬ ciji. Na sliki ni natančneje narisano, daje istočasno z elektroniko povezan le en aparat v stanovanju. Vključi se avtomatično, ko dvignemo slušalko domofona. (Nič groznega se ne bi zgodilo, če bi dvignili dve ali kar vse slušalke, le slišali bi se slabše). Preostalo vezje na 1. shemi pred¬ stavlja signalni generator, ki deluje v povezavi s stikalom S1. V našem bloku velja pravilo, da morajo biti vhodna vrata med deseto uro zvečer in šesto zjutraj zaklenjena. Smisla te zapovedi ne razumem, saj nam lahko precej oteži npr. beg pred požarom ali med potresom, k varnosti pred nepridipravi pa ne prispeva ničesar. Neprijetno je tudi takrat, ko moraš spremiti prijatelje do vhodnih vrat, sicer lepo, a ob treh zjutraj hudo naporno opravilo. Kdaj pa kdaj se kdo vrne iz daljne Japonske in očitno ne uspe pravočasno naravnati svoje ure na srednjeevropski čas. Zakle¬ njenih vhodnih vrat ni mogoče od¬ preti drugače kot s ključem. To, ali so glavna vhodna vrata v blok zakle¬ njena, se v stanovanju ne da ugoto¬ viti. Marsikdo bi tedaj, ko s tipko ni mogoče odpreti vhoda, pomislil, da je odpovedal domofon (slaba reklama). Teh neprijetnosti naj bi nas obvaro¬ valo mikrostikalo, ki se preklopi, ko zaklenemo tisto nesrečno ključav¬ nico. Stikalo priključi na napajanje tranzistorski astabilni multivibrator (T1, T2 s pripadajočimi upori in kon¬ denzatorjema C1 in C3). Nihanje je relativno počasno: enkrat na tri se¬ kunde. V času prevajanja tranzistorja T1 se spremeni tudi napetost delil- nika R4/R12, kar je pogoj za oscilira- nje NF oscilatorja (cca. 1 kHz), ki ga sestavlja integrirano vezje U1 s pri¬ padajočimi elementi. Izhod U1/10 preko diode D1 in uporov R11 in P1 shuntira (veže paralelno) mikrofon M 0 .Tokovna sprememba se preko transformatorja TR2 prenese do ene od slušalk Z1/ZN. V zvočniku slišimo prekinjajoče piskanje. Na sliki 2 je narisano vezje, ki omogoča daljinsko odpiranje vrat na na začetku omenjeni skrivnostni na¬ čin. Dorisani so tudi vsi ostali ele¬ menti izven tiskanega veza, ki »so¬ delujejo v igri«, torej tipke v stanova¬ njih, s katerimi odpiramo vhodna vrata v blok (Ti,, Ti ? , .... Ti N ), ter pripadajoči dekodirniki (De,, De 2 , .... De N ), električna ključavnica K1, tim 1 89/»o 31 ZABAVNA ELEKTRONIKA 0) N* 0 ) > o c (S je m m 00 varovalka tokokroga ključavnice V1, predupor ključavnice R30, kakor tudi tipka Ti 0 in svetleča dioda D7, ki sta pritrjeni na čelno ploščo elektro¬ nike. Preko upora R21 je točka ts vezana na 15 voltno sinusno napetost, preko filtra R25C13 pa na vhod krmilnika triaca. če nobena od tipk ni pritis¬ njena, je napetost na kondenzatorju kar 0 voltov, natančneje: v času pozi¬ tivne polperiode prav rahlo naraste preko 0V, da se v času negativne polperiode vse to izniči ter napetost na kondenzatorju C13 doseže celo rahlo negativno vrednost. Tranzistor T6 je ves čas zaprt, saj napetost na C13 nikoli ne preseže tistih -1,4 volta, ki so potrebni za odprtje. Če pritisnemo tipko Ti 0 , se dogajanja na C13 bistveno spremenijo. Dioda D3 vezje spremeni v nekakšen polvalni usmernik. Kondenzator C3 se polni proti -15 voltom v negativni polperi- odi, ter zatem proti +0,7 voltom, toliko je namreč največja napetost silicijeve diode v prevodni smeri. Povprečna napetost, ki se vzpostavi na konden¬ zatorju C13, tedaj preseže zahteva¬ nih -1,4 volta. Odpreta se tranzi¬ storja T6, in T7 (darlington), s tem pa tudi T5. Tok, ki steče preko upora R23, diode D5 in upora R28, povzroči na slednjem dovolj velik padec nape¬ tosti, da se triac D4 odpira, ko nape¬ tost med anodama preseže neko mi¬ nimalno vrednost. (Triac se namreč dosledno zapira pri prehodu sinuso- ide preko izhodišča.) Električna klju¬ čavnica se aktivira, dioda D7 zasveti. V točko ts so vezane tudi vse tipke v stanovanjih. Tipka Ti3 na naši shemi nima v serijo vezane diode (pravilnega dekodirnika). če pritis¬ nemo nanjo, vežemo bazo tranzi¬ storja T6 na maso (GND), njegova baza ostana na 0 voltih. To pa smo želeli: če ne vgradimo pravilnega de¬ kodirnika, ostane tranzistor T6, ko pritisnemo na »piratsko« tipko, zaprt, s tem pa tudi ključavnica K1. Shema na 3. sliki je tipičen visoko stabilni napajalnik. Kvaliteten napa¬ jalnik je predpogoj za soliden zvok. Prepričan sem, da vam tega, kot tudi sheme, ni potrebno posebej razla¬ gati. Gradnja Najprej si priskrbite ves potreben ma¬ terial, šele nato se lotite izdelave tiskanega vezja. Spominjam se, da pred leti z materialom nisem imel posebnih težav. Slutim, da bo tokrat morda nekoliko težje s transformatorjema TR1 in TR2, vendar kot že rečeno - upora¬ bite indukcijske tuljave, ki jih Iskra vgrajuje v svoje telefone. Previdno poglejte v drobovje nekoliko starej¬ šega telefonskega aparata, če vam ni jasno kaj potrebujete. (Novejši te¬ lefoni nimajo indukcijske tuljave!) Če vam nikakor ne bo uspelo priti do potrebnega dela, pa navijte običajen NF transformator v razmerju 1:4. Na sekundarno navitje (ima manjše šte¬ vilo ovojev) priključite zvočnik v pr¬ vem primeru, v drugem pa potenci¬ ometer P2. 32 89/90 TIM 1 ZABAVNA ELEKTRONIKA R29 R30 22 kSi 4,7 Si/5W ~«rv Sl. 6. Razporeditev elementov Preveril sem tudi dosegljivost integri¬ ranega vezja PA237 ter potem v sez¬ namu materiala navedel ekviva¬ lentno vezje, ki pa, žal, (dimenzijsko) ni kompatibilno (nima istega števila priključkov), tako da predlog na sliki 5 ni povsem ustrezen in bo potreben »redesign«. Opazili ste, da nekaterih elementov ni na tiskanem vezju, npr.: upora R27. Prispajkamo ga neposredno na vrata triaca. Podobnih primerov je še nekaj. Na tranzistor T3 pritrdimo (nata¬ knemo) standardno hladilno telo, da zagotovimo nekoliko izdatnejše hla¬ jenje. Ostalih elementov ni potrebno dodatno hladiti. Kot ste lahko razbrali iz zgornjega teksta, so vsi uporabljeni mikrofoni ogljeni oziroma takšni, kot jih uporab¬ ljamo v javni telefoniji. En tak mikro¬ fon (M 0 ) je potrebno pritrditi na vhodno tablo skupaj z zvočnikom. Tablo primerno perforiramo (prevr¬ tamo). Pri tem mislimo tudi na to, da bo potrebno mikrofon od časa do časa zamenjati. Tudi vse slušalke so standardne. Električna ključavnica je 12 voltna. Ker pa jo napajamo s 15 volti, bo potrebno s poskusom ugotoviti pravo vrednost upora R30. Prav lahko se zgodi, da bo njegova vrednost kar 0 ohmov, pač odvisno od upornosti (dolžine) veznih žic. Varovalko V1 in upor R30 pritrdimo v neposredni bli¬ žini električne ključavnice. Stikalo S1 lahko tudi izpustite, v na¬ sprotnem primeru ga pritrdite v vhodna vrata tako, da se vključi, ko vrata zaklenete. Lahko pa stikalo uporabite tudi drugače, npr. tako, da se piskanje aktivira, ko obiskovalec odpre (odrine) vrata. Ojačenje nastavimo s potenciome¬ trom P2. Ne gre pretiravati, ker lahko ojačevalnik zaniha. Dekodirne diode skrijte v bužirko, to pa prispajkajte v ohišje domofon- skega aparata (pri vsaki »stranki«). Upati je, da »zaščita« ne bo zlahka odkrita. Pa mnogo zabave! Seznam elementov Kondenzatorji (če ni drugače oz¬ načeno: poliester, 10%, 100 V) C, 5 pF/25 V (tantal) C 2 100 nF C 3 5 pF/25 V (tantal) C 4 100 nF C 5 100 pF/25 V (elektrolit) C 6 10 nF C 7 100 nF C„ 1000 pF/25 V (elektrolit) C 9 5 pF/25 V (elektrolit) C 10 100 nF C„ 100 pF/25 V (elektrolit) C 12 10 nF C 13 1 pF Upori (če ni drugače označeno: plastni, 10%, 1/8 W) Potenciometra (linearna): P, 5 kSi P 2 1 k Si Diode: D, 1N4148 D 2 1N4005 (1N4007) D 3 1N4148 D 4 KT772 (Iskra) triac: 6 A/200 V D 5 1N4002 D e 1N4002 D 7 LED Jumbo, 4 mm D s BZ3 zener dioda, 3 V, 1/2 W De,, De 2 , ... De N 1N4148 (dekodir- nik) Tranzistorji: T, BC 307 PNP silicijev tranzistor malih moči T 2 BC 307 T 3 BC 287 PNP silicijev tranzistor (TO-39 ohišje) srednjih moči s hladnim rebrom T„ BC 307 T 5 BC 107 NPN silicijev tranzistor malih moči T 6 BC 307 T 7 BC 307 Integrirana vezja: U, pA741 (Ei) operacijski ojačevalnik U 2 PA237 (General Electric) funkcionalna zamenjava: TBA 820 (Ei) 2 W avdio ojačevalnik U 3 pA741 Ostalo: V, varovalka 1 A V 2 varovalka 1 A, počasna (cevna) K, elekrtična ključavnica 12 V (Elektrovod) TR, diferencialni transformator (Iskra ATA) TR 2 diferencialni transformator (Iskra ATA) TR 3 mrežni transformator 220 V/14,5 V - 0,8 A M 0 , M,,..., M n telefonski mikrofon¬ ski vložek Zo zvočniki 0,3 W/8Si Z,, Z 2 .Z N telefonska slušalka S, mikrostikalo Tl 0 , Ti,,... Ti N tipka a, b mikrofonska vtičnica (5-polna) c priključna sponka ali konektor TIM 1 89/90 33 NA KRATKO Bojan Rambaher STOPNICE IN STOPNIŠČA Kadarkoli je bilo treba premagati kakšno razdaljo na zemeljski povr¬ šini, se je človek nekako znašel in si poiskal najlažjo pot. Danes seveda potujemo po cestah, ki si jih je člo¬ vek zgradil prav v ta namen. Že ta¬ krat pa je imel največje težave z nav¬ pičnimi ovirami. Ni mu preostalo nič drugega, kakor da jih je obšel. To mu je začelo presedati predvsem takrat, ko si je že nabral dovolj izku¬ šenj in razuma, da si je zgradil biva¬ lišča v drevesnih krošnjah in v jamah na pobočju gora. Zaradi takšnega načina bivanja si je moral izmisliti pripomočke, s katerimi bi se lahko premikal navpično in se povzpel do svojega bivališča. Prva stopnja le¬ stve je bila veja ali deblo s priseka¬ nimi vejami, po katerih je lahko hodil. Ko so si naši predniki začeli postav¬ ljati večnadstropne domove, so se znašli pred podobnim problemom. Morali so si izmisliti nekaj bolj priroč¬ nega, kot je bilo deblo s prisekanimi vejami, ki so ga še do poznega sred¬ njega veka uporabljali kot prenosno stopnišče. Hkrati s kamnitimi zgrad¬ bami je nastalo tudi kamnito ali le¬ seno stopnišče. Če človek stopa po stopnicah v hiši, mu je blizu pred¬ stava, da se vzpenja po stopnicah slave in pomembnosti, zato ni čudno, da so stopnice kmalu postale najpomembnejši objekt patricijskega domovanja. Tudi danes, v dobi dvigal, Paterno¬ strov in eskalatorjev navadne stop¬ nice niso izgubile svoje pomembne vloge. So zanimiv stavbni element, ki omogoča raznovrstno postavitev notranjih prostorskih členov zgradb, nesporno pa so pomembne tudi z gledišča uporabnika, to je pešca. Povedati moramo, da se je danes iz znanja o vertikalni komunikaciji raz¬ vila že prava znanost. Gradbeniki natančno vedo, v kakšnem razmerju morata biti dolžina in višina stopnic glede na njihov naklon, in v zvezi s tem so določeni tudi standardi. Se¬ veda si pri vsaki gradnji ta pravila priredimo po svoje, vendar se mo¬ ramo kljub temu držati nekaterih za¬ konitosti, da so stopnice udobne in nas ne utrujajo s svojo konstrukcijo. Že v preteklosti so gradbeniki prišli do zanimivih zamisli. Ponekod so imeli dve vrsti stopnic, ene za vzpon, druge za sestop, vsake oblikovane in razporejene nekoliko drugače, da so bile prilagojene vrsti hoje. Razli¬ čen tip polžastih stopnic so imeli tudi v trdnjavah. Navadno so bile v gra¬ dovih stopnice narejene tako, da je bil širši del izhoda obrnjen proti na¬ padalcu. Celotno stopnišče je bilo zgrajeno z namenom, daje imel bra¬ nilec z desne strani več prostora za boj, medtem ko je napadalca na spodnji stopnici ovirala že širina stopnice in še sredinska stena. Na kratko lahko torej povedano str¬ nemo v naslednje: stopnišče je na¬ čin vertikalne komunikacije med ra¬ zličnimi ravninami tal oziroma tudi prostor, v katerem so nameščene stopnice. Razmerja in gradbena na¬ čela so natančno določena s statič¬ nimi izračuni in normami. Nadalje naj povemo, da mora biti stopnišče udobno in varno ter do¬ stopno iz vseh prostorov zgradbe. Temu je namenjen tudi predpis, da se morajo vsa vrata, ki vodijo na stopnišča javnih zgradb, odpirati v smeri izhoda iz zgradbe. Stopnišče mora biti tudi dovolj prostorno, da omogoča prenašanje pohištva, biti mora dovolj osvetljeno in prezra¬ čeno, ne nazadnje pa naj bi bilo tudi najtrpežnejši del zgradbe pri more¬ bitnem potresu in podobno. Večina stopnišč je opremljenih tudi z ograjo. Posamezne tipe stopnišč med seboj ločimo po funkciji (glavno, stran¬ sko...), po namestitvi (zunanje, no¬ tranje...), po obliki (ravno, polža¬ sto...), po tipu stopnic, načinu kon¬ strukcije itd., pa tudi po materialu, iz katerega so (kovinska, lesena, kam¬ nita, betonska...). Skratka, stopnice so element zgradbe, ki dopolnjujejo in izpolnjujejo naš življenjski prostor, a jih skoraj ne opazimo, kadar so izdelane lepo in funkcionalno. I stopnice na športni stadion II stopnišče v podzemski prehod 34 89/90 TIM 1 NA KRATKO rak 1. zunanje terensko stopnišče 2. jahalne stopnice v srednjeveških me¬ stih 3. polžaste kovinske stopnice 4. zunanje stopnišče na podpornih stebrih 5. tekoče stopnice A - razdelitev stopnišč po naklonu stop¬ nic B - določanje višine podhodov C - lesena stopnišča (1. stopnišče, 2. stopnice, 3. podpornik) D - nazivi: 1-podest, 2-končna stopnica, 3-izstopna stopnica, 4-ličnica stopnice, 5- podestni nosilec, 6-čelo stopnice, a-dol- žina stopnice, b-širina stopnice, h-višina stopnice, x-naklon okvirja E - nazivi pri stopnišču: 1-podest, 2-nadpodest, 3-vstopni okvir, 4- izstopni okvir, 5-podestni nosilec, 6-po- destna plošča, 7-zid stopnišča TIM 1 89/90 35 TIMOVA FANTASTIKA NOVO V ZBIRKI KLASIKI FANTASTIKE V zbirki mladinskega berila, v kateri objavljamo klasična dela znanstvenofantastične in pustolovske zvrsti, obogateni s črno-belimi ilustracijami priznanih slovenskih ilustra¬ torjev, sta izšli knjigi: V osemdesetih dneh okoli sveta je najuspešnejše delo Julesa Verna, v katerem avtor opisuje pustolovščine angleškega gentlemana Phileasa Goffa in njegovega franco¬ skega služabnika Jeana Passepartouta, ki za stavo prepotujeta svet v zelo kratkem času, kljub številnim pripetljajem na poti. Knjigo je prevedel Franc Stopar, ilustriral Miroslav Šuput, opremil pa Matjaž Schmidt. Jedro nove knjige Roberta Louisa Stevensona, avtorja Otoka zakladov in Črne puščice, je fantastična povest o dveh osebnostih v enem človeku - Nenavadna zgodba o dr. Jekyllu in gospodu Hydeu. Prevajalec Božidar Pahor je v izbor uvrstil še nekaj Steven- sonovih fantastičnih novel in povesti: Vrata gospoda de Maletroita, Prenočišče, Mark- heim, Duh iz steklenice, Faleška obala. Knjigo je ilustriral Rudi Skočir, opremil pa Matjaž Schmidt. Obe knjigi lahko naročite ali neposredno kupite pri Tehniški založbi Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana. Naročniki revij Življenje in tehnika ali Tim, ki so poravnali četrtletno naročnino, imajo p i nakupu 20 % popusta. Thomas N. Scortia Prevedel Mitja Zupančič PAZI, VNETLJIVO! Ko je mestni urednik časopisa The Gazette zvedel, da si feniks gradi gnezdo na samem vrhu kupole mestne hiše, je seveda hitro poslal na prizorišče svojega najboljšega re¬ porterja. Novinar, neustrašen mla¬ denič, znan po svoji domiselnosti, je ugotovil, da bo kaj malo pridobil z opazovanjem prihajajočega žrtvo¬ vanja s pločnika, zato je podkupil hišnika, si s tem zagotovil dostop do napušča, ki je obkrožal podstavek kupole, in splezal po ozki kovinski lestvi do vrha, kjer se je ptič ukvarjal s svojim delom. »Ali se zavedaš,« je nagovoril fe¬ niksa, »da je to zelo nenavadno me¬ sto za gnezdo, še posebno z ozirom na tvoj namen?« »Seveda,« je rekel ptič in prekinil z delom, »vendar na tem področju ni višje točke, nimam pa več dovolj moči, da bi odletel proti zahodu na kak vrh v Skalnem gorovju.« »Povej mi,« je vprašal reporter, ko se je spomnil svoje službene dolžno¬ sti, »ali je res, da si edini svoje vr¬ ste?« »Popolnoma res,« je rekel feniks in iz kupa krame, skrbno položene na pobočje kupole, potegnil dolg celo¬ fanski trak. Po nekakšnem zaplete¬ nem, a čudovitem vzorcu, ga je hitro začel vpletati v gnezdo. »In ko ostariš, si zgradiš gnezdo in ga zažgeš, medtem ko si v njem?« »Da,« je utrujeno odvrnil ptič. 36 89/90 TIM 1 »In se ponovno rojen dvigneš iz pe¬ pela?« »Popolnoma res.« »Toda,« je rekel reporter in se na¬ mrščil, »mislil sem, da prebivaš samo na vzhodu.« »Saj sem, doslej,« je ptič pritrdil. »Vendar pa, ker je feniks simbol vedno znova obnavljajoče se mlado¬ sti, sem sklenil preseliti se na pri¬ mernejši kraj.« »Sem, v dolino Mississippija?« »Ne bodi trapast,« je rekel ptič. »Bil sem na poti v Hollywood, a sem predvidel, da bom umrl preden bom priletel na cilj.« »Torej lahko predvidiš svojo smrt?« »Seveda, prav tako kot druge do¬ godke. Sem jasnoviden.« »Jasnoviden? To pomeni, da lahko napoveš prihajajoče dogodke, kajne?« »Da,« je rekel feniks in pričel v gnezdo, ki je bilo že skoraj dokon¬ čano, vpletati krpo časopisnega pa¬ pirja »Recimo izid naslednjih volitev in kdo bo zmagal na svetovnem prven¬ stvu in...« »Oh, to in še mnogo več,« je rekel ptič in se namestil v dokončano gnezdo. »Toda ne zahtevaj tega od mene. Vsi vedno hočejo brezplačno prerokovanje. Zoprna reč.« »Nisem imel tega namena,« je ugo¬ varjal reporter. »Si, si,« ga je ptič zavrnit. » Kakorkoli že, do dvanajstih je le še nekaj mi¬ nut. « »Je to trenutek, ko...?« »Da,« je rekel feniks. »Točno opoldne.« Reporter je molčal in si ogledoval gnezdo. »Gnezdo ni povsem tako, kot sem pričakoval,« je naposled pripomnil. »Mislil sem, da uporabljaš sandalo¬ vino in razne druge eksotične rast¬ line. « »Pa mi povej,« ga je nestrpno zavr¬ nil ptič, »kje naj tod okoli dobim san¬ dalovino?« »Prav imaš,« se je strinjal reporter. »Opazil pa sem,« je dodal s kanč¬ kom ponosa v glasu, »da si za del svojega gnezda uporabil naš časo¬ pis. « Pokazal je na velik kos potiska¬ nega papirja, na katerem je bilo vi¬ deti napis The Gazette, pod tem pa črn podnaslov. »Da. Vendar pa ni preveč primeren material.« Feniks se je nezadovoljno premestil. »Ali veš koliko je točen čas?« je vprašal. »Minuta do dvanajstih,« mu je ustre¬ gel mladenič. »Če se ne motim, se vžgeš spontano?« »Zal ta del legende ni povsem resni¬ čen, « je vzdihnil feniks. V preteklosti sem običajno imel pomoč! »O,« je rekel reporter, »nisem vedel. Ti lahko ponudim vžigalico?« Ptič je vrgel pogled na krpo časopis¬ nega papirja s črnim izstopajočim podnaslovom: Preizkus nevtronske super bombe danes opoldne. »Ne bo potrebno,« je rekel. TIM 1 89/90 37 ISKRA ZAŠČITA PRED STRELO Z VARISTORJEM Od nekdaj se je človek bal ognja, ki je prihajal z bliskom in grmenjem na zemljo. Ker si pojava ni znal razložiti, ga je povezoval z jezo bogov, če¬ prav se mu je čudno zdelo, ker strela ni izbirala žrtev. Zadela je zdaj do¬ bre, zdaj slabe ljudi, imovino in celo živino. Z odkritjem osnovnih principov elek¬ trične razelektritve med dvema na¬ sprotnima elektrinama je bil naprav¬ ljen prvi teoretični korak k obvlado¬ vanju tega naravnega pojava. Z izu¬ mom Benjamina Franklina je strelo¬ vod odtlej varoval stavbe in ljudi v njih pred pogubno strelo, Ko pa je elektronika prodrla v vse pore življe¬ nja, to je industrijo, promet, vesolje in naše domove, strelovod ni zadoš¬ čal več. Potek izpraznitve je namreč zelo hiter pojav. Ko strela udari, spu¬ sti po prostoru cel kup stranskih vej, ki se razširjajo enako hitro kot glav¬ nina. Izredno hitri tokovni in prena¬ petosti sunki iščejo npr. pot iz kabla še vedno 4,5 km daleč od glavnine udarca strele in prek linije poškodu¬ jejo telefonske aparate ali centrale s tokovnim sunkom, ki je večji od 400 amperov. Take sunke zato ne smemo puščati v elektronske na¬ prave. Potrebno jih je preusmeriti proti zemlji že poprej na sami poti in to stopenjsko: na več mestih v stavbi. Najprej z grobo zaščito, nato pa še s fino. Zato ni prave varnosti, če televizor zaščitimo samo tik pred aparatom. Zunanja te¬ levizijska antena mora biti namreč na vsak način pravilno ozemljena. Še pred nekaj leti je zadostovalo pri elektromehanskih napravah kot zaš¬ čita počasno in nezanesljivo is- krišče, kjer je iskra preskočila, ko je bilo napetosti preveč - enostavno prek zračne reže. Da bi Iskra rešila problem na sodoben način, je razvila in proizvaja najbolj idealen aktivni element, ki obstaja glede zaščite - to je majhen kovinsko oksidni vari- stor. Uporabljamo ga za zaščito vseh elektronskih naprav, kot so ra¬ čunalniki, osciloskopi, televizorji, vi¬ deo in Hi-Fi naprave, telefonske centrale, telefonski elektronski apa¬ rati in še vrsta drugih podobnih na¬ prav. Druga vrsta varistorjev za večje moči pa ščiti energetske vode in naprave tja do hitrih sunkov s 70 tisoč amperi. Varistor deluje tako, da v času, ko je v električnem ali telefonskem omrežju vse v redu, sploh miruje. Ima upornost prek tisoč milijonov oh- mov in prek njega ne more teči no¬ ben tok. Vezan je na žice proti zemlji pred napravo, tako da ne moti obra¬ tovalne napetosti, denimo, 220 vol¬ tov in električnih tokov, ki so dovo¬ ljeni. Ko pa se nenadoma priklati napetostni ali tokovni sunek prek do¬ voljene meje, npr. 275 voltov, se brezštevilne male diode v varistorju nenadoma odpro in upornost vari- storja pade na nekaj tisočink ohma. Ves odvečni tokovni sunek bliskovito odvede varistor proti zemlji. Pri tem odreže samo odvečni del in vzdržuje potrebno obratovalno napetost takoj po udaru. Njegov dopolnilni element, plinski odvodnik - le-ta je izpopolnil zastarelo iskrišče, ki se ob sunku ionizira - pa ostane po začetku pre¬ vajanja na preostali napetosti vsega nekaj voltov in izključi delovanje na¬ prave. Tudi hitre diode se uporab¬ ljajo v zaščiti pred električnimi sunki, a te odvajajo pri omrežni napetosti previsoke tokove, vsega le nekaj amperov. Marjan Kralj 38 89/90 TIM 1 TIMOVI OGLASI PRODAM modele letal CESSNA CARDINAL 177 (1550mm) z ne¬ rabljenim motorjem OS MAX 6,5 ccm; TAXI (1500 mm) z motor¬ jem OS MAX 4ccm; poškodovano jadralno letalo ASW 17 (2700mm) z dvema paroma kril; model gli¬ serja COBRA z elektromotorjem; OFF ROAD, vzmeten, s tremi dife¬ renciali, elektromotor; motor OS MAX 2,5 ccm in DV napravo ROBBE STARION s 4 kanali in 3 servomotorji. Jure Valentič Medvedova 19 61000 Ljubljana tel. 061/312-801 PRODAM SCHNEIDER CPC 464, modulator MP 1, igralno palico, 10 kaset. Vse ima carinsko deklara¬ cijo. Peter Marš Pohorska 4 63000 CELJE tel.: 063/35-839 KUPIM naslednje elemente: 2 kondenzatorja 22 ;iF/10V, 2 kon¬ denzatorja 47 piF/10 V, 4 upore 4,7k in upor 22k ter načrt za WAL- KIE-TALKIE z dometom do 20 km. Jernej Gomze Celjska 51 63212 VOJNIK PRODAM napravo za DV SIM- PROP-SAM (oddajnik, sprejem¬ nik, 5 servomotorjev), Ni-Cd 1,2 Ah 10 kosov in tekmovalnik F3B. Marko Burnik Redelonghijeva 26 61111 LJUBLJANA tel.: 061/266-796 PRODAM 6/7 kanalno DV napravo MULTIPLEX COMBI-SPORT (kom¬ plet), model DV avtomobila na električni pogon, akumulatorje SAFT 4Ah, 1.2V (4 kosi), akumu¬ latorje SANYO 1,2 Ah, 1,2 V (6 ko¬ sov), motor Webra SPEED 4,6 ccm, motor JUMBO 540, motor MABUCHI RS 380 S in drobni ma¬ terial (osi, eiise, kardani). Tomaž Demšar Na Rojah 7 61210 LJUBLJANA-ŠENTVID tel.: 061/50-398 PRODAM ZX SPECTRUM 48 K. Tomaž Huč Gabrščkova 103 61000 LJUBLJANA tel.: 061/266-347 Zelo ugodno PRODAM elektroma- terial v paketih (graetzi, tranzi¬ storji, triaci, displayi, IC-ji, releji, stikala itd.). Cena paketa 150.000. Izdelujem umerjene sklope kot so: usmerniki z regulacijo, VU- metri, kojak sirene in regulatorji napetosti. Cena zelo ugodna. In¬ formacije na tel.: 062/781-292, Joži (od 15.-18. ure). Ugodno PRODAM PC-XT. Aleš Simonič Pernovo 37a 63310 ŽALEC tel.: 063/853-231 int. 450 (dopol¬ dan) PRODAM dvokanalno napravo za daljinsko vodenje modelov ROBBE EKONOMIK z dvema servo motorjema. Peter Dolničar tel.: 50-278 (po 15. uri) Zelo ugodno PRODAM postajo za DV SAM-FM Simprop, 1 servo sprejemnik. PCM-20, model F3B. Janez Grabec Kajuhova 22 62380 SLOVENJ GRADEC tel.: 062/842-320 PRODAM DV jadralni model s po¬ možnim motorjem JUNIOR. Raz¬ pon kril 180 cm. Milan Baunčko Bratov Greif 6 62000 MARIBOR PRODAM DV Graupner varioprop C4 SSM 27 z dvema servo motor¬ jema, dizelski motor COX 0,8ccm in približno 1 liter goriva, el. motor z menjalnikom 6 V. Cene po dogo¬ voru. Kličete lahko vsak dan ra¬ zen ponedeljka od 16. do 20. ure na tel.: 062/20-302 Maksi Filipič Gospejina 2 62000 MARIBOR PRODAM najnovejše igre za raču¬ nalnik C-64. Vsak mesec 80 novih iger. Pišite ali pokličite za brezpla¬ čen katalog na naslov: Peter Baloh Veljka Vlahoviča 33 63320 TITOVO VELENJE tel.: 063/854-440 PRODAM maketo »HO« 1050x800 mm - 4 elektromag¬ netne kretnice, tunel, naselje, po¬ krajina in še nekaj hišic dodatno (cena 350 DEM na dan objave - di¬ narska protivrednost). Maketo »HOe« 860 x 610 mm, dvo¬ tirna proga, tunel, most, hišice, pokrajina, vse popolnoma izgo¬ tovljeno - možnost razširitve ma¬ kete (cena 500 DEM na dan objave oglasa - dinarska protivrednost). Obe maketi sta brez voznega parka! Dirkalni čoln FSR-E+2kg elektro razreda brez motorja in akumula¬ torjev; dolžina 760 mm, širina 260 mm, material epoxi s predel¬ nimi rebri, osjo, krmilom in karda- nom. (Cena 130 DEM na dan ob¬ jave - dinarska protivrednost). PRODAM radioamatersko ročno postajo VOKI-TOKI UKV (VHF-Fn 144 MHz/2 m), 160 kanalov, led displej, moči 3 ali 5W, zunanje in akumulatorsko polnjenje (akumu¬ lator je v kompletu). K postaji dodam še polnilec za polnjenje originalne akumulator¬ ske kasete: višina 170 mm, dol¬ žina 50 mm, širina 66 mm, teža 580g; vse z akumulatorjem! Postaja je japonske proizvodnje, firma ICOM IC-OLE (cena 700 DEM na dan objave oglasa, dinar¬ ska protivrednost). Postaja je stara dve leti in popol¬ noma brezhibna. Domet odvisen od lokacije, čez 200 km in več! Z Jagi anteno celo do 500 km ob ugodnih vremenskih razmerah - sparadik itd. Rišem kompletne načrte maket miniaturnih železnic sistemov HO, HOe in N. Za odgovor priložite pisemsko znamko! Vojko Travner Kersnikova 17 63320 TITOVO VELENJE PRODAM električni DV terenski avto TAMIYA; napravo za DV ROBBE COMPACT, polnilec ROBBE LADER 5 in Ni-Cd akumu¬ latorje. Prodam tudi veliko materi¬ ala za male železnice po HO si¬ stemu (lokomotive, vagoni, tiri, kretnice, hiše in drugo). KLEMEN JUVAN Černivčeva 4 61260 Ljubljana-Polje tel. 061/482-407 TIM 1 89/90 39 Pavle Gregorc MISEL NA ČRTICAH 1 F_I _ A 2 R_E_ 3 _ T_K 4 _C_N _ 5 Z_E — 6 _ ON _ _ R 7 O _ D_ 8 _BODA 9 _MY 10 _ A_REC 11 _MTA _ Na vsako črtico vpišite eno črko tako, da boste skupaj z že natis¬ njenimi črkami dobili besede na¬ slednjega pomena: 1 nauk o naravnih pojavih, ki ga delimo na mehaniko, termiko, aku¬ stiko, elektrodinamiko in optiko, 2 podiranje česa, 3 stoični filozof, 4 brazilski šahovski velemojster (Henrique), 5 zastor, 6 največja ujeda v Južni Ameriki, 7 radijske ali televizijske misije, 8 eno od gesel francoske revolucije, 9 ljubkovalna oblika angleškega imena Jim, 10 čr¬ nec, 11 kitajski gong brez uglasitve. Ob pravilni rešitvi sestavljajo za¬ poredoma brane dodane črke na črticah neko misel. DODANA ČRKA Čebelji samci so se zbrali in še črko si dodali, pa vse skupaj v zrak pognali z eksplozivom en, dva, tri! No, ugani ga pa til PET POKLICEV KLE _ AR KLE _ AR KLE _ AR Na črtice vpišite tri različne črke, tako da dobite imena treh pokli¬ cev. Besede so med seboj spre- menjenke, saj se razlikujejo le v eni črki. Nato uredite imena poklicev po abe¬ cednem redu dodanih črk. Sedaj vzemite dodano črko od prvega po¬ klica, jo dajte vsem črkam drugega poklica in jih premečite - dobili boste še en poklic. Drugič odvzemite dodano črko dru¬ gemu poklicu, jo premečite s črkami tretjega poklica in dobili boste še petega. DOPOLNJEVANKA 1 TOR x_ 2 TOR x_ 3 TOR x_ 4 TOR _ x _ 5 TOR x_ 6 TOR x_ 7 TOR x__ Beseda TOR na začetku vsake vr¬ stice pomeni trenje. Na znake za besedicami TOR dodajte po eno črko tako, da nastanejo besede naslednjega pomena: 1 slaščičar, ki izdeluje torte, 2 drugo največje mesto Kanade, 3 podvodni izstrelek z lastnim pogonom in krmli- nim sistemom, 4 ime nekdanjega odličnega norveškega smučarskega skakalca Engana, 5 mesto ob vznožju Valdajskega višajva v seve¬ rozahodnem delu Sovjetske zveze, 6 mučenje, trpinčenje, 7 tuja beseda za prsni koš. Navpično brane črke na znakih x dajo fizikalni pojav, ki nastane ob trenju. NAPAKE V SLIKI Na risbi je risar zagrešil 5 napak. Boste našli vse? SPREMENJENA PREMETANKA DINAMIT Le eno črko je treba zamenjati, ostale pa premetati - in iz razstreliva bo nastala najtrša rudnina! Nagrajenci iz 9./10. št. TIM, letnik 1988/89 MIRKO LAVRIH Zaboršt 11 61296 ŠENTVID PRI STIČNI MIHA ZALOŽNIK Vrbanska 12 A 62000 MARIBOR MAŠA ŠMID Jesenovec 2 64228 ŽELEZNIKI 40 89/90 TIM 1 NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA Pavle Gregorc PRAVA BATERIJA PRAVO MESTO NAJDE Nova Zmajeva baterija HIT požene elektriko po žilah zaspanih aparatov, obrzda iskre in poskočne, daje takt maratonskim stopinjam urnih kazalcev. Energija, pritajena v treh velikostih in treh izvedbah baterije HIT, tekne še tako izbirčnim električnim napravam. HIT Hermetična in trajna baterija 988 76 5*5 KATAMARAN Vlado Semion KOSOVNICA 05 1. Trup - paluba - vezana plošča 3 mm - rebra - vezana plošča 3 mm - obloga - furnir 1 mm 2. Krilo - rebra - vezana plošča 3 mm - Al-cev 0 5 dolžine 1000 mm - letvica 5x5 mm - letvica 0 4 ali 0 5 - letvica 15x3 mm - japonski papir 3. Kotomer - vezana plošča 3 mm 4. Prečna palica - letvica 15x10x120 mm - vijak M4 - očesni vijak 5. Gredelj - vezana plošča 3 ali 4 mm 6. Prečni profil - Al-profil 10x10x685 mm 7. Vezna palica - Al-profil 10x10x670 mm 8. Nosilec kotomera in krila - pločevina 0,6 ali 0,8 mm - vijak M5 - vijak M5 - krilna matica < 2*5 I 05 tet tet 460