19 6 5
LETO LXVII	ST.	4
SLOVENSKI glasilo Čebelarskih organizacij
ČEBELAR
SLOVENIJE
St. 4	Ljubijanti, 1. aprila 1965	Leto	LXYII
VSEBINA
Valentin Benedičič: Broz čebelarstva ni uspešnega sadjarstva .	.  ..............................97
V	ladi Martelanc: Vrednost modu v naši prehrani .............................................101
Dva epigrama.......................................104
Edi Senegačnik: Naše	čebele v aprilu ....	105
Lojze Zapušek: Še o rojenju........................108
Virmašan: Napake..................................10')
Mirko Čok: Nekoliko vrstic o čebelarstvu v Srednji Istri......................................114
NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA
Nove čebelarske knjige. Pomladno škropljenje sadnega drevja. Ohranimo vrednost svojega medu. O maticah in trotih. Roj čebel pod močnim pljuskom. Kako shranimo neizdelane satniee. Čebelji strup in arthritis. Okamenela zalega. Ali naj zbiramo matice za vzrejo? Med za olimpijske borce. Gledičija. Zopet nove vrste panj. Najnovejše in najbolj učinkovito sredstvo proti čebeljim u.šem. Kaj bi morali vedeti o sladkorju....................................115
NASA ORGANIZACIJA
Vabilo na XIV. redni občni zbor. Seja izvršnega odbora dne 3. marca 1965. Franc Kafol. Nova čebelarska društva. Pa je le zaleglo. Za zgled članom. Občni zbor čebelarske družine Do-bova-Kapela. Iz Železnikov. Občni zbor ČD Kamnik-Domžale. Občni zbor čebelarske družine Šmarjeta pri Novem mestu. Občni zbor čebelarske družine v Celju. Občni zbor čebelarske družine Ajdovščina. Iz čebelarske družine Barje. Belokrajinski čebelarji so zborovali 120
OSMRTNICE
Ivan Povalej, Mihael Štrus, Anton Repnik .	.	128
List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din. ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen. Slavko Raič, Jože Rihar. Edi Senegačnik in Jožko Šlander. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta. 600-14/603-116
brez Čebelarstva ni uspešnega SADJARSTVA
VALENTIN BENEDIČIČ
V	Sloveniji so med drugim tudi ugodni naravni pogoji za sadjarstvo. Zaradi tega so naši sadjarski strokovnjaki pri Agronomskem oddelku Biotehnične fakultete in pri Kmetijskem inštitutu Slovenije s sodelovanjem strokovnjakov pri posameznih kmetijskih zavodih bivših okrajev skrbno proučili in uredili podatke o sadjarstvu v naši republiki. Tako so ugotovili dejansko stanje našega sadjarstva, kar je osnovni pogoj in izhodišče za pravilno planiranje bodoče sadjarske proizvodnje. Nato so izdelali v okviru sedemletnega plana kmetijstva 1964—1970 program razvoja sadjarske proizvodnje. Slovenijo so razdelili na deset proizvodnih okolišev, ki zajemajo večja ekološko in proizvodno-ekononivsko izenačena območja. Proizvodnja v teh okoliših naj bi se omejila največ na iri do štiri sadne vrste.
Po zbranih podatkih je znašal povprečni letni pridelek vsega sadja v letih 1954 do 1962 11.249 vagonov. Konec leta 1962 je bilo rodnih 2.286 ha družbenih plantažnih nasadov in okrog 25.0(H) ha kmečkih sadovnjakov. Do leta 1970 se bo po 'programu tpovečala površina strnjenih plantažnih nasadov na 9-811 ha, od katerih bo takrat rodnih že 5,024ha; površina sadovnjakov individualnih sadjarjev pa na 33.000 ha. Skupaj bo torej leta 1970 rodnih okrog 38.000 lia plantažnih nasadov in sadovnjakov. V daljni perspektivi po letu
1970 pričakujemo, da se bodo glede na ustrezna razpoložljiva zemljišča povečale površine plantažnih nasadov na skupno okrog 17.000 ha. Pridelek vsega sadja se bo povečal od II.24'-) vagonov v letu l%2 na 21.348 vagonov v letu 1970. Od tega skupnega pridelka bo 5.483 vagonov, to je 25 %, iz sadnih plantaž družbenega sektorja, in I 5.865 vagonov, to je 75 %, iz sadovnjakov individualnih sadjarjev. Za izvoz bo na voljo 6—7.000 vagonov tega pridelku. Potrošnja sadju na prebivalca v SR Sloveniji se bo povečala od sedanjih 36 na 00 kg v letu 1970. Program zajema torej v eni celoti družbeno in individualno Sadjarsko proizvodnjo. Ce vzamemo za izhodiščno osnovo povprečni pridelek vsega sadja v letih 1954 do 1962. ki je znašal 11.249 vagonov, polom vidimo, da se bo povečala proizvodnja v celoti skoraj za 100% oziroma točneje na indeks 191 leta 1970. Ako dodamo k temu še istočasni dvig kakovosti precejšnjega dela pridelka, tedaj se bo do leta 1970 zares znatno povečal narodni dohodek iz sadjarske proizvodnje v naši republiki.
V	sedemletnem programu razvoja sadjarstva pa pogrešamo povsem določila glede opraševanja sadnih plantaž in sadovnjakov. In vendar je opraše-vanje v tehnološkem procesu sadjarske proizvodnje nepogrešljiv agrotehnični ukrep, brez katerega bi bil opisani sadjarski program neuresničljiv. Republiški srekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo je povabil Zvezo čebelarskih društev za Slovenijo na razpravo o sedemletnem programu razvoja sadjarstva v naši republiki. Pri tej priložnosti smo se seznanili z vso obsežnostjo tega programu. Sprejeli smo nasvete navzočih sadjarskih strokovnjakov in smo pri sestavi programa sedemletnega razvoja čebelarstva postavili opraševanje kulturnih entomofilnih (žužkocvetnih) rastlin na prvo mesto kot najvažnejšo družbeno nalogo našega čebelarstva.
Naj omenim ob tej priložnosti, kako gleda na te stvari Apimondiju. to je mednarodna zveza čebelarskih združenj, ki ima ta čas svoj sedež v Rimu. Že lota 1960 je poslal njen generalni sekretar, sedaj že pokojni dr. Antonio Zappi Recordati, po sklepih XVII. mednarodnega čebelarskega kongresa v Rimu leta 1958 zaradi splošnega nazadovanja čebelarstva vsem kmetijskim ministrom držav članic Apimondije poziv in spomenico o nepogrešljivem in nenadomestljivem opravilu čebel pri oplajanju cvetja. V pozivu je poudaril zlasti okolnost, da je splošno znano, da predstavlja čebelarstvo edino sredstvo v rokah človeka, s katerim vzpostavlja in ohranja potrebno ravnovesje med rastlinstvom in žuželkami-opraševalkami. Znameniti biologi so namreč dokazali. du duje nnrnva vedno prednost križnemu opraševanju. Križno opraševanje zagotavlja večjo in boljšo proizvodnjo tudi zaradi tega, ker se že s samim križnim opraševanjem izločijo škode, ki jih povzroča samoopraše-vanje. Če bi se število čebelarstev zmanjšalo ali če bi se čebelarstva opustila, bi nastala za sadjarstvo velika škoda, ki bi jo bilo treba na vsak način preprečiti. Spomenico je sestavil znani italijanski pomolog prof. Alesisandro Mo-rettini, direktor studijskega centra za sadjarstvo in vrtnarstvo v Florenci.
V	njej pojasnjuje osnovno funkcijo čebel za razvoj plodov lesnatih in zel-natih rastlin; poudarja zlasti, da je prenašanje cvetnega peloda po čebelah od cveta do cvetu zu pretežno število kulturnih rastlin dejansko nepogrešljivo. Posebno je to važno:
I.	za rastline z enospolnimi cveti, bodisi da so na istih ali pa na različnih rastlinah. Pri teh rastlinah mora nastopiti nujno posredovalec za prenos
peloda na brazdo. Včasih je 1a posredovalec veter, včasih pa žuželke, ki opravljajo (o prepotrebno delo. Meti žuželkami so pa zopet čebele tiste, ki imajo glavni delež pri opraševanju.
2. za rastline z dvospolnimi cveti, ki se večinoma ne oplodijo s pelodom istega cveta ali pa drugih cvetov iste rastline, bodisi zaradi neplodnosti prašnikov oziroma pestičev ali pa zaradi neprilagojenosti obeh. Cvetovi pa se normalno oplode. če pride s posredovanjem žuželke-opraševalke na brazdo pelod druge rastline iste vrste.
3. za rastline, pri katerih ne dozorita gameti, to je obe spolni celici, moška in ženska istočasno, ali pa se oploditev ne more izvršiti, ker je njuna medsebojna lega taka, da lastni pelod ne more doseči brazde.
4. za androsterilne rastline, pri katerih se moška gameta pelod ne razvije.
K temu je treba še dodati, da tse plodnost rastlin z dvospolnimi cveti, tudi ce so medseboj prilagojeni, poveča takrat, če pride na njihove brazde pelod drugih rastlin iste vrste. Na splošno je tudi že dognano lra podlagi opazovanj in raziskav znanstvenikov, zlasti zdaj že pokojnega prof. dr. Enocha Zandra, ravnatelja čebelarskega inštituta v Erlangenu na Bavarskem, da opraše čebele 80 % najvažnejših sadnih dreves in kr inski h rastlin. Glede na to. da postaja obdelava kmetijskih lal s stroji vedno bolj intenzivna, dalje, da hitro raste uporaba umetnih gnojil in da se v vedno večjem obsegu zatirajo razni škodljivci rastlinske proizvodnje ter pleveli z različnimi bolj ali manj strupenimi kemičnimi pripravki, je ostalih opraševalcev cvetja — čmrljev, čebcl-samotark in drugih vedno manj. ker že skoraj ne najdejo več varnega kotička za gnezdenje. V času cvetenja sadnega drevja še ni veliko drugih opraševalcev zaradi tega. ker navadno prezimijo samo njihove matice in so njihove družine v tem času šele v prvem razvoju. Zato lahko danes mirno trdimo, da gre že kar okrog 90 izvršene oprašitve na račun čebel.
Glede na opisane razmere je razumljivo, da je tudi zadnji XIX. mednarodni čebelarski kongres v Pragi leta 1963 posvetil opraševanju žužkocvetnih kull
urnih rastlin po čebelah veliko pozornost. V posebni sekciji, ki je delala Pod naslovom »Ekonomsko vrednotenje opraševanja po čebelah« so prebrali več referatov, od katerih so bili najštevilnejši in po vsebini zelo zanimivi iz socialističnih dežel.
Povsod po naprednem svetu posvečajo čebelarske organizacije posebno v zadnjih letih oplajanju cvetja kulturnih rastlin po čebelah veliko pozornost. Čebelarske organizacije se tudi dobro zavedajo, da lahko zahtevajo za pospeševanje čebelarstva ustrezno finančno pomoč družbe oziroma države edino zaradi opraševanja. Tako pomoč nasplošno tudi že prejemajo. Lepe primere take družbene oziroma državne pomoči imamo v bližnjih sosednih državah v Avstriji, Cehoslovaški, Nemčiji, Bolgariji, Romuniji itd.
Po vseni tem razmotrivanju problematike opraševanja kulturnih rastlin Po čebelah sili samo po sebi v ospredje vprašanje, kakšno je to stanje pri nas. Ali bo naše čebelarstvo kos nalogam, ki nas čakajo v zvezi z bodočo sadjarsko proizvodnjo, in kaj smo doslej napravili v tej smeri. Vodstvo naše čebelarske organizacije se zaveda važnosti teh nalog. Plantažni nasadi se širijo in nastajajo novi. Značilno za te nasade je, da nastajajo pretežno zunaj naseljenih krajev, kjer navadno ni čebel. Talko potrebujejo ti nasadi čebele že sedaj,
čeprav so komaj začeli rodili. Omenil sem že, da je izdelala Zveza čebelarskih društev program sedemletnega razvoja čebelarstva v SR Sloveniji. V programu posvečamo pozornost problematiki opraševanja kulturnih žužkocvetnih rastlin po čebelah. Program so pregledali tudi kmetijski strokovnjaki in ga kot realnega sprejeli in vključili v sedemletni plan kmetijstva. Da bi program laže izvrševali, sino na zadnjem občnem zboru Zveze čebelarskih društev meseca maja t‘)(>4 sprejeli tudi ustrezno spremembo pravil, ki so jih medtem pristojni oblastni organi že odobrili. S premen jena pravila čebelarskih društev in Zoeze so tako široka, da lahko povezujejo organizacijsko vso čebelarsko dejavnost v Sloveniji, individualno in družbeno, pospeševalno, znanstvenoraziskovalno in gospodarsko. Prej ali slej se bo to videlo tudi na zunaj v ustrezno zastopanem vodstvu organizacije. Tako sestavljeno vodstvo bo sposobno voditi v splošno korist enotno čebelarsko politiko v naši republiki. Podobno so prilagojena prednjim načelom, tudi pravila Saveza pčelarskih organizacija Jugoslavije. Zaradi tega more predstavljati edino tak Savez pčelarskih organizacija Jugoslavije vse jugoslovansko čebelarstvo doma in v tujini.
Pristojne oblastne organe smo tudi obvestili, da ne bomo mogli uspešno izvrševati tega programa, če nam družba ne bo nudila ustrezne pomoči v finančnem in tudi v moralnem pogledu. S sprejetim programom se namreč vključuje slovenska čebelarska organizacija neposredno v kmetijsko pospeševalno službo. Pred njo se postavljajo zaradi splošnih družbenih interesov večje naloge, ki jih ne bo mogla opraviti z lastnimi sredstvi, ki komaj zadoščajo za njene redne društvene organizacijske naloge. Gospodarska dejavnost, iz katere je črpala Zveza svoj čas sredstva za pospeševanje čebelarstva, je bila namreč pred desetimi leti izločena. Ostala ji je saino še pospeševalna dejavnost, ki pa nič ne donaša, temveč le črpa že itak pičla sredstva. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da nas v teh prizadevanjih Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo z razumevanjem vztrajno podpira.
Zdaj pa še na kratko primerjajmo podatke iz obeh programov sadjarskega in čebelarskega, da bomo videli, v kakšni meri bo moglo naše čebelarstvo uspešno sodelovati pri opraševanju v nastopajočem sedemletnem obdobju. Za osnovo bomo vzeli mnenje naših sadjarskih strokovnjakov, da so potrebne v naših razmerah najmanj štiri čebelje družine za opraševanje enega hektara plantažnega nasada oziroma sadovnjaka. Tudi v znani napredni sadjarski pokrajini »Altes Land« pri Hamburgu postavljajo zadnja leta zaradi pomanjkanja čebel le po štiri čebelje družine na hektar. Naši sadjarski strokovnjaki so mišljenja, naj bi bila to spodnja meja, ki zagotavlja pri naših klimatskih razmerah še dovolj intenzivno oprašitev.
V	Sloveniji imamo vsega 85.000 čebeljih družin, od tega približno SOOO podjetje Agromel v likvidaciji. Za oprašitev okrog 27.300 ha sadovnjakov in sadnih plantaž je potrebnih 109.200 naseljenih panjev. Manjka torej 24.200 čebeljih družin. Čebel doslej še nismo po programu načrtno razporedili.
V	nekaterih krajih na deželi jih na žalost ni več. v drugih jih je zopet dovolj oziroma celo preveč. Čebele je treba torej že sedaj prevažati tako v kmečke sadovnjake kakor tudi v družbene sadne plantaže. Interesenti obeh sektorjev lastništva se že oglašajo pri naših terenskih organizacijah in sc dogovarjajo zaradi opraševanja.
Po programskih pričakovanjih bo leta 1970 ol) ustreznih pogojili za čebelarjenje skupaj okrog 110.000 čebeljih družin, od teh 10.000 v družbenem sektorju. Za op rušitev okrog 38.000 ha sadovnjakov in sadnih plantaž bo potrebnih 152.0(H) čebeljih družin. Primanjkovalo nam bo torej okrog 42.000 naseljenih panjev.
Navedeni podatki resno opozarjajo tako nas čebelarje kakor tudi pristojne oblastne organe, da bo treba v bodoče posveti4i čebelarstvu več pozornosti in da bo treba za njegov napredek zagotoviti tudi vsaj minimalna finančna sredstva. Ce teh ne bo, potem seveda naše čebelarstvo ne bo kos tem nalogam pri opraševanju.
Napačno bi bilo, če ne bi oh tej priložnosti v zvezi z opraševalnimi nalogami omenili tudi čebel podjetja Agromel v likvidaciji. To je dragocen živ čebelji zaklad, ki smoga ravno zaradi o pra sevanj a upoštevali tudi v programu razvoja čebelarstva v SP Sloveniji. Splošni interes in stališče naše organizacije je. da ostanejo te čebelje družine, kakih S000 po številu, v Sloveniji, kjer so bile pretežno tudi nabavljene. Prav bi bilo, da dobijo te čebelje družine družbena posestva in kmetijske zadruge, ki jih potrebujejo za opraše-vanje svojih plantažnih nasadov. Čebelarstva družbenih posestev, vključena kot pravne osebe v našo organizacijo, kakor je npr. to tudi na Cehoslovaškem, bodo tvorila nekake naravne mostove. Preko njih bo prihajala kot dopolnilo organizirana pomoč individualnih čebelarjev članov naše organizacije v času cvetenja plantažnih nasadov. S tem sem želel še posebej nakazati tudi perspektivo in smer za razvijanje skupnega dela individualnega in družbenega čebelarstva v okviru enotne čebelarske organizacije.
VREDNOST MEDU V NAŠI PREHRANI
VLADI MARTELANC
\ prejšnji številki našega lista sem v svojem članku prikazal, da so cene •nedu padle, čeprav je cena živil v zadnjih letih v splošnem narasla. Ker naš •ned večinoma izvažamo, smo odvisni od močne mednarodne konkurence, ki >ie dovoljuje višjih cen našemu medu. Ne preostaja nam torej nič drugega, kot (hi dvignemo domačo porabo, da bi čebelarji lahko primerno prodali svoj dragoceni pridelek. Tu mora čebelarju priskočiti na pomoč prepričljiva propaganda in učinkovita reklama. Vendar mora tudi čebelar nekaj več vedeti ° hranilni vrednosti medu, da bo lahko prepričal svoje odjemalce.
Naša vsakdanja prehrana vsebuje tale živila: meso in mesne izdelke, '»■leko in mlečne izdelke, jajca, maščobe, žitarice, zelenjavo, sočivje, sadje in sc kaj. Med to smo uvrstili naš med, čokolado, kakao, sirupe, marmelade, sadne sokove in sladkor. Vrednost živil ocenjujemo po njih hranilni vrednosti Ir> ne po teži. Hrano uživamo zato, da dobi telo z njo potrebne snovi za svoj °bstoj. Prebavljena hrana v našem telesu izgoreva in mu ustvarja s tem Potrebno energijo. Vrednost hrane merimo s toplotnim učinkom ali s kalorijami. I kalorija je množina toplote, ki segreje 1 1 vode za 1 stopinjo C. Kalorična vrednost našega kuriva — premoga — regulira tudi njegovo ceno. Pre-racunano je, da porabi človeško telo za vzdrževanje stalne toplote in za prc-
magovanje fizičnega dela določeno množino kalorij, ki jili črpa iz zaužite hrane. Zalo zahtevajo razni poklici ljudi, upoštevajoč tudi njihovo telesno konstitucijo, različno množino kalorij, lako je znano, da mora dohiti duševni delavec dnevno 2300—3000 kalorij, delavec z napornejšim fizičnim delom okrog 4000 kalorij, (ločim včasih težkim gozdnim delavcem v hudem mrazu tudi hrana s 5000 in več kalorijami komaj zadostuje. Hrani zvišujemo njeno kalorično vrednost s tem, da ji dodajamo maščobe, ki so najbogatejše s kalorijami. lako imamo v naših javnih prehrambenih ustanovah, menzah, domovih. bolnišnicah, hotelih in restavracijah pri vsakem obroku hrane določeno število hranilnih kalorij, katerih seštevek daje vrednost dnevne prehrane. Posebni za to določeni organi morajo nadzirati tako javno prehrano.
Zanimivo je pogledati razpredelnico, v kateri so razporejena živila glede na ceno. kalorično vrednost in ceno posamezne prehrambene kalorije v njih.
	Tabela kaloričnih		vrednosti za	1 kg '/Aoil		
			Prehram-		Kolikokrat	jt' kalori
		Cena za	benih	v c ii a	od medu	
	Vrsia živila	1 k# din	kalorij	1 kal or.		
			v 1 ktf		dražju	cenejša
1.	Govedina		1500	1115	1.16	7	
2_	teletina		1700	1200	1.63	9	
3.	Ribe		600	1400	0.40	2.5	
4.	Salama		1740	1740	1,00	5	
5.	Mleko		100	670	0.13		0.8
6.	Jogurt		160	520	0,30	1.7	
7.	Sir sred. masi. . . .	1100	2520	0.43	2.5	
8.	Kokošje jajce . . .	60	75	0.80	4.7	
9.	Olje .......	420	9250	0,05		0.3
10.	Surovo maslo . . .	1600	7570	0.21	1.2	
1 1.	testenine ......	360	3600	0.10		0.5
12.	Kruh		116	2400	0,05		0.5
15.	Krompir		60	870	0.06		0.3
14,	Kislo zelje . . . .	100	150	0.66	3	
15.	Jabolka		200	580	0.34	T	
16.	Pomaranče . . . .	300	450	0.62	3	
17.	Breskve		150	560	0.26	1.5	
18.	Melone		100	280	0.36	0	
19.	Čokolada		1600	5500	0,50	1,7	
20.	Marmelada . . . .	420	2740	0.15		0.8
21.	Med-prod. na debelo	350	5340	0,10		
22.	Med - drobna prodaja	580	3340	0.17		
23.	Sladkor		?’0	4000	0.05		0.3
Da dobimo pravo sliko, moramo kol živila izločiti predvsem maščobe, sladkor, delno mlevske izdelke. Samo s temi se ne bi mogli prehranjevati, ker jih telo ne bi preneslo. Zato moramo primerjati med z drugimi živili, ki jil' lahko uživamo v manjših količinah mešane z drugimi. Izvzamemo lahko le surovo maslo, ki ga lahko prenesemo v nekoliko manjših količinah kol med. Vemo. da so meso, mesni izdelki, ribe, sir in jajca važna beljakovinska hrana,
brez katere l)i težko vzdržali, ležko pa je dojeti, da so kalorije v teli živilih ih nogo dražje kol v medu (celo devetkrat, npr. v teletini). V tabeli je upoštevana le kalorična v red nosi medu kakor pri sladkorju. Analiza o sestavinah medu pa nam pokaže, da so v njem tudi take snovi, ki so mnogo več vredne kot pa same prehrambene kalorije. Ko bodo potrošniki lo nekoč upoštevali, bo povpraševanje po medu naraslo. Samo takrat bomo lahko primerno zvišali ceno našemu medu. ki je danes v svetovnem merilu naravnosl sramotna.
Da se med kol hrana mogoče teže uveljavlja, je kriva včasih tudi njegova struktura. Matere večkrat tožijo, da bi otrokom prav rade dale med. a da se z njim zelo popackajo. Edino s kristaliziranim je nekoliko bolje. Mnogi nepoučeni ljudje smatrajo kristaliziran med kot nepristen, a ne vedo. da se ravno v tekočih medovih skrivajo očime potvorbe. Poznamo mnogo stvari v prehrani, ki so podobne medu: razne mezge, paštete itd. Da pri uporabljanju teh nimamo težkoč. so jih dali proizvajalci v razne kovinske tube. iz katerih iztisnemo pri uporabi poljubno količino in jo nato z vijačnim zamaškom zopet tesno zapremo, da se nam ne pokvarijo. Da ne pride med v neposreden stik s kovino, imamo danes nešteto snovi, s katerimi jo lahko premažemo. Tube iz plastične mase bi bile naravnost idealne. Po tubi z medom bi segel najbrž marsikdo, ki mu je njegova vlečnost in lepljivost sioer neprijetna; iztisnil bi si ga poljubno količino na kruh. v čaj ali mleko, l ake tube bi morale imeti učinkovito litografsko reklamno sliko in posebno besedilo o pristnosti medu v njej. Verjemite mi. da bi po tako embaliranem medu segali ljudje, ki so pogoksto zdoma: turisti, športniki, planinci, taborniki itd. Naj omenim ob tej priložnosti, kaj sem doživel lani v Krškem. Podarili so mi tablico medene čokolade, izdelek bližnje tovarne, v kateri je zaposlen čebelar, priden odbornik tamkajšnje čebelarske družine. Prav 011 sam je gotovo mnogo pripomogel, da se je med njihovih članov le vrinil v tako važen proizvod. Pri tem se mi vsiljuje misel, da bi pričela tudi naša popularna tovarna čokolade v Lescah proizvajati kaj takega. Da je lahko tudi posamezen čebelar iznajdljiv v reklami 111 prodaji medu, naj omenim še nekaj, da se ne pozabi. Takoj po vojni sem večkrat obiskal sedaj že pokojnega čebelarja Milana Lična iz Ilirske Bistrice. Nekoč pred vojno je bila tudi v Italiji, pod katero je bilo tudi Slov. Primorje, cena medu zelo nizka, nekako 4 5 lir za kilogram. In ker ga čebelarji niso marali prodajati po laki ceni, so se jim doma kopičile zaloge. Tudi Ličen je •m el skoro za cel tovornjak sladkega pridelka. Kam z njim? Ne vem, na čigavo Pobudo so za popularizacijo porabe medu v Italiji uvedli nekak »teden medu«. Pokoj ni Ličen, ki ni bil samo odličen praktičen čebelar, ampak je imel prirojeno trgovsko žilico, je ta teden zelo pametno izkoristil. Najel je precejšen tovornjak z nepremočljivo ponjavo, ki jo je obdal z velikimi reklamnimi kulisami in učinkovitimi napisi. Če se še dobro spominjam, so bile kulise Poslikane. Na njih je bil snežniški medved z loncem medu, obris Snežnika in cvetje vseli mogočih barv. Preko vsega pa je blestel velik napis, seveda v italijanščini: Uživajte med iz zdravilnega snežniškega cvetja. S tako opremljenim tovornjakom polnim medu in s pripravo za polnjenje kozarcev različnih Velikosti se je pojavil na tržaških ulicah slovenski čebelar Ličen. V nekaj dneh je razprodal vse svoje zaloge medu po dvakrat višji ceni, kot je bila grosistična. I 11 ni šlo samo za odličnega čebelarja, ampak ponavljam, tudi Za iznajdljivega irgovca. Nekaj podobnega vedo povedati tudi starejši vipavski
čebelarji. V listih časih se je pojavilo pri njih kot soliden kupec medu znano čebelarsko in trgovsko podjetje »Ambrosoli«, ki je zelo cenilo pristen med slovenskih čebelarjev. To podjetje je imelo namreč tudi lastno velečebeiarstvo in trgovino z medom na drobno. Pokojni dr. Bobič, nestor goriških čebelarjev, mi je nekoč pravil, da je imelo to podjetje celo nekako tovarno medenih proizvodov, med katerimi so bili posebno znani bonboni, polnjeni s tekočim medom. Izdelava takih bonbonov je bila gotovo tajnost podjetja, ki je poznalo pravo razmerje grozdnega in trsnega sladkorja v medu. ki se zato ni strdil. Pred nekaj leti sem slišal, da to podjetje v Italiji še obstoji. Naše tovarne izdelujejo mnogo bonbonov, ki so polnjeni z raznimi odišavljenimi marcipani, sadnimi želeji in sirupi. Ali ne bi lahko med to pisano šaro uvedli tudi bonbone. ki bi ji polnili z medom?
Kot tradicionalna poslastica ob raznih praznikih in družinskih slavjih je pri Slovencih zelo priljubljena potica. Posebno dobra je. če je v njej med z zmletimi orehi, lešniki ali mandeljni. Čeprav imajo po navadi vsi družinski člani radi potico, je pri tem delu žrtev hišna gospodinja, posebno ko pripravlja nadev. Treba je zmleti orehe, segreti med. pripraviti potrebne maščobe za razmaz in še mnogo drugega. Nič čudnega, tla se gospodinje tega dela boje in sežejo raje po tovarniškem pripravku v zavitku pod imenom »Metkin kolač«. Ta se z dobro potico seveda ne da primerjali, rešitev pa je le taka. da je »volk sit in koza cela«. Vse pogosteje bi v naših družinah jedli medene potice, če bi imele gospodinje v primerni tubi že pripravljeno zmes potičnega nadeva, ki naj bi vseboval med. zmleta jedrca orehov, lešnikov in preparirane maščobe iz surovega masla ali margarine. Edino delo bi imela gospodinja le s testom in stepanjem jajc. Potem bi na razvaljano testo iz primerno segrete tube iztisnila še navedeni medeni nadev, ga razmazala po testu in dala potem zvito potico vzhajati. Delo pri potici bi se s tem znatno skrajšalo.
Tudi turistom, športnikom bolnikom in prebolevnikom bi lahko nudili take visoke kalorične medene paštete, ki bi imele poleg bogatih vitaminov skoro 5500 prehrambenih kalorij. Seveda ne bi smeli takih proizvodov, ki se v doglednem času lahko pokvarijo, kopičiti v prevelikih zalogah. Produkcijo bi morali vskladiti s tekočo porabo.
V	gornjih vrsticah sem navedel le nekaj primerov, kako naj bi se pričel polagoma uveljavljati naš med. Gotovo pa obstoji še nešteto drugih možnosti, da bi si med pridobil svoje zasluženo mesto. To naj bi bili drobni kamni, s katerimi bi zgradili stavbo večje potrošnje medu v Sloveniji in v ostalih republikah. Pri tem važnem delu smo dolžni pomagati prav vsi. Šele takrat, ko se bomo približali povprečni porabi medu v naprednejših državah, bomo jugoslovanski čebelarji s ponosom lahko rekli: »Med je postal pri naših delovnih ljudeh hranilo, zdravilo in krepčilo!«
I)VA EPIGRAMA
Oj. človek, ti. ki meniš, da si krona stvarstva, k nam pridi se učit požrtvovalnosti in gospodarstva.
Če k čebelam le denar te vleče,
ej, prijatelj, z njimi res ne bo nobene sreče.
naše Čebele v aprilu
EDI SENEGAČNIK
Prve dni lega meseca mora paziti čebelar na dve stvari: na količino hrane v panju in na zalego. Zaradi toplejši h dni in obnožine, ki jo čebele že pridno prinašajo, začne matica sedaj pridno zalegati in tako porabi družina tudi več hrane. Vse zimske mesece do konca marca so porabile kakih 5 ali 6 kg. V panju mora hrti sedaj še vedno 7 do 8 kg zaloge. Naši čebelarji prav dobro vedo, da morajo imeti čebelje družine ol) zazimljenju najmanj 12 kg zimske zaloge. Potem se jim ni treba prav nič bati, da bi bile čebele v prvih aprilskih dneh brez hrane. April pa je navadno prav muhast s svojim nestalnim vremenom. Leto za letom opažamo, da čebele ne morejo izkoristiti spomladanske paše in zaio so navezane samo na hrano v panju. Zaloge iz dneva v dan kopnijo in če ob cvetenju sadnega drevja dežuje, nam začno družine prav takrat padati od lakote.
Izberimo si kak topel dan, da na hitro pregledamo vse čebelje družine. Satov ne jemljemo iz panjev, ker bi s takim ravnanjem čebelam samo škodovali. Vedimo, da potrebujejo čebele zdaj največ toplote. Ko odstranimo okence, hitro ugotovimo, kje je gnezdo. Potegnimo iz sredine sat le do polovice in se prepričajmo, kako je z zalego. Če je ravna in strnjena, je vse v redu in sat potisnemo v panj. Zdaj nas zanima samo še količina hrane. Poglejmo sate ob gnezdu. Če so še polni in zaliti, je družina v redu. Panj hit'ro zapremo in
Čebelja družina pred krmljenjem ob koncu innrca
Tudi rezervne družinice /učnemu krmiti
•Til 1 oplo odenemo. Ce so slamnice s papirjem morda vlažne, jili preslišimo na soncu, kajti vlaga zelo škoduje. Družine pa pustimo zdaj v miru in jih sploh več ne pregledujmo. Opazujmo jih le pri žrelu. Ce nosijo obnožino. in v tem mesecu se ne vrne skoro nobena pašna čebela brez nje, bodimo kar mirni in prepričani, da je vse v redu. Ob dobri obnožinski paši in zadostni količini hrane se bodo družine prav lepo razvijale. Zadaj za okenci je vsak dan več živali, ki dokazuje, da je s panjem vse v redu. Prav nesmiselno bi bilo. da bi kakorkoli šarili po panju.
Tudi ta mesec opazimo pogosto brežina lične družine ali pa take, v katerih gospodarijo trotovke. Brezmatični družini takoj dodamo rezervni prašilček. trot ovce pa razderemo. grbasto zalego porežemo in sate porazdelimo po drugih panjih, če so še dobri. V prazne panje bomo pozneje preložili rezervne družinice in jim dodali iiz močnih družin sat ali dva zalege. Te družinice, ki imajo mlade matice, se bodo hitro razvile in kmalu tekmovale z najboljšimi plemenjaki.
Zožene družine razširjamo tako. da jim postopoma dodajamo tiste medene sate. ki smo jih bili jeseni odvzeli. Dobro je, če pri tem pokriti med odkrijemo in ga rahlo poškropimo z mlačno vodo. Take družine se neverjetno hitro razvijajo. Ker jih le postopoma razširjamo in so še vedno zožene, jim je toplo in prav toplota vpliva vzpodbudno na za lepa nje matice.
V	naših krajih je pomladna paša iz leta v leto vedno bolj nezanesljiva. Čebele se ne razvijajo tako. da bi lahko sredi maja izkoristile prvo izdatnejšo pašo. Skoro povsod po Sloveniji imamo ravno v maju in juniju glavno pašo.
P o k'm ji' z njo konec. Če ne zannede gozdovi, smo za to leto že opravili, razen (e seveda ne prevažamo, /ato skušamo Indi čebelarji nekako premodriti inu-luisto naravo jirav s tem. da saini ustvarimo neke vrste trajno in nepretrgano pašo v panjih samih. In že simo pri krmljenju na zalego, o katerem smo zadnja leta mnogo pisali. Da hi o tem «pet ne razpravljali, je prav. da si preberejo čebelarji v lanski -k številki našega lista obširen članek o tem na strani 105. S tem si bodo osvežili spomin na to izredno važno spomladansko opravilo. Ker pa je vsako leto kaj novega, je prav, da ta članek letos dopolnim in čebelarje ponovno opozorim na novo zdravil« lumidil B. Še vedno upamo, da ga bomo do prvih aprilskih dni dobili. O njem smo že obširno pisali in čebelarji ga bodo uspešno uporabljali namesto nosemaka, dali ga bodo pa lahko tudi v sladkorno testo. Letos medenih pogač ne bo, zato naj si čebelarji sami napravijo sladkorno testo. Ker je v naših krajih povsod dovolj obnožine, testu ni treba dodajati nobenih beljakovinastih nadomestkov. Ce pa bi kdo že hotel kaj dodati, priporočamo posneto- mleko v prahu in jajčni rumenjak v prahu. Na I kg testa damo lOdkg posnetega mleka in prav toliko jajčnega pralni. Sicer pa imamo letos na voljo dovolj medu. ki ga po tako nizki in naravnost sramotni ceni nikakor ne moremo prodati. Uporabimo ga raje za krmljenje na zalego. Napolnimo s kristaliziranim medom pitalnike in presenečeni bomo konec meseca opazovali njegov učinek pri izredno razvitih čebeljih družinah. Med je pač med in zlasti pri krmljenju na zalego je nenadomestljiv. Posebno pa se je izkazal kostanjev med. ki ima v sebi največ obnožine. Lani sem fotografiral nekaj takih družin, ki so dobile meseca aprila dva do tri kilo-
Istu čebeljai družina po krmljenju ob koncil aprila
grame kostanjevega medu oziroma sladkornega testa, napravljenega s tem medom. Na slikah lalvko čebelarji sami presodijo, če se je to splačalo ali ne. Kaj pomenijo iako močne družine na akacijevi paši, ni treba pojasnjevati.
V	panjih z nakladami čebelar ne lx> imel ta mesec drugačnih opravil. Ker porabijo čebele v njih nekoliko več hrane, bodimo pozorni na to, da žival ne bo stradala. Pri krmljenju na zalego lahko položimo trdo sladkorno testo na satnike pod vmesni pokrov. Dobro pa pazimo, da se bodo pokrovi tesno prilegali in dobro zapirali, kajti toplota je tudi pri teh panjih spomladi zelo važna.
Še na nekaj ne pozabimo. Ce v bližini čebelnjaka ni reke ali potoka, poskrbimo za napajalnike s tekočo vodo. V njih ne sme nikoli zmanjkati vode. Zlasti sedaj, ko smo začeli krmiti na zalego, jo čebele mnogo potrebujejo. Navadimo jih že sedaj na to. da jo bodo iskale na napajalniku in ne kje drugje. Zdajle spomladi jo pogosto iščejo na drevesih ali na podrasti. Ce smo le-te škropili s strupenimi pripravki, se bodo čebele zastrupljale. Pa tudi sicer je napajalnik jako važen, saj preprečujemo z njim vse mogoče čebelje bolezni. 'Tekoča voda namreč sproti odplavlja morebitne bolezenske klice, ki jih puste čebele na napajalni deski. Prav je. da tako napajalno desko večkrat razkužimo z vročo vodo ali z lugom. Nikakor pa ne priporočamo napajalnikov s stoječo vodo, kjer se čebele zlasti zdaj spomladi prav lahko okužijo z nosemo.
ŠE O ROJENJU
LOJZE Z A P U S E K
Mnogo je bilo že napisanega o rojenju, vendar se mi zdi prav, da dodam še nekaj vrstic iz svojih izkušenj. Vsak čebelar začetnik se zelo veseli rojev, da bi si s tem lahko povečal število čebeljih družin. Nasprotno pa se brani rojev čebelar, ki ima že določeno število panjev za svoje čebelarjenje.
Ze dolgo čebelarim z večjim številam čebeljih družin, kljub temu pa je pri meni še danes vsak roj zaželen. Menim namreč, da ne morem uspešno čebe-lariti, če ne dobim vsako leto vsaj nekaj rojev.
Imam dva čebelnjaka: eden je v nižinskem predelu na 350m nadmorske višine, drugi pa je v višini 750 m.
Okolica nižinskega čebelnjaka je zelo primerna za izlet rojev, ki jih lahko brez težav spravim, kadarkoli se pojavijo pri čebelnjaku, pa čeprav v večernih urah. Ne delajo mi težav in doslej si zaradi ogrebanja nisem belil glave.
Zadnja leta sem se posebno posvetil čebelarjenju pri čebelah v višinskem čebelnjaku, katerega okolica se precej razlikuje od nižinskega predvsem zaradi tega, ker raste v njegovi bližini visoko drevje. To so hrasti, breze, kostanji in še druga drevesa. Vzpenjajo se visoko nad jarki in griči. Ta okolica in drevje sta dolga leta omogočala rojeni, da nisem bil njihov gospodar in skoraj 70%' jih je pobegnilo, ker se zaradi težkega terena ni bilo moč približati grozdom.
Zaradi vsakoletnih pobeglih rojev sem posvetil vso skrb družinam, ki so se pripravljale na rojenje. Vsak čebelar dobro ve. da je nesmiselno posegati v družino, ki je že v rojilnem razpoloženju, da bi s tem preprečil rojenje. Kaj
sein storil, da sem obvladal in obdržal roje? Vso skrb sem posvetil družinam, ki so se pripravljale na rojenje. Ujel sem matico, ki je bila pripravljena za roj. Previdno sem ji pristrigel eno tretjino obeli kril. Opozoriti moram, da je treba delati to zelo previdno, ker pri prijemu matica zelo rada dvigne noge v višino klil in pri najmanjši neprevidnosti lalvko čebelar pristriže poleg krila tudi nogo in s tem seveda uniči matico. Ko sem lepo pristrigel krila, sem jo spustil nazaj v njeno družino. Tako sem opravil najvažnejše delo in si s tem brez muk osvojil vse čebele, ki imajo namen rojiti, ter seveda tudi matico s pristriženimi krili. S tem sicer nisem preprečil rojenja, temveč matici samo onemogočil, da bi zletela z rojem. Prisilil sem jo, da mora pristati v neposredni bližini čebelnjaka, to je do 10m od panja. Matico takoj pokrije kupček čebel. Tako jo lahko brez težav najdem in priprem v matičnico ter priprto vrnem v njen panj. Razumljivo je, da se izrojene čebele brez matice vrnejo v svoj stari dom, kjer spet zasedejo satovje, 'le čebele se počutijo sedaj izrojene.
Znano je, da mora imeti vsak čebelar močno rezervo štirisatarjev, vsaj dva na deset družin. Sedaj je najidealnejša priložnost, da si jih napravi. Iz izrojenega panja vzame po lastni presoji enega do tri sate zalege in tako dela j) ra šilčke ali umetne roje. Te čebele pa >se izjemno ne vračajo v stari panj oziroma v stari doni, pač pa ostanejo v novem domu in takoj začno skrbeti zanj. Tej družini ali narejencu dodamo istočasno matičnike po možnosti iz prclegajočih družin. Tako imam takoj mlado dobro rezervno tlružino.
Družina, ki je rojila in je sedaj zgubila zalego s čebelami, je pri tem le nekoliko oslabela, tako da tega niti ni opaziti, saj smo ji pri tem odvzeli le kako četrtino pašnih čebel. Tej družini sem vrnil priprto matico le takrat, če je bila še mlada, potem ko sem seveda porezal vse matičnike. Taka družina sc v tem lotu ne pripravlja več na rojenje, temveč prične pridno izletavati že naslednji dan.
NAPAKE
V I R M A S A N
I.
Odkar čebela rimo v panjih s premičnimi sati, je vsako jesen večje povpraševanje po suhih čebelah. Kje so dobile to ime, ne vem. Po mojem to ni pravi izraz. Saj niso suhe in tudi' ne prazne, ker se pri ometanju napijejo medu. Morali homo dobiti boljši izraz, kot ga imamo sedaj.
Kolikor več potrebujejo čebelarji jeseni teh čebel, toliko teže se dobe. Vzrok je pač v tem, ker je zmeraj manj čebelarjev kranjičarjev. Ti so čebela-rili le na roje in v dobrih letinah se je število panjev do jeseni potrojilo. Dokler je bila še dobra kupčija s plemenjaki, so spomladi odvisne panje prodali izvoznikom in obdržali določeno število za dom. Ko pa je inozemstvo zaprlo meje naši čebeli, so morali jeseni podirati in odvečne čebele žveplati. Danes jim. tega ni treba, ker je čebel zmeraj premalo za vse, ki jih potrebujejo.
Največji porabniki teh čebel so čebelarji, ki imajo poleti čebele v dobri gozdni paši na smreki ali hoji. Navadno so ti kraji brez obnožinske paše,
zal» d m/'inv nc morejo {rojili toliko zalege, kol hi bilo potrebno. Vso skrb posvetijo čebele le donosu medu, panj se z njim polni, a zalege je vedno manj. Čebele. I <i smo jih dobili od daleč, lahko takoj zvečer dodamo svojim brez bojazni', da bi drugi dan oil letele.
Kako in kdaj naj jih dodamo, da bo najbolj prav? Tu ima skoraj vsak čebelar svoje pravilo. Kni jih dajo kar v plodišče, drugi v medišče, tretji pa jih stresejo zvečer na brade panjev. Vse je pač odvisno od spretnosti čebelarja in razpoloženja čebel v panjih, katerim ji h dodamo.
Sam sem preizkusil vse načine in ostal pri tretjem, to je. da jih stresem zvečer na brade in ponoči se lepo izprašijo \ panje. Brade panjev v ta namen s primerilo desko povečani in nanje nasiljem čebele. Ko te deske zjutraj odstranim, dobim na njih le redko mrtvo čebelo. Vse so se lepo spražile v panje in ker niso prišle prazne, «o bile tudi lepo sprejete.
Drugače je zopet dodajanje čebel, ako podiramo v lastnem čebelnjaku in damo čebele svojim panjem. Navadno jih takoj ometemo v določene panje, kjer se počasi sproisijo vanje. Ako imamo premično satje, je najbolje, da ga s čebelami vred vložimo zvečer v izpraznjeno medišče. Ne pozabimo prej odvzeti matice, sicer lahko nastane vojna v panju in namesto močnega panja bomo našli v medišču kup mrtvili čebel.
Letošnjo jesen je prišel k meni star mizar, ki pa je kol čebelar še mlad. Potožil *ni je, da je zjutraj podrl panj nemške normalne mere. Čebele je sproti ometal v AZ-panj in ta mu je sproti vse pomoril. Prosil me je za nasvet, kaj naj stori. Podrl bo še več panjev in rad. bi dodal čebele drugim panjem. Skrbi ga. da se to ne bi spet ponovilo. Talko dodajanje nima pomena in rajši jih zažvepla, ker bo imel z mrtvimi lažje delo kot z živimi.
Iz nadaljnjega pogovora sem počasi zvedel, da je prejšnjo noč do dveh zjutraj krmil sladkor za zimsko zalogo. Popolnoma naravno je bilo, da so bile čebele zaradi tega zjutraj še vse razburjene in so dodane čebele smatrale za roparice in jih brez usmiljenja poklale. Poleg tega je temu panju prejšnji dan menjal matico in čebele so bile razburjene že zaradi tega. Ker pa so celo noč delale, so bile še bolj bojevite. Rekel sem mu. naj sedaj počaka s trganjem vsaj teden dni. da se panji popolnoma unvire in naj jim šele potem doda čebele. Možakar me je ubogal in vsi panji so potem radi sprejeli dodane čebele.
Čebelarji, učimo se ob napakah drugih, le sami jih nikar ne delajmo. Pri vsakem delu v panju moramo upoštevati tudi razpoloženje čebel. Tudi dodajanje čebel v jeseni ni tako enostavna stvar, ako hočemo imeti kaj koristi od njih. Pašne čebele izčrpane odmirajo, mladih, ki bi to izgubo nadomestile, pa ni. Navadno se ta paša zavleče do jeseni, ko bi najbolj potrebovali močne družine z mnogimi mladimi čebelami za vzimljenje. Tako pa je v panju le malo čebel in še te so stare, zdelane, ki ne bodo dočakale pomladi.
In kako pomagati vsaj delno tem oslabljenim panjem, je skrb vsakega pravega čebelarja jeseni. Združevati ne kaže, nima pomena, ker so v vseli panjih enako močne družine. Edina pomoč je v tem, da jim pomagamo s tujimi mladimi čebelami.
Kranjiče podirajo navadno po končani jesenski paši, to je konec septembra ali v začetku oktobra. Ciin pozneje je to. tem bolje je za čebelarja odjemalca, ker bo dobil čim več mladih čebel.
Čebele ometamo v zgodnjih urah, ko je še hladno, da čim manj od leta-vajo iz panjev. Ko jih ometamo v za to pripravljene zaboje, delajmo mirno, počasi'. Pustimo jim. da se pošteno napijejo medli, da ne bodo šle suhe od doma. Matico prip rento v matičnico in jo obesimo v zaboj. A ko smo dobili čebele v bližini svojega doma, jih dajmo za tri dni v temen hladen prostor, da vsaj malta pozabijo na svoj prejšnji domi. Ako bi jih takoj dodali svojim panjem; bi se večina vrnila na svoje staro mesto.
O/;, ured.: Suhih čebel ne smemo dodajati družinam, ki so bile na kakšni drugi paši in imajo zato drugačen vonj. Nekoč sem jih hotel dodali pra-šilčkom, ki so bili na jesenski resi. la ima značilen vonj, precej drugačen kot ajda. Čebele so takoj planile nanje i'll jih pomorile k sreči le eno zajemalko. Te čebele sem dobil iz kranjičev. ki so bili na ajdovi pašii. Suhe čebele sem dal potem na sate z resjevim medom in jih čez nekaj dni brez izgub dodal prašilčkom.
II.
Odkar je človek udomačil čebelo, jo stalno skuša čim bolj podrediti sebi. da ji olajša delo in da dobi od nje. čim več. Izumil je premičen sat in s tem v z vezi tudi satnico. Ta je v rokah pravega čebelarja njemu in čebelam v veliko korist. Nevešč čebelar, ki jih ne uporablja pravilno in o pravem času, več škoduje čebelam, kot koristi.
Uporaba sat nie je vsestranska tako pri rojili kot pri plemenjakih. Pri teh jih rabimo največ spomladi pri prestavljanju, ako nimamo zadosti rezervnega satja. Tudi če ga imamo dosti, moramo dodati vsaki družini spomladi vsaj tri ali štiri cele satnice. Mlade čebele se morajo sprostiti voska in graditi.
Zložljiv čebelnjak tov. Virmašana na paši v Istri
til
S tem obnovimo vsako leto nekaj satov in lahko starejše ali slabo izdelane odstranimo. Nikdar ne smemo dati panjem, ki imajo stare matice, satnike z začetki, to je le z nekaj centimetri satnic. Družine nam bodo izdelale samo trotovino. Od tega nimamo druge koristi kot nekaj voska
Satnice moramo dajati vedno le ob zalego, pa naj bo to	v	plodišču	ali
medišču. Nekateri čebelarji jih postavljajo med zalego, češ da bodo prej in lepše izdelane. To ni pravilno. Sati z zalego morajo ostati skupaj v plodišču in medišču, ker ostane le tako potrebna toplota skupaj. Najraje	ji h	izdelajo	v
plodišču. le ob dobri paši jili delajo tudi v medišču.
Najbolj uspešno jili uporabljamo pri rojili. Roj bo ob količkaj dobri paši izdelal vse samice. Kakor sem že prej omenil, moramo tudi roju. ki ima staro
Roj se ni zmenil zu satnice, ampak je začel delati po svoje
matico, dati le cele satnice, da ne dela preveč trotovine. Roju z mlado matico lahko damo, ako imamo dosti celili satnic, tudi le začetke. Ta bo delal čebelno satje, ker ne bo rojil in zato ne potrebuje trotov. Vendar svetujem vsakemu čebelarju, ki hoče imeti res lepo izdelano satje, da uporablja le cele satnice.
Panj, kamor stresemo roj, mora imeti cele satnice ali pa samo začetke prav v vseh satnikih. Tako. jih morajo čebele zasesti in začeti z delom. Ako jim damo le nekaj praznih satnikov, se ne bodo lotile satnic, ampak sedle v prazen prostor in tam delale po svoje. Iz priložene slike je lepo razvidno, kako dela tak roj. To je bilo letos na paši v Istri. Star, toda neizkušen čebelar, ki mu je uspeh prejšnjega leta zmešal glavo, da si je nabavil večje število panjev, je mislil, da bo odslej) vsako leto dobra paša in da bo imel medu na tone. Imel je še en prazen panj s satnicami v plodišču, a v medišču le pet praznih satnikov. Imel je roj in ga dal v plodišče. Tu je lepo delal, kolikor je mogel. Dobil je še drugi roj in tega je stresel v isti panj v med išče. Roj pa se ni lotil satnic, ampak se je naselil v praznem prostoru in začel lam delati satje po svoji volji. Gradil ni vzporedno s satniki, ampak počez. Napravil je šest satov od stropa do tal, matica jih je zalegla in čebele so jili napolnile
z medom. Satnice je pustil lepo v miru in ni kazalo drugega, ko tla je čebelar vse satje izrezal in združil čebele s spodnjim rojem.
Kaj je bilo narobe pri vsem tem? Čebelar bi moral dodati drugi roj prvemu v plodišče. To bi bil storil tem laže, ker sta imela oba mladi ne-sprašeni matici. V tem primeru bi bil imel vsaj plodišče izdelano. Tako pa je imel v plodišču izdelanih pet satov, v medišču pa nič.
Pregovor pravi, da da majhen grm slabo senco; tudi od slabih rojev ne sinemo pričakovati čudežev.
NEKOLIKO VRSTIC O ČEBELARSTVU V SREDNJI ISTRI
MIRKO C OK. BUZET
Tukaj čebelarim že 40 1'et in zato nameravam obuditi nekaj spominov. Sem Tržačan in od leta 1920 živimi v Buzetu. Leta 1919 in 1920 sem služboval kol uradnik lesne stroke pri pok. Antonu Žnideršiču (Košomatu) v Ilirski Bistrici. Tam sem videl prvič njegove AZ-panje. Ker me je imel zelo rad. mi je večkrat pri kosilu ali večerji pripovedoval o čebelarstvu. Do takrat nisem o čebelah še nič vedel, čeprav smo imeli doma, ko sem bil še otrok, kakih 20 kranjičev. Na žalost se ne spominjam^, da bi se bil kdaj najedel medu. Žnideršič je bil zelo moder gospodar in poštenjak, pa sem ga zato spoštoval kot svojega očeta. Večkrat je poudarjal, da pri čebelah ni še nihče obogatel, človek ima pač veselje in ljubezen do teh živalic. Dejal mi je, da je od petih let eno zelo dobro, eno zelo slabo, tako da se izenačita — ostala tri leta pa so srednja in ob takih rine čebelar naprej. Zal mu je bilo, da sem ga zapustil in tudi meni je bilo. Takrat je bil pri njem za čebelarja tov. Iva>n Šajn, s katerim sva se dobro razumela in večkrat mi je pokazal razna opravila v čebelnjaku. Še sedaj sva velika prijatelja1. Napravi mi vsako leto satnice iz voska, ki mu ga pošiljami. Včasih mi pregleda in zazimi čebele.
Nikdar ne pozabim jeseni leta 1919, ko smo v Znideršičevi družini večerjali. Zunaj je bila že popolna tema. Kar naenkrat zaslišimo klicanje na pomoč in vsi se poženemo- iz hiše. Za hišo na bregu zagledamo- prelep Žnideršičev čebelnjak s 30 panji v plamenih. Prisopihali smo vsi na pomoč, toda zaradi prevelike vročine in pobesnelih čebel ni bilo- mogoče ničesar rešiti. Gotovo je hotel kdo pokrasti med iz panjev, zato si je svetil s1 svečo, ki je po nesreči povzročila požar. Po naključju so pritekli tudi orožniki iz Trnovega k požaru. Ko je bilo vse do tal požgano in uničeno, so našli med kamenjem, s katerim je bil prej Obložen čebelnjak, nekaj starih avstrijskih vojaških pušk. Fedaj so Žnideršiču zvezali roke in ga odpeljali. Nič ni pomagala moja prošnja, naj ga oproste, ker on tega orožja ni skril v svoj čebelnjak. Bil sem edini, ki je znal govoriti italijansko, Žnideršič takrat še ni znal tega jezika. Tako je moral siromak v tržaškem zaporu presedeti mesec dni. Poleg žalosti in škode, ki jo je utrpel zaradi požara, je doživel še to. Nekajkrat sem ga obiskal v zaporu in mu prinašal pakete.
V	oktobru 1920 sem se iz Bistrice priženil v Buzet in drugo leto jeseni sem kupil nekaj pokončnih istrskih kranjičev, kakršne sem videl po vsej
Istri. I m sem \ idc-l iudi \eč starih okrog 70 cm visokih čokov — votlih debel, ki so i>iii zamazani s kravjekom ali z apnom. Na notranji si rani imajo v sredini povprek križ iz dveh šil), da je satovje bolj trdno. Kupil sem iudi čebelarsko knjigo, kjer je l>il točen opis AŽ-panja. I eh sva napravila s pokojnim svakom 26 in lo v nekaj letih, pač po potrebi, ko sva prestavljala kranjiče ali čoke v AŽ-panje. Stanujem v hiši na bregu blizu železniške postaje. Lega je zelo ugodna za čebelnjak in čebelarjenje.. Napravila sva tudi točilo na štiri sale, ki ga še danes uporabljam. Je iz cinka: ni sicer moderno, je pa dobro. In tako ločim navadno dvakrat na leto spomladi več, jeseni manj. Po vojni točim vedno manj. ker so akacijo, ki je rasla ob progi, skoro popolnoma uničili. Brž ko zrasle malo debelejša od palca, jo že posekajo. Opozoril sem že večkrat progovnega nadzornika, toda vselej brez uspeha. Imam vedno od 20	26 AŽ-
panjev. ki so mi zelo všeč. So zelo praktični in drugih ne bi vzel. čeprav bi mi jih kdo podaril nove. Uvidel sem. da je odvisen uspeh od čebel in paše, ne pa od panja. Če je paša dobra, so tudi koši iz slame in votli čoki polni, pa čeprav so z blatom zamazani, /e 40 let torej točim navadno dvakrat na leto. Leta 1956 pa nisem, kajli spomladi se mi je zdelo, da se ne splača. Pako sem čakal, da bom jeseni več. Jesen pa je bila (udi slaba in čebele sem moral za zimo celo nakrmili, kar pa napravim kaj’ preprosto. Skuham velik lonec vode v razmerju 2 litra vode in 5 kg sladkorja. Ko se to zmlači. nalijem raztopino zvečer \ prazne kilogramske konzervne škatle. Družina dobi od ene do pet škatel sladkorne raztopine. Da se ne bi čebele utopile, dam na vrh slamo ali travo. Krmim prve dni oktobra v mraku ali ponoči in zjutraj je navadno že vse prazno. Še prej pa pregledam sat za satom, da ugotovim, koliko potrebujejo posamezne družine. Pri nas zadostuje 8 kg. V zadnjih letih sem moral že nekajkrat krmili. 50 let poprej pa ni bilo treba, ker so bile vedno dobre letine. Zaradi lakote mi tudi že nad 50 let nobena družina ni padla in tudi ropale se niso čebele nikdar. Bolezni nisem še opazil. Nekajkrat sem sumljive čečcbc takoj poslal v Ljubljano na pregled. Ugotovili so vselej, da so zdrave.
Pukaj’navdušujem mlade fante za čebelarjenje in jim obljubljam, da jim bom pomagal z nasveti in tudi drugače. Zaradi starosti bom moral prej ali slej opustiti čebele. Edinega sina. ki mi je pridno pomagal pri delu, čeprav je študiral, so mi Nemci pred hišo ustrelili. Star je bil ravno 20 let. Na žalost pa misli mladina le na motorje in plese. Za čebelarstvo je gluha prav tako kot za poljedelstvo. Vse hiti v tovarne in v mesto v dobre službe, kjer delajo le 8 ur. Cemu bi'se mučili in skrbeli kot mi? Morda «o bolj pametni.
Tukaj v buzetski občini je še nekaj starih čebelarjev, vseh nas je šest. Smo pa tako raztreseni in oddaljeni po bregovih, da se niti ne poznamo. Zato tudi nimamo nobene organizacije, sestankov ali predavanj. Pred 20 ali 40 leti si lahko opazil pred vsako kmečko hišo nekaj starinskih panjev — sedaj pa mogoče pred vsako stoto hišo. Leta 1050 je tukajšnja kmetijska zadruga nabavila 70 AZ-panjev. Toda vse je izginilo, da ni ne duha ne sluha o njih.
Sem edini izmed tukajšnjih čebelarjev, ki sem naročen že od 1946 leta na Čebelarja. Vselej takoj vsega preberem, ker mi je všeč. Drugi pa sploh niso nikjer včlanjeni in niti ne berejo čebelarskih knjig.
Op. ur.: Na občnem zboru lirvatskih čebelarjev v Zagrebu dne 28. 111. 1965 sem slišal, da se je ustanovilo tudi čebelarsko društvo v Buzetu. Torej gre tudi v Istri na bolje.
novice iz četeHejja sveta
Nove čebelarske knjige. V našem listu bomo odslej objavljali tudi naslove novih čebelarskih knji j;-. Zadnje mesece je /budil veliko pozornost ungleško-francosko- nemško- rusko- poljsko- češki slovar čebelarske terminologije. Slovar so natisnili preteklo jesen na Poljskem, potem pa ga poslali v Anglijo, kjer ga je moč dobiti pri Angleški znanstvenidružbi v Londonu. Zveza bo skušala dobiti nekaj primerkov za svojo knjižnico. Znani angleški čebelarski znanstvenik Leslie Hailey s čebelarskega inštituta v Rothumstedu je napisal knjigo Kužne bolezni! čebel . To je najnovejša knjiga o čebeljih boleznih. V njej podrobno obravnava zlasti nosemo in učinkovitost antibiotika fumidila. Angleži so pripravili tudi tri čebelarske knjige za mladino. Prva ima naslov Skrivnost čebel (avtorja Bunn-Ridc-hardis). Knjiga ima 19 strani1. Drugo je napisal Goudey in ima naslov »Tu prihajajo čebele . Knjiga ima 94 strani. Iz poljščine so ipre vedli knjigo C. Levan-dovske »Svet čebel . V Ameriki je izšla druga izdaja Ribbandsove knjige Vedenje in socialno življenje čebel. Ta knjiga je izšla prvič v Angliji leta 1955. Lani je izšlo tudi več nemških čebelarskih knjig. Te bodo naše čebelarje prav gotovo bolj zanimale, saj zna marsikdo nemško. Knjige so tele:
Evenius, J. Das Honigbuch: die Gewinnung, Behandlung und Bewertung. (Knjiga o modu: pridobivanje, ravnanje z njim in vrednost). München: Eliren-wirtli Verlag (964. Cena 7.80 DM. Knjiga ima 87 strani.
Kriiger. I’’. und Reid iger. 11. Von Bienen und Imkerei (O čebelah in čebelarjenju). Frankfurt am Main: Verlag Moritz Diesterweg. Knjiga iima 95 strani.
Oetting. W. und Schulze-Everding. B. Praktische Bienenzucht. Minden:	Al-
brecht Philler Verlag. Knjiga ima 210 strani, izdaja je že tretja. Cena 4DM.
Schönfeldt, S. Das Jahr der Bienen. (Čebelje leto). München: T.ucas Cranach Verlag. 47 strani. Cena 6.80DM.
Pomladno škropljenje sadnega drevja.
Kjer še niso škropili sadnega drevja pozimi, ga bodo iprav gotovo spomladi.
Zdaj pa obstoji nevarnost, da bo padalo škropivo na cvetlice, ki rastejo v sadovnjakih im v neposredni bližini. Čebelarji naj se pomenijo s škropilei iu jih prosijo, naj škrope ob hladnem vremenu, ko čebele ne izletavujo. Navadno uporabljajo oh tem času Rumesun, ki je zelo hud strup za čebele in tudi za domače živali. Saj ne smejo živali zaiti v tak prostor celih 14 dni po škropljenju. Zato je najbolje, da škrope z Rumesunom v pozni jeseni ali pozimi. Spomladi pa nuj uporabljajo namesto Rumesana škropivo Parapin. ki je prav tako učinkovito in za čebele ter domače živali neškodljivo. Ker je brezbarvno, ne pušča prav nobenih madežev in je zlasti primerno za škropljenje špalirjev ob hišah.
Ohranimo vrednost svojega medu! Pridelujmo ga tako, du bo v vsakem oziru kvaliteten, kajti s tem opravičujemo višjo ceno. Tu ecnu nas ne sme zapeljati, da ga pridelamo čim več na račun njegove kvalitete.
Prof. Gonturski navaja predvsem dve nevarnosti, ki pretita dobremu medu: prezgodnje točenje in krmljenje s sladkorjem in obnožinskimi nadomestki.
Svoj čas je veljalo pravilo, naj se toči le popolnoma pokrito satje, po modernem mnenju pa je dovolj, če sta pokriti dve tretjini. Le dozorel in pokrit med je 'polnovreden.
Polnovreden, dozorel med vsebuje, kakor je znano, mnogo fermentov, in ima visoko vrednost diastaze. S tem je bistveno zvišano njegovo zdravilno delovanje iu njegov prijeten okus. Razen tega je v zrelem medu znižana vsebina vode; tak med je zato bolj trpežen in koncentriran.
Več vzrokov navaja danes čebelarje, da točijo bolj ali manj nezrel med. Veliko jih pri vsaki prekinitvi paše odvzame čebelam vse zaloge medu.
Ruzen tega toči mnogo čebelarjev tulkoj po končani paši. namesto da bi počakali vsaj 8 dni. da bi čebele med predelale in pokrile. So tudi taki, ki točijo celo že med pašo. ker se boje, da je v medu tudi mana. ki bi jo pozneje teže točili. Nekateri točijo med pašo kur
vsak t rol j i dan komaj napolnjene sate, četudi niso pokriti. Tak cvetlični med rad zavre, pa tudi gozdni med ni zadosti fermentiran. njegova kakovost in zdravilna vrednost je nesorazmerno slabša.
Ce s točenjem čakamo, da so tudi sali z gozdnim medom do dveh tretjin pokriti in začnemo točiti šele 8 dni po končani paši. se lahko zgodi, da med slabo teče i/. satov, svetli sati se lahko lomijo, še posebej tisti, ki niso zažičeni. Večkrat ostane nekaj medu v celicah.
Ce pričakujemo gozdno pašo, postavimo v medišče le večkrat zalezeno satje, ki je vrh tega skrbno zažičeno.
Pitanje s sladkorjem in dodajanje ob-nožinskih nadomestkov v večjih obrokih ob odprtem medišču za časa vegetacije je po mnenju Gontarslkega druga nevarnost za kakovost medu. Tu je primeren le neoporečen med. kar ga morda v medišču ostane, za čebelarja ni izgubljen. Čebelo nič ne tratijo. Preveč dodani sladkor pa vsekakor pomešajo z medom, kar zmanjša njegovo kakovost.
Čebelarji pa so kljub temu hvaležni, če dobijo cenejši krmilni sladkor za zimsko krmljenje čebel, ki prinašajo skupnosti ogromno koristi z oprašc-vanjem raznega koristnega cvetja. Zelo potreben je sladkor tudi pri vzreji matic. Plemenske družine, narejenci, prašilčki in roji se brez njega ne morejo pravočasno okrepiti.
Bienenvater 196) S. R.
O maticah in trotih. Že dolgo je dobro znan razvoj matice ra trota. Čebelar pozna tudi različno starost obeli spolnih živali v čebelji družini. In vendar je še mnogo nerešenih ugank, glede katerih bi vsakdo, iki je strokovno zainteresiran, rad dobil pojasnilo. Nekaj jih je bilo medtem že razčiščenih.
Talko je npr. leta 1956 Anglež Butler odkril matično snov. ki nastane v pod-čeljuistnih žlezah matice, pa jo ona sama po svojem telesu razmaže in jo čebele tain poližejo. Dokler je te matične snovi dovolj na voljo, preprečuje, da bi čebele gradile matičnike, pa tudi, da bi se čebelam dalavkam razvili matičniki.
V	novejšem času zatrjujejo, da so vzporedno s tem odkrili tudi moško spolno snov. sprva vsaj pri samcu čmrlju. Vendar prevladuje mnenje, da jo ima tudi čebelji trot. ker so tudi pri njem. kakor trdijo, naleteli na določena prednostna pojališča.
Vprašanje, ali imajo troti še kako dejavnost razen te, da se parijo z maticami. se znova zopet energično potrjuje. Najnovejši poizkusi profesorja K lomi so dokazali, da so na soku hrane, ki se pretaka v panjih, troti aktivno udeleženi (kar so svoj čas pobijali).
Troti izleta vajo prvič, ko so stari osem dni. da se okrepijo in orientirajo. Popolnoma zreli za parjenje so pa šele po 16 dnevih. Izletavanje za parjenje traja vsakokrat 20 do 40 minut. Pri tem troti niso enakomerno porazdeljeni okoli enega čebelnjaka. Izogibljejo se nekaterih prostorov in neradi preletavajo vodne površine.
I)a bi ugotovili, kako daleč lete troti* so, kakor poroča dr. Fr. Ruttner. nespra-šene matice nastavili zelo daleč od trot-jega stojišča in pri tein v oddaljenosti 16 km dosegli še 25 % parjenj. Res pa so matice v tem primeru začele zalegati šele po 31 dneh. Kakor pa vemo, se za-leganje praviloma začenja mnogo prej.
Kako visoko letijo troti, lahko po Rutinerjev ih ugotovitvah trdimo, da redko lete pod 6 metri višine, najljubša višina jim je 20 do 30 metrov. Neradi prekoračijo 40 metrov. To so ugotovili z balonskimi poizkusi, za kar so uporabili nesprašene matice, pritrjene na tanke nitke. Z daljnogledom so pri tem v štirih primerih lahko neoporečno opazovali potek parjenja.
Nasproti zelo razširjeni domnevk da mora maitica okobaliti trota, da se spraši, kar bi ustrezalo svojstvenemu ustroju trotovega spolovila, so ugotovili, da se trot sicer zaleti od spodaj na izbrano matico, potem pa vendar v letu okobali matico močno skrivi zadek navzdol in potisne spolovilo v široko odprto spolno odprtino matice. Nato pade v trenutku omrtvičeni trot vznak in se pri tem oba spolna partnerja slišno ločita.
Preizkušnja plemenišča, ki v krogu 5 km nima nobenih čebel, je po Rutinerju pokazala 50 % mešanih parjenj. Pomembno je dogajanje na majhnem otoku v jezeru. Ker Iroti ne leto prek vode. ni bilo mešanih parjenj. Malice so se spražile s troti na otoku ali s troti onstran otoka. Samo polovica matic izleti večkrat iz panja, da se spraše, druge le enkrat, pa se na tem poletu spraše več-k ra t.
Kako nastane tako imenovano znamenje sprašitve in kako večkratno parjenje. še ni popolnoma razčiščeno.
Po Bichterju S. R.
Roj čebel pod močnim pljuskom. Zanimiv primer je doživel sovjetski čebelar A. Lavro, ki piše tole: »Nekoč se je usedel roj na vrli visoke jablane. Gledal som ga in premišljeval, kako bi g a spravil. Nenadoma je začelo močno deževati im ni bilo mogoče, da bi roj ogrebel. Čebele so se najprej vznemirile, potem pa kaj hitro umirile. Ploha je postala med tem vse močnejša in ni prenehala vse do večera. Ponoči je poleg dežja in močne plohe padala še toča. Zjutraj se je vse umirilo. Ko je vzšlo songe, so začele čebele iz roja letati na pašo. Medtem pa sem ga ogrebel v pan j. Roj se je pozneje normalno razvijal in nabral za zimo 16 kg medu..
S. L.
Kako slu-animo neizdelane snfnice.
Včasih srno priporočali uporabo satnic spomladi, ko prestavljamo, in sploh takrat, kadar traja paša in je v panju dovolj mladih čebel, ki morajo graditi satje. Kdor prevaža na različne paše, mora večkrat prestavljati in pri tem mu ne sme nikdar zmanjkati satnic. Kadar nam ostane v satju listna mana ali pa hojev med, jih je težko iztočiti in taikrat je nujno potrebno, da imamo dovolj rezervnih satnic, s katerimi zamenjamo 11 e iztočene sate. Marsikdaj se na prevozu tudi podre kak sat in zanj je treba imeti nadomestilo. Sat nice postavljajmo vselej ob gnezdo, nikoli pa med zalego. Za p režimo van ie čebel so neprimerne, ker so prehladne, zato jih moramo odstraniti iz plodišč ter jih shraniti. Če še niso zgrajene, jih ne smemo spraviti v omare, ker nam pozimi prav rade popokajo in so potem seveda neuporabne. Pa tudi sicer so jako krhke in pri najmanjšem nepravilnem dotiku nam že počijo ali pa se ok rušijo. Jaz jih shranjujem v mediščili v srednji vrsti močnih AZ-painjev. Najprej dani na rešetko debelo plast časopisnega papirja, na katero položim 6cm debelo in tesno slamnico, nanjo po položim me-diščno okence s prečnima zaporama. Na okence zložim v vodoravni legi pet neizdelanih satnic. Če pa shranim okence v omari, jih položim na slamnico lahko tudi sedem. Tako ostanejo sat nice pri enaki temperaturi nepoškodovane in spomladi so prav takšne, kot so bile v jeseni, ko smo jih shranili. Čebelar jih je spomladi prav vesel, saj verno, da je lepo satje pravi ponos čebelarja.
Satnice, ki pa so že vsaj za nekaj milimetrov potegnjene, nam več ne popokajo in jih lahko brez skrbi zložimo
v omare.	-ir-	,
v mko lirenčic
Čebelji strup in arthritis. Neki 80-letni .čebelar je pripovedoval o svojih skušnjah s čebeljimi piki, ki so segale nazaj vse do njegovega tretjega leta. S 14. letom je začel loviti divje roje in si uredil primitivno čebelarstvo. Seveda je bilo pikov vedno dovolj. Sčasoma je postal precej neobčutljiv proti njim.
Kor je bil mnenja, da bi bilo zelo koristno, če bi bil zdrav in bi tako dolgo živel, se je začel temeljito baviti s športom. Še v svojem 65. letu je delal vaje na dolgih progah in dvigal težke uteži. Kmalu pa je opazil ob srčnem napadu, da na žalost za starejše ni vse dobro, kar prija mladim. Človek naj se starosti zaveda in živi temu primerno življenje. Kot posledica srčne napake se je kmalu pojavila revma in arthritis. Preskusil ie vsa mogoča sredstva, tudi čebelje pike. Kaka dva tedna se je vsak večer usedel pred čebelnjak, zavihal hlače nad kolena in se dal vsakokrat kakih 30-krat opikati, vendar ni čutil nobenega izboljšanja, ker je bil, kakor je domneval, že od prej imun. Kljub temu je še nadalje opravljal svoje čebele, ki so ga kar naprej pikale, ter jedel mnogo medni. Končno se je njegovo stanje izboljšalo. Ni sicer hotel trditi, da je to posledica pikov, je pa gotovo, da mu niso škodovali.
Težko se je iznebiti arthritisa, če je napredoval že tako daleč, da kolena škripajo. Ose in sršeni imajo močnejši strup, ki že po desetih minutah prevzame celoten organizem. Kdor ni imun. bi lahko poskusil pod zdravniškim nadzorstvom, kdor je pa imun, naj se ne trapi več s čebeljimi piki.
Gleanings 196? S. R.
Okamenela zalega. 1,. Jlaragsimova je inficirala s čisto, izolirano kulturo plesni »Aspergillus flavus - ličinke in tudi razvite čebele. Pri ličinkah se je pojavila bolezen — okamenela zalega — osmega dine, odrasle čebele pa so odmirale od četrtega dne dalje. Sati. ki jih je napadla ta plesen, imajo rumenozeleno ali rjavo-zeleno barvo. Njeni trosi lahko pri človeku povzročajo mikotično vnetje pljuč, nosu in ušes.
Südwestdeutscher linker 1964 S. R.
Ali naj izbiramo matice za vzrejo?
C'ebeluirski strokovnjak I uschlioff ne du <I(vsti im to. du si čebelar sam izbere malici' za plemenske in gospodarsko pomembne drnžime; trdi. da čebele same to narode mnogo zanesljiveje. Presajeni matičarki. ki jih čebele rodnice zelo pogosto oblegajo, dailo vsekakor dobre,’ zmogljive matice, la mlada veličanstva se ne odlikujejo samo s svojim neumornim zalcgamjem, ampak priganjajo tudi sicer svoje družine k pridnosti, da umrljivo gradijo in vneto prinašajo medičino. 'I uschlioff navaja tudi neka j poizkusov. ki so jih napravili pomembni čebelarji: slabo oblegani matičniki so dali redno nesposobne matice. Družine, ki so jih dobile, so jih prelegle. pogosto ob nepravem času, ali so jih takoj umorile. Če je v posameznih primerih uspelo, da so talke matice družinam z zvijačo za dalj časa vsilil», se jim nikakor ni mogel prav razviti gradilmi nagon in vnema za nabiram je medu. Mlade matice, ki so jih čebele same izbrale, so sc Muli na pleme-niščih hitro in v redil spražile. Čebelar naj si torej to koristno izkušnjo vzame k srcu i'll naj se nikar ne ukvarja s slabo obleganimi niatičniki — se ne izplača.
Tuschhoff tildi navaja, da uporablja mnogo izkušenih čebelarjev le majhne vzrejne serije, šest do deset celic, da si vzredijo polnovredne matice. Matice iz majhnih serij so baje posebno vitalne.
Siidwestdeiitschcr Imker l%4 S. 11.
Med za olimpijske borce. V zadnjih desetletjih pomembnost medu neprestano naraščai O tem so napisali mnogo časopisnih člankov pa tildi knjig pristojni znanstveniki in zdravniki. Profesor dr. med. Nöcker. ki je oskrboval nemško olimipiij'sko moštvo v Tokiju, je nedavno izdal knjigo, v kateri govori o močni lirami za športnike, študente in športne zdravnike. V njej priporoča na mnogih mestih med za prehrano. S tem da je ocenili med kot naglo in trajno delujočo hrano za športnike. 11111 je prisodil najvišjo vrednost.
Nemško moštvo pri olimpijskih igrah leta t‘)64 v Tokiju je uživalo kvalitetni nii'd! Prvič po času antike, ko so gladiatorji pred svojo borbo zaužili med. Takrat še niso prav nič vedeli o sestavinah medu. danes so medicinsko dokazane. To spoznanje je zelo pomembno za vse ljudi.
Der Imkerfreund l%5 S. R.
Gledičija (Gleditscliia tiiacanthos) je
(lo 40 111 visoko lepotično drevo. Po deblu in vejali so močni enojni ali večidel ni rdečer ja vi trni. ('veti so drobni, zelenkasti ali belkaisti v enojnih latasto razporejenih grozdih. Časnih in venčnih listov je od do 5. prašnikov od > do 10. Poleg dvospolnih cvetkov so tudi enospolni. Strok je do 4-Ocm dolg in 3 cm širok, raven, ploščat. Tako ga opisuje Angela Piskernikova na strani 157 v knjigi Ključ za določanje cvetnic iu praprotnic., leta 1951.
Olupljen les gledičije je rdečkaste barve in nenavadno težek. Knoletne mladike imajo 11a sebi do tri centimetre dolge trne. Les se uporablja za platišča * in špice pri kolesih. C veteti začne po travniški paši, to je v juliju, in cvete dolgo, kar ni nič čudno ob taiko dolgih razcvet j i'll. Čebele jih živahno obisku jejo im na drevesih šumi kot ob rojenju. Zal pa teh dreves ni velilko za izdatno pašo.
> do 4. decimetre dolgi stroki >< semenskimi pečkami visijo celo zimo 11a drevesu in zučno šele v sredini februarja odpadati. Mlada drevesca vzgojimo s pečkami f, kii jih vložimo v vlažen pesek.
Ko vzklijejo, jih presadimo v zemljo v gostili vrstah, od tu pa na stalno mesto.
To nuij organizirajo družine, ki morajo skrbeti za čebel jo pašo. Po opisu Sahu-linike« sem dobili skoro preveč naročil za sadike. Zato bom vsakemu naročniku dodal še pečke gledičije. ki jih iimum obilo. Dobi jih pa lahko vsakdo, ki se zanje zanima.
Franjo Vadnal,
Dobava pri Brežicah
Zopet nove vrste panj. Prav zadnje čase so ga začeli propagirati v Nemčiji. Imenuje se Schmidtov »Groissraumbeute . To je panj z veliko prostornino, v plo-dišču in v mediščii je skupno 96 satnikov taike mere, ki so v Nemčiji najbolj razširjene. Pozimi je v plodišču okoli 70.0(H) čebel, v svojem največjeim razvoju poleti pa doseže družina ogromno število
200.000	do '00.000 čebel. Taka ogromna družina zmore pač nekaj več kot cela vrsta slabičev. Ta panj je nekako zn 3 do -t AZ-panje. Čebelarji poročajo, da natočijo iz taikega pumja najmanj 60—70 kg medu tudi v slabih pašnih in vremenskih pogojih. Obnova matic je v panju samem. Prašilčki so nepotrebni Rojenje je povsem onemogočeno. Pan i postavimo na prostem z glavnim izlet iščem proti jugu.
z ostalima dvema pu proti severu. Stavba je hladilu. Čebelarjenje v ujem je zelo enostavno. V Nemčiji je panj precej drag', stane kar 1000 mark. Prednosti panju so tole:
Družina je izredno močna, zato dobro izrabi vsako tudi najmanjšo kratko pašo. Čebel je mnogo, zato je družini bolj toplo, pozimi manj porabi, lahko prenaša viremenske spremembe, čebele se manj izčrpajo, zato žive I do 2 meseca dlje. Spomladi prično matice že nekako tri tedne prej zaležali. Zato je razvoj zgodnejši in tako luliko dobro izkoristijo že prvo spomladansko pašo.
Vsako leto lahko obnovimo matice in stare sate. Čebelarji poročajo, da jiin z. grad e družine v teh panjih v sezoni do SO sat nie v lepo sate. Okužba po nosemi je zmanjšana na minimum.
Način čebela rjenju:
Pozimi so vse čebele v enem prodišču, z. eno samo matico. Spomladi, ko ima družina že zalego na 12 do 14- satih, jo razširimo. Odvzamemo ji nekaj zaleže-nih satov s pokrito zalego in založenimi mutičniiki in jih damo še z drugimi medenimi i'ii praznimi sati ter satmieumi v nova plodiišča. Tilk pred prvo izdatnejšo pašo namestimo še inedišče, Mladi malici sta se izlegli, oprušili in zal ega ta. Slabšo odst ranimi« ali uporabimo drugje. Točimo. Jesen i se čebele združijo v eno zimsko gnezdo, ker imajo prost prehod. Slabšo matico uničijo.
Članek je posnet iz navodila št. 1 in 2 v samozaložbi M. Schmidt — a. 71 Heil-brunn — Sontheim. I.auffenerstrasse 22.
Valko Razingar
Najnovejše in nujbolj učinkovito sredstvo proti čebeljim ušem. Na XIX. medna rodnem čebelarskem kongresu, ki je bill leta 1963 v Pragi, je bolgarski delegat B. Beličkov v svojem referatu o uničevanju čebeljih uši povedal naslednje: Na čebelarskem inštitutu v Sofiji im na znanstveni1 raziskovalni postaji v Budinu je dr. Ivo Ščiikov pripravil novo učinkovito sredstvo proti čebeljim nšem (Braula eoeca). To sredstvo se imenuje fenotiaoiln, Dobimo ga v naših lekarnah aili pa veterinarski fenotiacin pri Vet-iproniu. Uporablja se tako:
Vzamemo "5 g fenotiacinu. zavijemo ga v papi r in položimo v kadil ni k. v katerem je žareče oglje. Kadilnik moramo
takoj zapreti, ker gori fenotiacin na zraku s plamenom. Zatem pritisnemo na meh 'kadilnilka, da pride več zraka vanj in da se preparat vžge. Kadar se pokaže iz kadilnilka bel dim. vlaknemo kadilnik v žrelo in pihamo z mehom v “0 sekundah po 20-kral v panj. Ko smo končali pri enem panju, gremo takoj k drugemu, kajti količina “i g fenotiacina zadostuje za dva panja, l aik o lahko pokadimo vse panje.'ki jih imamo v čebelnjaku.
To delo je treba opraviti pod večer. Ce bi delali1 podnevi in ob toplem vremenu, bi lahko nastal rop. Najboljši uspeli dosežemo, če pokadimo pri temperaturi od 12 do I "j" ( .
Po poskusih so ugotovili, da fenotiacin niti v večjih dozah ne škoduje zalegi in tudi ne odraslim čebelam. Pri tem so tildi dokazali, da ta preparat popolnoma uniči uši im jih ne omami kakor druga sredstva (tobakov dim. naftalin ali kafra). Ni treba dajati papirja pod satnike, kar jo pri raznih tipih panjev zelo zamudno. Pri poslkmsu so samo v enem panju našteli 488 mrtvih čebeljih llši. Talko so se čebele hitro znebile nadležnih zajedalcev.
S. I..
Kaj bi morali vedeti o sladkorju. Načelno ločimo dve vrsti sladkorja: osnovno in rafinado. Pri obeh znaša vsebina suha rože nad 99,9 %.
Osnovna vrsta se kuha iz. očiščenega im zgoščenega pesnega soka; pepelu vsebuje okoli 0.01 do 0.025 %, razen lega sledove saponina. Zato se osnovne vrste pri topljenju rade penijo. V trgovini se osnovne vrste imenujejo kristalni sladkor K in kristalni sladikor K.
Rafinadne vrste se drugače pripravljajo. in sicer iz raztopljenega rafiniranega sladkorja. Zaradi ponovne ruzto-pitve in prekuhavanja <se zvišajo stroški fabrikacije. Po zopetni kristalizaciji pa je rufinada bistveno čistejša kot osnovna vrsta; pepela vsebuje le približno
0.002 do 0,005 %. Najbolj znane vrste v trgovini so kristalu« rafimada A. Perl-rafimadu P in S — rafimada« zmleta.
Za čebelarje sledi iiz tega zaključek: samo rafinadne vrste. Za naše čebelarje je najboljše dovolj dobro. Pri krmljenju s suhim sladkorjem se je obnesla fina vrsta.
Sii d westdeutscher Imker I %4 S. R.
VABILO
nil XIV. redni letni občni zbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo
ki bo 25. aprila 1965 ob 8.30 v Ljubljani v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje, Miklošičeva cesta št. 24.
D n e v n i red :
1. Otvoritev občnega zbora, imenovanje zapisnikarja, odločitev o načinu glasovanja, volitev delovnega predsedstva 5 članov, dveh overovateljev zapisnika, verifikacijske komisije 3 članov ter kandidacijske in volilne komisije 5 članov;
2. Poročila upravnega odbora (predsednika, urednika Slovenskega čebelarja in blagajnika);
3. Poročilo nadzornega odbora;
4. Razprava o poročilih;
5. Predlog o razrešnici;
b. Volitev predsednika. 18—25 članov in 5 namestnikov upravnega odbora, 3 članov in 2 namestnikov nadzornega odbora ter predsednika, podpredsednika in 3 članov častnega razsodišča;
7. Sprejem delovnega programa za prihodnje leto v okviru sedemletnega programa razvoja čebelarstva;
8. Sprejem proračuna za leto 1965;
9. Sprejem statuta za poslovanje častnega razsodišča;
10. Določitev višine vpisnine in članarine za leto 1966;
11. Predlogi in pritožbe društev;
12. Odlikovanje z redom Antona Janše I. stopnje;
13. Razno.
Če občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo po 13. členu Zvezinih pravil čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu navzočih delegatov.
Društva pošljejo morebitne predloge in pritožbe za občni zbor upravnemu odboru Zveze vsaj sedem dni pred občnim zborom. Delegatom naj izdajo poverilnice, in sicer imajo pravico na vsakih začetih 50 članov po enega delegata. Zveza upošteva kot člane samo čebelarje s plačano naročnino.
Občnega zbora se lahko udeležijo tudi drugi člani naše organizacije, ki imajo pravico do razpravljanja, ne pa tudi do glasovanja.
Člani upravnega odbora, ki se bodo udeležili en dan prej seje, in pa delegati, ki nameravajo prenočiti v Ljubljani, naj nam sporoče to do 20. aprila, da jim bomo mogli priskrbeti prenočišča.
V	Ljubljani, 1. aprila 1965.
Tajnik ZČDS:	Predsednik	ZČDS:
Franc Cvetko I. r.	Valentin	Benedičič	I.	r.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA DNE 1. MARCA (965
Preclsediniik poroča: Z v e/a je po lastni ceni odstopila čebelarskemu društvu v Celju 100 diapozitivov. Dne 5. marca je govoril s tovarišem Grčo glede kupljenega stanovanja na Cankarjevi cesti. Grča mii je pojasnil, tla sta dve možnosti za ureditev njegove zadeve: po prvi l)i se lahko vselil v lastno stanovanje že letos, po drugi pa pozneje. Ko bo zadevo s Tehnogradom dovolj razčistil, nas bo obvestil.
Uvoz fumidila-B bo zelo verjetno odobren. Zvezna veterinarska uprava zahteva še nekatere podatke glede firme in države, iz katere naj bi ga uvozili, glede embalaže in količine. Uvažalo ga bo podjetje Medeks, ki ima dovoljenje za uvoz vseli čebelarskih predmetov. Vsi trije tečaji za veterinarske pomočnike za pregled čebel so se končali v redu in v splošno zadovoljstvo vseh tečajnikov.
Na Sekretariatu za kmetijstvo 111 gozdarstvo je bila seja interesen tov za nakup Agromelovih čebel. Cena za kompletni1 LR-panj s čebelami v plodišču in še z dvema nalkladama je bila 26.000 do
27.000 dim. Ta cena bi naj predstavljala 80 % prave vrednosti. Ker je bila previsoka. so ise navzoči zedinili za ceno
12.000 do 1 >.000 dim. Do končne odločitve še ni prišlo.
Tiskovine za kartoteko smo dobili i. Poslali jih Invmo čebelarskim društvom, da jih razdelijo svojim družinam, ki naj začno takoj s popisovanjem.
Za izlet v Bulkarešto 11a mednarodni čebelarski kongres se je do sedaj prijavilo 48 oseb. Vožnja tja in nazaj bo stala 22.000 din. Drugih podatkov o stroških za prenočevanje, hrano in ostalo še m imamo.
Zveza je poslala tele vloge in dopise na razne oblasti: Skladu za pospeševanje založništva prošnjo za finančno pomoč Slovenskemu čebelarju za leto 1965 v znesku 1,250.000 din. Vlogo je priporočil Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, v vednost jo je dobil tudi Sekretariat za informacije. Službo državnega knjigovodstva pri NI? in Sekretariat za finance smo naprosili za povračilo v letu 1964 preveč plačanih prispevkov za obnovo Skopja. Vse kaže, da ibo zadeva ugodno rešena. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo smo naprosili, naj se v republiških zakonih o izkoriščanju kme-
tijskih zemljišč in gozdov upoštevajo tudi določila za urejanje čebelje puše.
Savezu pčelarskih organizacij v Beogradu srno sporočili naše želje glede sklicanja seje upravnega odbora in dnevnega reda.
Dne 17. marca t. I. je bil sestanek vseh radijskih čebelarskih predavateljev. Napravili smo program predavanj do vključno februarja 1966. Naslov predavanj bomo objavili v našem glasilu, brž ko nam odgovore predavatelji.
l'o poročili ih delegatov, ki so prisostvovali občnim zborom čebelarskih društev, so bili občni zbori dobro obiskani in živahni. Večina čebelarskih društev sprejemal z razumevanjem program Zveze im se z lastnini načrtom vključuje v sedemletne plane občinskih skupščin. Tudi članstvo n videva, da je v čebela rstvu najvažnejša naloga opraševanje rastlin, od česar ima korist vsa skupnost.
Predsednik predlaga, naj bi bila seja upravnega odbora v soboto dne 24. aprila ob 15. uiri v prostorih Zveze. Naslednji dan, v nedeljo 25. apnila ob 9. uri pa občni zl>or Zveze v dvorani Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ikakor lansko leto. Tajnik naj uredi vse ipotrebno glede rezerviranja dvorane. Poročila na občnem zboru naj bodo čim ikrajša, po možnosti naj bodo vse dejavnosti zajete v enem poročilu. Na občni zibor bomo vabili predstavnike oblasti, občine, direktorja Veterinarskega znanstvenega zavoda, dr. Nežko Snojevo in dr. Pelianija.
Za odlikovanje z redom Antona Janša
I.	stopnje predlaga CD Krško Bogomira Milost a, Malks Avšič Julija Majerja in tov. Benedičič profesorja dr. Tomašca iz Zagreba. Za odlikovanje z redom Antona Janše II. stopnje predlaga čebelarsko društvo Krško tov. Bizjaka in Dularja. Navzoči se s temi predlogi1 strinjajo. Vse predloge je treba z utemeljitvami predložiti seji upravnega odboru in občnemu zlwvrti Zveze v odobritev.
Končno je poročal predsednik še posebej o skupščini Saveza hrvatskih pče-lara dne 28. februarja 1965 v Zagrebu. Udeležil se ga je skupaj z urednikom. Po poročilih upravnega odbora sta oba pozdravila udeležence, jim pojasnila delo naše organizacije v zvezi s problemi. kil se pojavljajo pri njih. Sprejeli so naju zelo ljubeznivo in je naša ude-ležba 1111 njihovi skupščini brez dvoma prispevala k še tesnejšemu sodelovanju obeh bratskih čebelarskih organizacij.
FRANC KAFOL
Dne 7. decembra 196+ je nenadnimi umrl znani sadjarski javni delavce in strokovnjak Franc Kafol. Pokojnik je bil tudi dober in zvest prijatelj ter zagovornik naših čebelarjev. Mimogrede se je večkrat ustavil tudi na naši Zvezi. Našo čebelarsko organizacijo je visoko
cenil itn se je udeležil tudi njenega zadnjega občnega zbora maja luni. Povsod jo zagovarjal tesno sodelovanje, ker so je kot razumen sadjarski strokovnjak zavedal, da brez čebel-opraševalk ni mogoče uspešno sadjar iti. Ko sem ga lani meseca maja srečal v Ljubljani, mi je pokazal več lepo zelenili vejic višnje z neke plantaže višenj na Primorskem. Na vejicah je bilo še polno pecljev cvetja, ki ni bilo oplojeno ia so zaradi tega že začeli odipadati. Kekci je ogorčeno: ■ Vidite, uredili so sicer lep višnjev nasad, čebel pa ni v bližini in tudi niso poskrbeli zanje, uspeli je pa takle — nič sadu.
Franc Kafol, višji sadjarski inšpektor, priljubljen predavatelj in strokovni pisatelj, se je rodil dne 29. decembra 1891 v Čepovanu na Trnovsko-banjiški planoti'. Šolal se je najprej v Gorici, nato pa na višjem učnem im poskusnem zu-vodu za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo v Klostemeuburgu pri Dunaju. Pred prvo svetovno vojno je služboval na raznih kmetijskih veleposestvih na Češkem in v Avstriji ter tudi na
Podlehniku. Po prvi svetovni vojni je bil prvi strokovni učitelj na kmetijski šoli na (Innu pri Novem mestu, nato je bil kmetijski referent na okraju v Novem mestu, dalije tajnik Kmetijske družbe ter banovinski inšpektor za sadjarstvo v Ljubljani, liil je vrsto let član upravnega odbora Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo ter urednik glasila Sadjar in vrtnar* po llume-kovi smrti leta 1943 do leta 1949. Napisal je več strokovnih knjig, med zadnjimi Č ešnje in višnje . Njegovo ime jo tesno povezano z razvojem slovenskega sadjarstva.
Ne samo sadjarji, tudi čebelarji ga bomo ohranili trajno v lepem spominu, saj je kot sadjarski strokovnjak z. uspehom propagiral pri sadjarjih naše čebelice — zveste pomočnice sadjarstva. Zelo ga bomo pogrešali tudi kot človeka, ki je bil vedno pripravljen nesebično pomagati vsem, ki so bili potrebni njegovih bogatih življenjskih izkušenj.
NOVA ČEBELARSKA DRUŠTVA
One 31.1.1965 so ustanovili novo čebelarsko društvo Sevnica z delovnim okolišem v vsem območju občine Sevnica. dne 7.2. 1965 pa novo čebelarsko društvo Tržič z delovnim okolišem v vsem območju občine Tržič.
Obema društvoma želimo pri njihovem delu veliko uspeha.
Pri čebelarskih družinah v Logatcu in na Vrhniki so ustanovili na rednem letnem občnem zboru družin pripravljalne odbore za ustanovitev samostojnih čebelarskih društev Logatec in Vrhnika z delovnimi okoliši v teh dveh občinah.
Uprava
PA JE LE ZALEGLO
Čebelarska družina Vojnik pri Celju je bila svoje dni poleg cel jske in laške družine ena najmočnejših družin čebelarskega društva Celje. Polagoma pa so začeli člani, zlasti tisti, ki so bili naročniki eno ali dve leti. izstopati, s tein da niso plačali članarine. Ni jih bilo več blizu niti na čebelarske sestanke niti na redni letini občni zbor. Tako je imela družina zadnje čase povprečno po 25 do 50 članov, od tega pa le 10 naročnikov glasila.
Poročila upravnega odbora so vsa leta grajala tako stanje in poudarjala, da sc morajo vsi čebelarji izobraževati in za-
sledovati dogajanja v čebelarskem svetu tur da denar ne more bili vzrok tako majhnemu številu naročnikov. Čebelar namreč ni brez medu in za list ga prav lahko žrtvuje pičla dva kilograma. Med se poje, denar porabi, čebelar pa bo le vse leto vsak mesec prejemal prepotrebno literaturo. Ko pa je v svojem referatu podprl to akcijo še delegat društva Fegeš Ivan in povedal, da je družina zastopana pri /vezi v Ljubljani le s toliko delegati, kolikor se jih voli na število naročnikov lista, so se začeli člani prebujati. Blagajnik je imel kar dosti dela, da je od vseh na občnem zboru družine navzočih 21 članov dne tO. I. 1963. pobral naročnino za list. s čimer je število naročnikov od leta 1964 (10 naročnikov) narastlo kar na 21. torej /a 110%. Število pa se bo verjetno še povečalo, ko bodo plačali še tisti, ki so bili tedaj upravičeno odsotni. Torej kar lep uspeh!
Ladislav Cmer
ZA ZGLED ČLANOM
Nemajhne težave povzroča tajnikom iu blagajnikom družin pobiranje članarine, posebno če so člani več kilometrov oddaljeni od sedeža družine. Vsak skrben čebelar, ki je elan naše organizacije, rad stori .svojo dolžnost točno im v redu, zlaisti še. če število članov odloča naklado strokovnega glasila. Zato imajo čebelarske družine občne zbore že konec leta. da vsaj prvi mesec v novem letu ugotove število članov in s teni naročnikov glasila. Upravni odbori družin povabijo na občno zbore vse člane, ki ob tej priložnosti tudi poravnajo članarino. Ni se pa -še zgodilo, da bi se občnega zbora udeležili vsi člani, četudi bi bila to njihova dolžnost, in tudi ne, da bi poslali zadržani člani članarino po svojem poverjeniku ali sosedu, čeprav so bili z vabili na to opozorjeni.
Bela vrana pa je član, ki bi tajniku pravočasno prinesel članarino na dom. čeprav ve, da jo je treba plačati takoj ob pričetku novega leta. In vendar se je nekaj takega le zgodilo! Zena čebelarja Janeza A rili u iz Dvorske vasi je prišla v visokem snegu in po slabi poti dvakrat po štiri kilometre daleč do tajnika. Prvič ga ni našla doma, da bi mu izročila članarino. Mož se občnega zbora ni mogel udeležiti, ker je bil v službi. Na tajnika je napravilo to tako dober vtis. da jo mora pohvaliti pred vsemi čebe-
larji, ki naj se po njej zgledujejo. Ce bi jo posnemali vsi čebelarji ali njihove žene, kadar so možje zadržani, bi ne bilo treba tajniku Zveze pozivati družin., naj poravnajo članarino za pre-
OBCNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINE DOBOVA-KAPELA
Dne 0. decembra 1964 so se zbrali člani družine Dobova-Kapela, da pregledajo in ocenijo delo v minulem letu. Sicer se je zbralo precej članov, prišli pa niso tisti, ki smo jih hoteli videti: harmonikar Vranetič in naš šaljivec Krošclj in še več dragih prijateljev. Na zbor je prihitel predsednik občinskega čebelarskega društva tovariš Žokalj iz Krške vasi. Prisrčno pozdravljen je želel zboru uspešen potek in povedal nekaj o našem čebelarstvu. V svojem poročilu je ymeiiil predsednik, da je bila ustanovljena naša čebelarska družina leta 1910, torej je stara “4 let. Oti takratnih članov živita samo predsednik in tov. Ogorek Ivan iz Sel. lov. tajnik Ivan Zaje je ugotovil, da je vseli članov 32. Tov. Peršič, upokojeni učitel j i/. sosednje Ilrvatske. je svetoval, na j pomagamo župniku Langerholzu, ki mu je povodenj uničila celo čebelarstvo 20 čebeljih družin. Navzoči so takoj obljubili pomoč v rojili in satnicah. Tako je prav in človekoljubno. Prav gotovo bodo pomagali tudi odsotni. Pobrali smo članarino, nato pa smo izvolili za naslednje leto stari odbor. Po zaključnem občnem zboru je prišel med nas tovariš Pohar, vodja šole, kjer smo zborovali. Zahvalili smo se mu za gostoljubnost, nato pa so ob dobrem razpoloženju odmevale šale in smeli. Ob pesmi smo zaželeli sebi in odsotnim uspešno novo leto.
V	mislili so nam bili dobri tovariši i/. krškega društva, od katerih smo se morali kar prezgodaj posloviti.
Franjo Vandal
IZ ŽELEZNIKOV
Kakor vsako leto smo se tudi letos zbrali v Češnjici čebelarji železniške čebelarske družine. Žal nam je bilo. da zaradi novega snega ni bila udeležba polnoštevilna. Vedeli pa smo, da oddaljeni čebelarji iz odročnih krajev res niso mogli priti. Naši občili zbori so pri vseh članih zelo priljubljeni, saj pova-
bimo poleg zastopnika Selško in Poljanske doline tudi starega znanca in prijatelja prof. Edija Senegačnika iz Ljubljane. To je edini dan v letu, ko se zbere res lepo število čebelarjev. Ob kozarcu vina in ob veiselem kramljanju nam hitro minejo ure. Z veseljem poslušamo predavatelja, ki nam pove vselej kaj zanimivega. Letos smo navdušeni gledali lepe barvne diapozitive iz življenja čebel, prav radi smo poslušali nasvete predavatelja, ki nam je govoril irz svoje dolgoletne prakse. Zares smo pozabili na vse, ko nas je popeljal v svet čebel, kjer je vse toplo in vse medi. Izvolili smo stari odbor, vanj pa smo pritegnili še neka j mlajših moči. Razšli smo se z željo, da bi to leto ne bilo slabše kot lansko.
Val. Pintar
OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA KAMNIK-DOMŽALE
Čebelarsko društvo Kamin ik-Donižale je imelo svoj redni občni zbor dne 10. januarja 1<>65 v Domžalah ob prav lepi udeležbi. Vse družine so poslale svoje delegate, posebno pa smo bili veseli zastopnika Zveze prof. Edija Senegačnika. Občino Domžale je zastopal kmetijski inšpektor tov. Pliberšek.
Po uvodnih besedah predsednika tov. Franca Končana je podal tajnik svoje poročilo. Iz njega posnemamo', da je imelo društvo v preteklem letu 7 družin s 115 člani. V februarju smo s sodelovanjem Zveze oživeli moravško družino in upamo, da se bodo tudi tisti, ki jim je vzel A grom el veselje in voljo do čebelarjenja, vrnili v naše vrste.
Neorganiziranih čebelarjev je še vedno okoli 100. od katerih jih je največ v Tuhinjski dolini in v Črnem grabnu. Člani imajo 1897 čebeljih družin, nečlani pa 614-, skupaj 2511.
Lepo je bilo čebelarsko zborovanje na Brdu pri Lukovici dne 26. julija. Na ■kraiju, kjer prirejajo vsakoletne rokovnjaške tabore v idiličnem gozdičku, smo poslušali predsednika Zveze tov. Benedičiča, ki nam je lepo pojasnil namen in pomen organizacije. Ogledali smo si tudi čebelnjak predsednika luikovške družine tov. Urbanije. Turistično društvo je poskrbelo za okusno jedačo in pijačo ob naravnih mizah-pa robkih v prijetni senci, mladi pa so se tudi zavrteli.
Svoje občne zbore so izvedle družine že v decembru, da bodo članski imeniki pravočasno na voljo Zvezi.
Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravil. Soglasno «mo sklenili, da ostane dosedanje društvo enotno za obe občini Kamnik in Domžale.
Sprejeli smo tudi delovni načrt za prihodnje leto. Med drugim bomo pregledali vse čebelje družine članov in nečlanov. Predložili börno občinama predračun stroškov za te preglede in ju naprosili, da vnesejo za lo primerne zneske v občinske proračune.
Letos bodo Komendčani zopet priredili čebelarsko zborovanje in povabili nanj vse Okoliške čebelarje.
Ob koncu občnega zbora nam je profesor Senegačnik govoril o čebelarstvu pri nas iin v svetu. Pozval nas je, naj sodelujemo pri našem glasilu, ker bo to potem še bolj pestro.
Nato nam je v svojem predavanju pojasnil vse, kar mora vedeti čebelar, ki prevaža čebele. Svoje predavanje je spremljal s svojimi krasnimi diapozitivi. Občudovali smo krasoto cvetličnih gred, skalnjaka in bogato obloženega sadnega drevja. Potem nas je popeljal na Dunaj, kjer smo videli, kako drugod cenijo čebelarstvo.
Predsednik se je predavatelju lopo zahvalil za vsa njegova izvajanja. Ob prijetnem kramljanju nam je čas vse prehitro minil. Ob koncu smo želeli višem čebelarjem naš prisrčni: Naj medi!
OBČNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINE ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU
Dne 10. januarja 1965 smo imeli člani čebelarske družine Šmarjeta svoj občni zbor. na katerem smo pregledali dosedanje delo in uspehe. Prvi je spregovoril predsednik Lojze Gorenc. Prav na kratko je pojasnil namen občnega zbora in pomen obstoja čebelarske družine. Dejal je, da je važno, da družina obstaja in da se morajo člani truditi, da se bo še bolj utrdila, Malo bolj obširno je nato spregovoril tajnik Jože Zoran. Povedal je, koliko dopisov je družina prejela in odposlala ter tudi seznanil člane z njihovo vsebino. Družina je bila ustanovljena pred dobrim letom, zato kakšnih posebnih uspehov ni imela. V začetnih težavah se člani niso takoj znašli, kajti nihče izmed njih ni imel prakse v vodenju družine, to pa se je poznalo. Nekaj uspehov pa so vendarle
dosegli. Sestavili so seznam čebelarjev nu področju svoje družine ter ugotovili število panjev. Talk seznam mnogokrat zelo prav pride. Uspelo jim je tudi pri“ dobiti nekaj' noviih naročnikov Slovenskega čebelarja. Tajnik upa, da v bodoče ne bo več začetnih težav in napak ter da bodo tudi uspehi1 temu primerno večji. V blagajniškem poročilu smo izvedeli', da je razpolagala družina z minimalnimi denarnimi sredstvi. Kupili smo družinsko štampiljko, ostanek denarja pa je še v blagajni.
V	razpravo so člani zelo živahno posegali, tako da se je razvilo pravo družinsko vzdušje. Vsi «o se strinjali s tem. da je prav, da smo ustanovili družino. Odigra lahko koristno vlogo, če se bodo vsi člani trudili za to. Poudarjali so tudi, kako koristno je za čebelarja, če ima naročenega Slovenskega čebelarja. V njem je vedno dovolj koristnega branja bodisi za začetnike kaikor tudi za starejše čebelarje. Kdor si ga je enkrat naročili, bo težko shajal brez njega. Razpravljali so tudi o delu pri čebelah, posebno v dobi rojenja.
Pri volitvah novega upravnega odbora smo napravili majhno spremembo. Upravni odbor smo zmanjšali na pet članov. V novem odboru je Lojze Gorenc predsednik, Jože Jeraj podpredsednik, Jože Zoran tajnik, Jože Košak blagajnik in Jože Geod an i član. Člani novega nadzornega odlbora pa so: Jože Jeglič, Vinko Gorenc in Stanko Ivančič.
Naša največja naloga v novem letu bo ta, da borno skušali pritegniti v organizacijo neorganizirane čebelarje. Družina lw> skušala sama organizirati odkup medu za svoje člane. Sklenili smo. da se bomo med letom še večkrat sestali.
J. Z.
OBČNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINE V CELJU
Čebelarska družina Celje je imela v nedeljo 24. januarja svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 48 članov.
Iz poročil je bilk) razvidno, da stoji družina gmotno na trdnih tleli, kajti med osnovnimi sredstvi ima hišo s sadovnjakom, ki jo je zapustil družini pokojni celjski čebelar Peternel, predavatelj in pisec mnogih strokovnih •člankov. Sama družina si je postavila
v neposredni bližini mesta zidan čebelnjak. v katerem smo zazimili 18 plemenjakov in 4 rezervne družine.
Pri čebelah znaša letos povprečni dohodek od panja 1114 din. Torej pri sorazmerno dobri letini le tolik dohodek, če ne računamo vloženega dela, obresti in amortizacije.
Pri družinskem čebelnjaku že tretje leto preizkušamo panj z nakladami. Pokazalo «e je, da ni dovolj menjati obliko panja, ampak je treba spremeniti tudi način čebelarjenja in šele ko se seznanimo s strokovnimi prijemi in ko stoji za panjem usposobljen čebelar, se pokažejo pričakovane prednosti. Najbrž je imel prav zaradi tega panj letos prvič odličen donos. Na končno mnenje o panju bo trelba še kakšno leto počakati.
Učenci celjskih osnovnih šol so marljivo obiskovali družinski čebelnjak in se še posebej ustavljali pri opazovalnem panju. Ob vsakem takem obisku smo jim pojasnjevali življenje čebel in govorili o njihovi veliki koristi, ki jo opravljajo z opraševanjem rastlin. Poudarjali i smo tudi zdravilnost njihovega glavnega proizvoda — medu.
Družina je priredila skupen izlet v Majšperk. Štatenberk in Ptuj. Imeli smo 5 predavanj, skoro vse pri čebelnjakih oddaljenih čebelarjev, tako da so bili to obenem neke vrste izleti. Vse čebelarje smo skromno pogostili. Člani družine lahko vsako leto nabavijo po eno matico po znižani ceni din 500. Tega pa žal niso tako izkoristili, kot smo pričakovali.
Celjsko hortikulturno društvo namerava prirediti jeseni večjo razstavo, na kateri bo prikazalo svojo dejavnost. Povabili so tudi čebelarje k sodelovanju. Na povabilo je družina odgovorila pritrdilno, ker smatra, da je treba izkoristiti redko priložnost, da lahko v javnosti; prikažemo svoje delo, čebelje proizvode in korist čebel v kmetijstvu. Člane je zelo razgibala razprava o predlogu, da se ustanovi v Celju samostojno občinsko društvo, ki naj zajame razen celjske družine še Vojnik in Dobrno. Prevladovalo je mnenje, da se bo vzporedno z ukinitvijo okraja zmanjšal tudi delokrog že obstoječega celjskega društva. Glede na pretekle izkušnje z reorganizacij and v čebelarstvu žele člani, da z ustanovitvijo občinskega društva ne hitimo, ampak naj se za letos sestavi iz predsednikov in tajnikov vseli treh družin v občimi predstavništvo, ki bo zastopalo interese članov vseli treh dru-
/in pri občini iu drugih samoupravnih organih. Na prihodnjem občnem /boru bo to predstavništvo /e lahko poročalo o doseženih delovnih uspehih in takrat se ne bo te/ko odločiti /a morebitno ustanovitev občinskega društva. Članom smo prečitali osnutek sedemletnega načrta, v katerem so /e zajete vse družine v občini. V tem načrtu pride mimo drugega do izraza tudi povezava s kmetijskimi organizacijami in dogovor, da bo za oprusevanje sadnih plantaž že letos pripravljenih 200 družin. Te bomo postavili na zaželeno mesto in kmetijska organizacija bo dala čebelarju primerno odškodnino, in sicer 2000 din za družino.
Navzoči čebelarji so plan soglasno sprejeli.
Volitve, delovni načrt za tekoče leto in drugo je potekalo sorazmerno hitro, vendar se je zaradi živahnega sodelovanja članov v razpravah občni zbor zaključil precej pozno.
OBČNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINE AJDOVŠČINA
Lepo sončno nedeljo dne 24. januarja je imela čebelarska družina Ajdovščina svoj redni občni zbor v starem šolskem poslopju v Ajdovščini. Občnemu zboru je prisostvovalo ft1» rednih članov, predsednik in tajnik CD Nova Gorica ter tov. V. Martelanc kot zastopnik ZCD iz Ljubljane. Med udeleženci smo srečali staro gardo vipavskih čebelarjev od Podnanosa pa tja do Šempasa. Mnogo novih obrazov pa nam je pričalo, da prihajajo v organizacijo mlajši člani, kar je vse prav razveseljivo in zdravo.
Po izvolitvi delovnega predsedstva so sledila poročilu funkcionarjev. Poročilo tov. predsednika Sedmaka je bilo obširno in izčrpno ter je zajelo vse aktualne probleme družine: ureditev opazovalnih postaj v domačem pašnem območju. ceno in odkup medu. potek čebelarskega leta 1964. prehod sedanje čebelarske družine s 1)5 člani v čebelarsko društvo in še mnogo drugega. Tudi tajnik družine je lepo poročal in nakazal mnogo prihodnjih problemov. Največ debate je bilo o odkupu in nizki ceni medu. kar trenutno čebelarje najbolj tare. Predsednik goriškega društva tov. Cešnovar se je zavzel za učinkovito reklamo, ki naj bi dvignila osebno potrošnjo medu. Pri tem naj bi sodelovali razni forumi in pomagali čebelarstvu iz
te krize. Zastopnik ZCD je prisotnimi pojasnil vzroke sedanjih nizkih cen medu in povedal, kako naj bi se v bodoče rešili iz te zagate.
S prehodom čebelarske družine na samostojno čebelarsko društvo se sprva večina članov ni strinjala. Po temel jitem pogovoru so se končno skoro zedinili za društvo. Na prvi seji si bo nov odbor razdelil funkcije, ustanovil primerno število čebelarskih družin in določil njihov delokrog. Nekateri člani se za čebelarske družine preveč ne navdušujejo, češ da so že obstajale, pa niso nikdar dale nič od sebe. Ako bo imela vsaka družina vsaj dva delovna člana, ki bosta skrbela z a mesečne sestanke, bo stvar stekla tako kot teče drugod po Sloveniji. Pomnimo, da se prav v čebelarskih družinah odvija najbolj plodno delovanje naše organizacije. V njej se zbirajo prevaževalci. sama prireja poučna predavanja in prikazuje čebelarska opravila, ureja dovoz tujih čebel na domača pasišča. pomaga pri zbiranju in prodaji medu in še mnogo drugega. Novoustanovljenemu čebelarskemu d ruštvu Ajdovščina želimo ob njegovi ustanovitvi mnogo uspehov, posebno pa. da bo svoje čebelarske družim e spravilo na samostojne noge. Naj medi travnik in gozd!
IZ ČEBELARSKE DRUŽINE BARJE
Čebelarska družina na Barju pri Ljubljani ima 27 članov in je ena najbolj delavnih v ljubljanskem društvu. Člani se večkrat zbero in pogovore o delu. Za res se morajo zgledovati po njej vse ostale družine. Č lanarino plačajo za prihodnje leto že decembra. Tako je bilo tudi lani: 10. decembra je prinesel vzorni blagajnik Jože Javornik v Zvežimo pisarno seznani članov, ki so plačali članarino za leto 1067. Kje bi našli še kako talko družino?
Odbor skrbi tudi za izobrazbo svojih članov. Vsako leto prirode nekaj predavanj. Lansko pomlad sta jih obiskala tovariš urednik in pa blagajnik Zveze tov. Anton Verbič. Požrtvovalni predsednik barjanske družine Anton Zajc je dal čebelarjem na voljo prostorno vežo svoje hiše. kjer je bilo predavanje. 30 čebelarjev je z zanimanjem poslušalo tov. urednika in spremljalo lepe barvno diapozitive, s katerimi nas je popeljal v svet čebel. Po predavanju smo se pogovorili še o tem in onem.
Predsednik tov. Anton /nje nam jc pokazal še svoj čebelnjak in vzorno urejen lilev, kjer smo opazili lepo rejeno in negovano živino. Takoj smo spoznali, da ni samo odličen čebelar ia vzoren predsednik svoje družine, ampak tudi izvrsten živinorejec. Razšli smo se z željo, da se kmalu spet snidemo, na vsak način pa spomladi pri predavanju.
K. F.
BELOKRAJINSKI ČEBELARJI SO ZBOROVALI
Vsako zimo, ko počivajo čebelice in ko poneha delo čebelarjev, se zberejo belokra j inski čebelarji, da na občnem zboru ugotovijo, kaj so v preteklem letu napravili, potem pa izvolijo spet nov upravni in nadzorni odbor.
Tako so se tudi letos 31. januarja zbrali čebelarji v velikem številu na občnem zboru Čebelarskega društva v Črnomlju. Predsednik društva tov. Ivan Biček, ki je vodil zbor, je pozdravil vse navzoče člane, še posebej pa je v imenu vseh čebelarjev prisrčno pozdravil predsednika Zveze čebelarskih društev za Slovenijo tov. Valentina Benedičiča ter zastopnika skupščine občine Č rnomelj tov. Husa. veterinarja v Črnomlju.
V	svojem poročilu je prikazal predsednik delo druš.tva v letu 1964. Poudaril je, da je skušal upravni odbor predvsem utrditi delo društva, pridobiti čim več novih članov ter izvršiti statistični popis čebelarstev na področju Bele krajine. Ta popis smo v celoti izvršili. Tudi ostale naloge je skušalo društvo izvršiti zadovoljivo. Na sedmih sejali upravnega odbora so člani razpravljali o tekočih društvenih zadevah. V preteklem letu smo v celoti zbrali ves društveni inventar in ga izročili v oskrbo čebelarju tov. Lovru Remsu iz Črnomlja, Z inventarjem društva si čebelarji lahko precej pomagajo. Za odškodnino pa morajo plačati sorazmerno nizek prispevek društvu. Prav ti prispevki služijo kot osnova za vzdrževanje obstoječega inventarju.
Lani se je en član društva udeležil tečaju za veterinarske pomočnike za čebelje bolezni, ki ga je priredila Zveza v Ljubljani. Podoben tečaj je bil letos januarja v Novem mestu. 'Pega tečaja •se je udeležilo iz vse Bele krajine 6 čebelarjev.
V preteklem letu so vsi čebelarji, ki so prinesli v Č rnomelj svoj vosek, prejeli zanj kvalitetne satnice. ker ima društvo tri modele za ulivanje.
V Beli krajini je nastal letos zelo pereč problem zaradi prodaje medu. saj je ostala velika količina tega pridelka čebelarjem, ki ga ne morejo spraviti po primernih cenah v promet. Društvo si je prizadevalo, da bi ga prodalo, pa zaman. Vsi čebelarji se čudijo tako nizki odkupni ceni za med, ko je pa vendar splošno znano, da so se vse cene živilom povišale, seveda pa tudi sladkorju.
Predsednik Zveze čebelarskih društev lov. Benedičič je poudaril pomen čebelarstva. To je važna kmetijska panoga, saj opraše čebele l>0 % žužkocvetnih rastlin. Danes, ko sade kmetijske zadruge velike plantaže raznih sadnih dreves. bi bilo vse njihovo delo brezplodno, ko bi jim ne pomagale čebele s svojim opraševali jem.
Na območju Bele krajine je precej čebel. Dogaja pa se. da tuji čebelarji brez dovoljenja in vednosti čebelarskega društva pripeljejo svoje čebele na naše področje in jih potem zložo prav pod nos našim čebelarjem, laika dejanja napravljajo pri domačih čebelarjih vročo kri. poleg tega pa niti domači niti tuji čebelarji nimajo pričakovanega uspeha, ki bi ga lahko imeli, če bi čebele smotrno razmeščali.
V novem upravnem in nadzornem odboru so vsi stari člani odbora in le nekateri novi. Talko bo naše društvo v letošnjem letu s pomnoženimi močmi nadaljevalo delo prejšnjih let.
Ker je tiskarna, ki tiska Slovenskega čebelarja, podražila tisk. Zveza čebelarskih društev pa naročnine ni zvišala, so člani družin Dragatuš, Vinica in Črnomelj prostovoljno zbrali za tiskovni sklad Slovenskega čebelarja znesek 0600 din. tov. Slavko Božič iz družine Metlika pa je sum daroval še 1000 din. To nuj bo darilce naši Zvezi, ki se neumorno žrtvuje in pomaga vsem slovenskim čeb el ar j eni.
V zavesti, du je bilo v preteklem letu delo društvu plodno, so sc ob koncu čebelarji še veselo porazgovori'Ii o delu v čebelnjaku in o tem, kako lepo bo, ko nas bo ponovno obiskala pomlad in bodo čebelice spet razveseljevale naše čebelarje.
Matija Weiss
IVAN POVALEJ
Dne 12. oktobra 1963 je nenadoma umrl naš član Ivan Povalej. Pokojni Ivan se je rodil
11.	februarja 1914 leta v Zadršah, občina Šmarje pri Jelšah. Leta 1938 se je priženil k Mariji Johane v Grobelce, kjer je našel 6 družin v kra-njičith po pokojnem čebelarju Martinu Johancu. Z veliko vnemo in ljubeznijo se je oprijel čebelarstva, presolili družine v AZ-panje in vidno napredoval. saj je imel ob smrti kar 44 AZnpanjev.
Pokojnik je bil ves čas delaven član naše družine. Rad je pomagal in svetoval drugim čebelarjem, posebno še začetnikom. Ko je tajnik družine leta 1962 zibolel, je pokojni Ivan rade volje prevzel tajništvo in ga vzorno vodil vse do prerane smrti.
Vnetega člana in čebelarja bomo ohranili v naj lepšem spominu!
Čebelarska družina Vinski vrh.
Gorica pri Slivnici
MIHAEL ŠTRUS
Kruta smrt je posegla tudi med belokrajinske čebelarje. Dne 21. novembra 1964 je umrl v vasi Tribuče pri Črnomlju član čebelarskega društva in navdušen čebelar Mihael Štrus. Rodil se je v Zgornjih Pirničah pri Medvodah
5.	januarja 1888. Po prvi svetovni vojni je odšel z doma in si poiskal delo v Belii krajini. Zaposlil se je kot gozdni delavec v gozdu Bukovje v bližini Tribuč. Spoznal je, da so Belo-krajinci dobri ljudje in sklenil, da bo ostal pri nas. Poročil se je z Ivanko Matetič iz Tribuč št. 51, ki je imela nekaj posestva, in pričel marljivo kmetovati. Že v letu 1928 je začel tudi čebe-
la riti. Kmalu je razmnožil svoje čebelarstvo tako, da je imel okrog 40 čebeljih d ružin. V prostem času je rad prebiral čebelarske strokovne knjige. Vedno je bil zvest naročnik Slovenskega čebelarja. Tako je postal odličen čebelar teoretik in praktik. S svojimi nasveti je rad pomagal čebelarjem začetnikom in svoje čebelarsko znanje je nesebično prenašal na mlajše čebelarje.
Katastrofa v letu 1962/63 tudi njemu ni prizanesla. Izgubil je skoro polovico svojih čebel, ki jih je tako zelo ljubil. Ta izguba ga je močno bolela. Pogumno je začel spet čebelariti in v letu 1964 je imel spet 30 panjev.
Pokojni Miha ni bil samo dober čebelar. bil je tudi vzoren krnet, živinorejec in sadjar. Jeseni 1964 je svoje ljubljenke skrbno pripravil za zimsko spanje, nato pa težko čakal toplih pomladnih dni. Toda smrt je uničila vse njegove sanje. Nič več ne bo poslušal prijetnega šumenja prod svojim čebelnjakom. Belokrajinsiki čebelarji ga bomo ohranili v lepem spominu.
Matija Weiss
ANTON REPNIK
Zaloška družina je izgubila letos svojega dragega člana Antona Repnika, ki je umrl dne 2*). januarja 1965. Pred leti je začel čebelariti njegov sin. ki je nameščenec. Da se ne bi ukvarjal s čebelami samo sin, je nabavil čebele še on. Jeseni ni nihče pričakoval, da jih spomladi ne bo več pasel. Zahrbtna lK»lezen ga je kaj hitro pobrala. Videli pa smo ga vedno veselega in zadovoljnega še med boleznijo. ko smo ga pogosto obiskali. Večkrat je prišel poleti gledat naše čebele, kajti v vasi imamo tri čebelnjake skupaj. Bil je tudi cerkovnik celili 25 let.
Na zadnji poti ga je spremilo veliko vaščanov, čebelarji zaloške družine pa smo se poslovili od njega z lepim vencem.
Čebelarska družina Zalog
POROČILO ZA FEBRUAR
Februarja je bila srednja mesečna temperatura za 2—5° C pod dolgoletnim povprečjem. V kmetijskih predelih notranje Slovenije je bila srednja mesečna temperatura okrog ■—3° C, v Mislinjski dolini pa —4° C. Najhladnejša je bila tretja dekada in to celo —4 do —6° C.
Močna otoplitev ob koncu januarja se je nadaljevala še prve dni februarja. Dosegla je od 5—11° C. Že naslednje dni se je ohladilo in maksimalna dnevna temperatura ni presegla 2“ C. Povprečno je bilo v notranji Sloveniji 5—9 dni / negativno maksimalno dnevno temperaturo.
Iz agrometereološkega poročila je razvidno, da je bilo vreme v februarju zelo ugodno za čebele.
Opazovalne postaje poročajo:
Breg-Tržič: zadnji izlet je bil 26. novembra.
Draž goše: ves februar je padlo samo 10 cm snega na podlago 60 cm. Matice so sredi meseca prenehale zaleigati zaradi! mraza in vetra.
Zerovnica : v februarju ni bilo izleta. Čebele so precej porabile. Padavin ni bilo mnogo. Vreme je bilo srednje mrzlo. Zdi se mi, da je velika poraba hrane zaradi suhega vremena. Čebele prezimujejo na sladkorju.
Rogatec: čebele so v februarju trikrat izletele in se otrebile.
Lovrenc na Pohorju: Tzleta ni bilo. Snežna odeja je ležala 24 dni,
Kraj opazovalnice	Donos ali poraba v			Skupno pridobil ali porabil dkg	Srednja me- sečna toplina »C	Dnevi			Sončni sij v urah
	I.	» 11.	III.			izletni	deževni	s snežno odejo	
	mesečni tretjini dkg								
Breg—Tržič		— to	— 20	— 20	— 50	— 0.1		1	28	142
Dražgoše—Šk. Loka . .	— 30	— 60	— 20	— 110	— 0,6	—	i	28	122
Žerovnica—Postojna . .	- 80	— 35	— 50	— 165	— 0,2	—	i	13	133
Rogatec		— 20	— 10	— 20	- 50	~ 2,6		2	10	81
Lovrenc na Pohorju . .	— 30	— 60	— 40	— 130	— 3,3	_	_	24	Iti
Selnica ob Dravi . . .	— 18	— 38	— 32	— 88	— 2,5	—			17	94
Lovrenc na Drav. polju	— •	—												
Cezanjevci—Ljutomer ■	—	— 110	— 150	— 260	— 2,5	4	__	8	62
Bučkovci—Videm									
ob Ščavnici ....	—	—					_	_			
Prosenjakovci—M. Sobota	— 110	— 80	— 80	— 270	— 1,7	o	0	18	114
M. Polana-—Lendava . .	— 10	— 10	— 10	— 30	— 1,4				17
Svibnik—Črnomelj . .	— 50	— 50	— 60	— 160	- 6,0	6				46
Iška vas		— 20	— 30	— 40	— 90	— 2,0						
Škofije pri Kopru . .	—	—	—			__				
Pušča—Bistra ....	— 40	— 40	— 30	— 110	— 2,0	—	1	7	104
Povpreček		—	—	—	— 11?	—	—	-	— ■	—
INTERESENTOM ZA NAKUP ČEBEL
Čebelarje obveščumo, du bodo lahko kupili pri podjetju Agromel v likvidaciji, Ljubljana, Komenskega 12., ameriške panje z nakladami po ceni od 11 do 14.000 din. Končna cena po dogovoru. Na voljo bodo osem in desetsatni kompletni nakladni panji (plodišče s čebelami in dve nakladi).
Uprava ZČDS
IZLET NA KONGRES V BUKAREŠTO
Prijavljencem za ta izlet sporočamo, da bo stala skupinska vožnja s sindikalno objavo K-15 z brziin vlakom (II. razred) 22.000 din, brez objave pa
33.000	din. Doslej se je prijavilo 50 čebelarjev. Nadaljnje prijave še sprejemamo. Udeleženci kongresa bodo stanovali v študentskih domovih, kjer se bodo lahko tudi poceni hranili. Podrobna pojasnila bomo objavili, brž ko jih prejmemo od kongresnega odbora.
Uprava ZCDS
MAJNIŠKI IZLET NA KOROŠKO
Majniški izleti so postali pri ljubljanskih čebelarjih že kar tradicionalni. Letos nameravamo obiskati Koroško, in sicer 8. maja. Program bi bil takle:
V	soboto 8. maja ob 5. uri zjutraj odhod iz Ljubljane. Peljali bi se preko Kranja skozi Ljubelski predor, si ogledali znamenito Gospo Sveto in vojvodski prestol. Za približno dve uri bi se ustavili v Celovcu, potem pa bi se peljali okoli Vrbskega jezera do Beljaka. Domov bi se vrnili preko Podkorenskega sedla. Stroški so tile: 2000 din potili list, 50 din kolek na vlogo, vožnja z avtobusom bi stala okrog 5000 din. Prijave sprejema tovariš Cvetko v tajništvu Zveze najpozneje do
8.	aprila. Obenem s prijavo vplačajte 7000 din in priložite tri fotografije. Potne liste priskrbi organizator izleta. Na izlet povabite lahko tudi svoje družinske člane, prijatelje in znance. Organizator izleta priskrbi na željo vsakemu prijav-ljencu 130 šilingov za 3850 din.
Bine
OBVESTILO
Zaradi pravilne razporeditve čebel na akacijevi paši v Veržeju naročamo vsem prevaževalcem družbenega in privatnega sektorja, da prijavijo svoje prevoze če-
belarski družini Veržej najpozneje do
l.maja 1965. Pozneje prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Odbor čebelarske družine Veržej
OBVESTILO
Zaradi pravilne razporeditve čebel na akacijevi paši na območju čebelarskega društva Nova Gorica naročamo vsem prevaževalcem družbenega in privatnega sektorja, da prijavijo svoje prevoze Čl) Nova Gorica najpozneje do 15. aprila 1.1. Pozneje prispelih prijav ne bomo upoštevali.
ČD Nova Gorica
OPOZARJAMO
vse naročnike Slovenskega čebelarja, ki so nakazali letošn jo naročnino le v višini 1000 din naravnost Zvezi in ne preko čebelarske družine ali društva, da morajo ostanek 200 din vplačati vsaj do septembra 1965, sicer jim bomo list ustavili z oktobrsko številko. Član naše čebelarske organizacije je samo tisti čebelar, ki plačuje svojo članarino pri čebelarski družini ali društvu; vsi drugi so le naročniki glasila in za te znaša letna naročnina 1200 din. Družine in društva naprošamo, naj nam javijo najpozneje do 30. septembra imena teh plačnikov.
Uprava
PRODAM
1(M) kg prvovrstnega zdruvegu kostanjevega medu za spomladansko krmljenje na zalego. Naslov v upravi.
PRODAM
prazne AZ-panje od zdravih čebel. Cena po dogovoru. Alojz Turk, Postojna, Kolodvorska 26.
KUPIM
naseljene in prazne AZ-panje. Ponudbe na naslov Franko Bunetič. Zagreb, Miha-novičeva 40.
KUPIM
voščine oziroma sate, v katerih je vsaj 'A celic polna cvetnega prahu. Plačam 1000 do 1500 din za 1 kg. Odbirajte takšno satje in javite količino na naslov: Lojze Kastelic, Vikrče, Medvode.