65. številka.
V Trstu, v soboto 15. avgusta 1891.
Tečaj
„E D I N 0 S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako «r«dc i« loboto ob 1. uri popolodn«
„Edinost" stan«:
ia ti« lato gl. 6.— ; laven Avet. 8.— fl. » polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , na ftetrt teta „ 1.50; „ , 2 25 „ Poaamione Številke ae dobivajo v prodajal nicah tobaka v T rit ti po J» nov.,
▼ Oorloi in v Ajdovščini po A nor. Na naroebe brez priložena naročnin« m npravniitvo na ostra.
EDINOST
Oglasi in Oznanila ne račune po 8 nov Ti-Aiica r petitu ; za nailove k debelini črkami ae pUćuje proator, kolikor bi ga
obaeiflo narailiiih Tratic. Paalana, javne zahvale, oimrtnlos itd.
ae ra<'un« po pogodbi.
Val nopiai ae poAiljajo uredniatTu t ulioi Carintia nt. 25. Vaakn piamo mora biti frankovaiio ker nefratikovana ae ne apre-jemajo, Rokopiai a« ne vra<*ajo.
Naročnino, reklamacijo in inaarate preloma upr&vnlatvo r ulici Carintia 28, Odprte reklamacije <• proate po&tnlne.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V rdinolt j* m £
Slovenščina v tržaških cerkvah.
Malokedaj nam ju bila polemika tako neprijetna nego ob tej poreci zadevi, kajti podtikajo ae nam nameni, kojih nikdar gojili nismo in jih ne bodemo. Poleg tega, da nam ljubljanskega „Slovenca* tržaški dopisnik podtika cerkvenim oblastim sovražne namene, hoče nas nekako smešiti, češ, da je vse to, kar smo pisali ob tem vprašanji „neslano, neosnovano in nedostatno". Ne gospoda, to je resna zadeva — bolj resna, nego si v tem trenotku mislite, ali prav za prav: bolj resna, nego hočete pripoznati. Take resne zadeve se ne spravi raz dnevni red zgolj „neslanimi, neosnovanimi in nedostatnimi* „šlagerji*.
Nikoli nam ni priilo na misel nasprotovati cerkvenim oblastim, kajti tako po 4etje bi se protivilo ukoreninjenemu našemu prepričanju. Res je, da se nikakor ne odrečemo pravici do kritike o korakih, koji so po menenji naiem graje vredni; ali kritike, napisane v mirni in dostojni obliki, nikakor ni smeti smatrati kot zlovoljne napade.
Odprava slovenskega jezika iz prvo-atolnice tržaške je tak korak, ki je i z> a v a 1 kritiko na&o.
Pravite, da slovenska propoved v stolni cerkvi ni bila več toliko potrebna, ker ni bilo več toliko poslušalcev kakor popred. No gospdda, ako velja ta argument, vprašauio vas po vsej pravioi: zakaj ne odpravite italijanskih propovedi v jezu vitski cerkvi, h katerim zahaja, osobito mej tednom — to je notoriŠka istina po dvajset do trideset in včasih še manj poslušalcev P ! T&k6 uprašati nam veleva zdravi Človeški razum — in logika je neizprosna !
Sicer pa cerkve pri sv. Justu ni smeti smatrati kot navadno župnijsko cerkev, ampak kot prvostolnico, kot prvo in glavno oerkev vse škofije. V tem momentu tiči glavni pomen naredbe visokočast. škofijskega ordinarijata in tu
PODLISTEK. Kako si je Kodre pomagal.
Slika; napisal Ivo T r o 61.
I.
(Dalje.)
„No, oče Trček," pravi godec, „vi ete še trdni. Kukor so vam vidi, sapa vas Že nič ne nadleguje, ker tako ročno stopate navzgor."
„Ni še sile ne, Matija. Leta pa ven-der pridejo s svojimi nadlogami. Trden «em še, vender me lahko daneB ali jutri položi na postelj, in kmalu boste rekli: starega Trčkn ni več.M
„Ne bo ne res taka," hiti vmes Simon, ■katerega so te besede prepričale, da bi moglo res kodaj tako biti. „Ne bo ne res, oče, saj ste še dobri."
„Naj bo, kakor je božja volja," reče Trček in stopa dalje, vidno zamišljen, kakor da res provdarja: kako in kaj. Kodre ,pa doda še kakor za nauieček :
B Boe te pa Simona oženili, oče. Star je že zadosti in velik tudi.tt Simon se zasmeje in pravi:
„Zato je pa še čas, Matija. — Z 'Bogom !*
tiči vzrok velikega razburjenja mej slovenskimi meščani in okoličani.
Ako oerkev v obče ne pozna in na •me poznati narodne jednostranosti, t* Ijalo je tu v prvi vrsti čuvati načelo n a-rodne ravnopravnosti.
Cerkve pri sv. Justu pomen sega veliko dalje, nego sega nje jurisdikcija kot župnijska cerkev ; nje sijaj razsiplje se po vsem mestu, po vsej okolici, po vsej škofiji. In zat6 je odprava slovenskega jezika iz te cerkve živo zadela meščane, okoličane, in vse verne vse škofije. Dotična naredba visokočast. ordinarijata ni samo parcijelne važnosti — kar bi bila, ako bi se dotikala kake druge cerkve — ampak naredba ta je občega, načelnega, usodnega pomena.
Slovenski obredi pri sv. Jakobu naj bi bili ekvivalent, neka odškodnina, za to, kar zgubimo pri sv. Juatu. Ta argument je g. tržaški dopisnik pač lahko napisal za ljubljanskega „Slovenca", kjer ne ved6, kakor vemo mi, s kako „ljubeznijo" goji sedanji sv. Jakob* k i župnijski urad slovenski jezik pri cerkvenih obredih. Ali naj si bode kakor hoče: to, kar so nam je odvzelo pri sv. Justu, je načolne občne važnosti — in za to ni odškodnine, ni ekvivalenta.
„Slovenčev" tržaški dopisnik hotel bi vso stvar potisniti na polje oportunnosti. To ni tak6 I Gospoda na magistratu smatrajo perečo to zadevo vse drugače in primernejie. To nam priča vsklik, a kojim so prijavili naredbo ordinarijata: „vittoria delta italianita P* Tako je tudi ; tu ne pomagajo ni izgovori, ni sofizmi, ni zasuka-vanja. —
Mogoče, da se je v konzistoriji jednoglasno sklenilo', vpeljati slovenski jezik — zopet kot nekako odškodnino — v kaki drugi cerkvi, ali to se je sklenilo še le po tem, ko je bila odprava slovenskega jezika pri sv. Justu dognana stvar. Kaj naj bi bili člani
Kodre je dalje nabiral suhljadi. da si •kuha močnik iz moke, ki mu jo je oni dan podarila Srebotova Marijčka. Pri Črne-tovih noče delati za mizo vsak dan nadlege.
Naša znanca sta pa molče stopala dalje navkreber. Visoko tam gori v Cesarskem vrhu imel jo Trček odkazana drva. Dospevši do njih sede oče upehan na star porobek ob zelenem kopišču in jame tožiti, da gn hoče zopet nekaj pobo-levati na strani. Ni bilo sicer nič hudega, a starec, nevajen telesnim slabostim, čutil je bolj kot kedaj prej, da je res že v letih. Tudi Kodr«tovo govorjenje mu je bilo še dobro v apominu, zato pravi sinu ;
.Simon, atar tem že. Misliti bo treba, da ti dobimo nevesto. Mati tvoja me tudi naganja, da bi te ženili. Sv. Katarina ni več daleč in hiteti moramo. Boljše je prej kot kasneje. Zima je dolga. Bog ve, kaj pride lahko vse ž njo. Tudi smo neveste potrebni, ker mati naša vedno toži, da ni zdrava, kaj misliš pa ti P*
— I, oče, de Simon, kateremu je to govorjenje prijalo, jaz mislim, da ni še sile. Če vas nekoliko na strani poboleva, to še ni nevarno. Vedno ste bili zdravi. Moja misel je, da vi še obdržite vse v rokah, četudi bi so jaz, recimo, ros ženil
konzistorija druzega storili ob tem trenutku! P Gotovo pa je — in pri tem ostanemo —, da sklep o odpravi slovenskega jezika ni bil jednoglasen in so se nekateri eel6 odločno protivili.
„Inter duo mala minus eligendum" — tako nam kliče tržaški dopisnik ljubljanskega „Slovenca". Po takem si je vi-sokoćastiti ordinarijat izbral manjše zlo. Da bi le res bilo takć ! Ali ni!
Pravite nam, da je tržaški magistrat zagrozi?, da umakne svojo podporo letnih 5000 gld. za petje in godbo v stolni cerkvi in da bi se po takem služba božja ne mogla opravljati „z ono dostojnostjo in slavnostjo kakor do zdaj". Verno ljudstvo da bi se na tem izpodtikalo P! Ne verno, ljudstvo, ako je v resnici verno, ne bi se izpodtikalo, na tem, da ni šumečih cerkvenih obredov, ampnk izpodtikali bi se r a z n i ž i d j e, brezverci in našemljene dame, ki z ah aj aj o ob veI i o i h praznikih k bv. Justu kakor v kak koncert in se tudi takč vedejo, kakor se v cerkvi ne vede verno ljudstvo.
Katero bi torej bilo manjše zlo: ali se zameriti neki gospddi, ki se zaleta v cerkev godbo poslušat aH pa užaliti trumo slovenskih vernikov, koji se zadovole tudi se skromno tiho sv. mašo P!
Očitate nam pesimizem. Na to nam je odgovoriti, da mi stvar sodimo takč, kakoršna je; in ako smo posimisti, je pesimizem naš — žal t — povsem osnovan. Začel je župnijski urad pri sv. Jakobu in potem je nam sovražna agitacija Btorila odločen korak do sv. Justa. In komaj so gosp6da na magistratu tu dosegli svoj na-men, že so posegli z dolgo Bvojo roko v daljne Barkovljp, zahtevajoči da se tam vsako drugo nedeljo prepoveduje italijanski, da-si sedaj tam b t a 1 n o ne prebiva niti 60 Italijanov mej blizo 1200 prebivalci. V Škednju deluje veleč, gosp, župnik — seveda na povelje magistrata — se žolezno doslednostjo, da uniči jedino našo tamošnjo
„Prav jo tako Šimon. Tvoje govorjenje mi je ušeč. Vidim, da mi še privoščiš vse imeti v rokah. Saj ti ne bom slabo gospodaril. Še vedno nam je več ostajalo kot nedostajalo, odkar sem jaz gospodar. Staro ajdo imamo, staro pšenioo še in staro zabelo. Ne bode ji krivice, pridi od koderkoli nevesta v našo hišo. — Kaj deš, kdaj bi šel snubit in kam P"
— Lahko v nedeljo, oče. Kodreta vzamem b seboj in kakega tovariša. Danes je četrtek, do tedaj si že izmislim kam bi bilo dobro,* dostavi Šimon naglo. Oče pa že ni več slišal zadnjih besed, sekira mu je začela peti nad koreninami debele gladke bukve. Tudi Simon se je loti) dela, in udarci so odmevali celo tja doli na Srebotovo dvoriščo, kjer je počival Kodre z bremenom suhljadi fer se pogovarjal z Marijčko, ki je zalivala nageljne na oknu.
II.
V nedeljo po „nauku" je že stal Kodre prod Trčkovo hišo v suknji in s palico kot Izraelec, ko je trgal velikonočno jug-nje. Čakal je Simona, da se opravi. Kmalu se prikaže tudi ta prav čedno napravljen skozi vrata, naravuuje si rdeč svilen robec okoli vratu.
zaslombo — nedolžno narodno pevsko društvo. In pri tacih izkustvih ne bi bil človek pesimist I
Na kakih šepavih nogah stoji vsa argumentovanje, s kojim naj bi se opravičila večkrat omenjena naredba, dokaa nam je to, da se tržaški dopisnik opira na rezultat zadnjega ljudskega štetja. Naravnost povemo, da na« je rudečica jeze oblila, ko smo to čitali. Ve« svet ve — in tudi „81ovenec* jo o tem opetovano poročal — kak6 so poatopali povodom zadnjega ljudskega štetja, kak6 so duše naše uzmali na desno in levo, in da so nas pohrustali najmanje polovico — in sedaj pride isti „Sloveneo" ter se naslanja na rezultat istega ljudskega štetja! Naravno, da ne reagujemo na rešpektivne podatke, katera nam je „Slovenec" blago-izvoli) predložiti, kajti ako je operat sam krivičen, morajo biti tudi vse posledice krivične, koje bi hoteli izvajat*. Žalostno pa je vsakako, da se celč Slovenoi skli-oevajo na čin, kojega glavni znak je bil: skrajno nasprotstvo do slovenskega življa.
(Konec prih.)
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VI. velika skupščina.
(Konec).
Glavni blagajnik dr. Josip Voinjak poroča o denarnem stanji družbe sv. Cirila in Metoda. Skupščinarjem na razpolaganje je bil tiskan račun.
Potem račun pojasni in spopolni z naslednjim izvestjem :
Račun za V. društveno loto 1890 kaže povoljnejše številke, kakor za 1. 1889, ker so bili dohodki za 2000 gld. višji od prejšnjega leta v veseli dokaz, da prepričanje o potrebi in o koristnem delovanji naše družbe prodira čedalje bolj v vse katoliške in narodno čuteče kroge.
„Ali ga še ni P" vpraša Simon nestrpno.
— Mislim, da mora kmalu prikrev-sati, odvrne Kodre in se ozira tja Čez bližnji brib, od koder je imel priti Črnetov Jauez. S Kodrom bi bila sicer lahko skupaj prišla, a Janez se je nekaj zamotil pri cerkvi, kjer toči Trkal dobrega vipavca.
Dolgo niso čakali, ko se prikaže iz gošče Črnetov. Ugledavši naša znanca pred hišo zavriska, da se je odmevalo daleč okoli. Črnetov Janez je lep mladenič. Junak ni tako kot Trčkov, a čvrst, živahen in dovtipen je,' da mora biti poleg njega vsakdo vesol. Doslužil je vojake, kjer je bil konjik. Pet ali šest tednov je že doma, odkar je alekel rdečo hlač*. Lep konjik je pa bil Črnetov Janez, ko jo priSol o nekih velikonočnih praznikih na dopust, ozirala so se dok lota javno, še bolj pa skrivaj za njim. Tudi stari dosluženi vojaki, ki so se na Laškem že z Lahi in Francozi lasali, trde, da Janez ni napačen vojak. Vsak dan skoro pripoveduje svoje šale, kakoršiie je zbijal mej tovariši in vsak dan dostavlja, da „tam" ni bilo slabo zanj. Trčkovemu Šimonu je velika čast, da more imenovati tako imeuitnega Človeka rivojim prijateljem iu sosedom. Tudi Janez
Dohodki so znašali 7505 gld. 82 kr., mej. katerimi sta vprvič veledušna podpora ^l^kranjskega deželnega zbora v znesku 1000 gld. in si. mesta Ljubljanskega t snesku 400 gld., dalje volilo 500 gld. nepozabnega slovenskega rodoljuba Fr. Kotnika na Verdu. Pristopilo je družbi šest pokroviteljev ki so uplačali po 100 gld. Za prodane knjige je bito prejetih 235 gld. 83 kr. in za naznanila v „Vestniku" 211 gld. 20 kr.
Nasproti ugodnejšim dohodkom so ae troski znižali, ker v tem letu družbi ni bilo treba za šolske zgradbe pripomoči. Družbini zavodi so stali družbo 2666 gld. 75 kr., od katerih spada 1296 gld. 75 kr. podpore za trirazredno šolo z otroškim vrtcem pri sv. Jakobu v Trstu. Račun Tržaške podružnice pa izkaže sa to šolo 2919 gld. 26 kr. troškov, iz česar je raz« vidno in se mora z največjo pohvalo omeniti, da je podružnica sama, podpirana od ženske podružnice tržaške, nabrala veliko svoto 1650 gld. pri tržaških Slovencih in Slovenkah. Slava jim o tej žrtoljubnosti. (Slava). Družba je tudi to leto podpirala narodno šolstvo na Koroškem in Primorskem in razdelila mnogo molitvenih, zabavnih in poučnih knjig in učil.
Vsi troški so znašali 5874 gld. 84 kr., torej ae kaže prebitek 1630 gld. 98 kr. ter je bilo koncem leta 1890 v blagajnici 10.644 gld. 12 kr. naloženih t raznih hranilnicah in posojilnicah in več dolžnih pi-»em onih šolskih občin, katerim je dražba dovolila bila v prejšnjih letih posojila za sgradbe slovenskih šol,
Družba je v prvih petih letih svojega poslovanja nabrala 34.413 gld., potrosila pa 23.769 gld. Zneski sicer niso tako veliki, s kakoršnimi razpolagajo enake družbe večjih narodov, vender se je veliko storilo, več ko smo s pričetka pričakovali in otelo se je že na stotine slovenskih otrok po-tujčevanju. (Dobro!) Ker čakajo družbo čedalje večji stroški, naj podružnico tudi zanaprej v s trajaj o v svojem delovanji, naj podpirajo družbo, da bode mogla zvržiti vzvišeni svoj namen ter, kakor veleva § 2. pravil, vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. (Občna pohvala.)
Potem blagajnik še omenja o konec-letni preskušnji pri sv. Jakobu v Trstu, kjer se je kot vodstveni zastopnik prepričal, kako ukaželjna je ondotna mladež, kako dobro je odgovarjala in da jih }e bilo veliko a primernimi knjigami obda-rovanih. Slovenskih otrok je pa že veliko; ko bi imeli mi dovolj prostora in podpore, storili bi lehko še več za slovenski živelj.
—	Prepričal se je, da je društveno uči-
bode nekdaj pri Črnetovih gospodar, in Kodre, ki je že pri hiši od mladosti, ko mu je mati — dekla umrla, drži se že skoro bolj mladega kot starega gospodarja. Trikov ga je danes povabil • sabo, da bode imel, ker sam nima gladkega jezika
—	dva dobra „govorčina".
»Torej me že čakata, kakor vidim, rivoi me niso prej pustili, izgovarja se Črnetov prišedši k čakalcama in gre v hiio pogledat kaj počenjata stara dva. Kot dober sosed mora pač vodeti, čo gre mimo sosedovih, kako jim je kaj. Kmalu prideta ž njim na vrata stari Trček in Trčkovka. Prej kot odrinejo, sežejo jima vsi v roke, in mati reče se solznimi očmi:
„Bog daj srečo, Simon. Dobro opravite !" Trček je pa rekel:
— Le dobro se držite, če bi hotel •tari kaj odmikati s stotaki. Tako, srečno hodite! Z Bogom!" Kodre pa še dostavi:
.Dobra dota, dobra sreča in dobra nevesta niso sestre. Ali bomo skusili z božjo pomočjo jedno teh treh dobrih to-varišic pripraviti vam podstreho, če pride ža njo že druga, tudi dobro. Vsaj vzamete tudi dve, Trček P"
a Vzamemo, vzamemo," pritrjujeta stara dva na hišnem pragu in vsi Be amojejo.
(Dalje prih.)
teljatvo umevalo svojo vzvišeno nalogo ter jo požrtvovalno izvrševalo, za kar je sme tu očitno pohvaliti. Nadalje še pojasnjuje način, kako misli vodstvo Tržaške zavode Že bolj konsolidirati ter jim zagotoviti obstanek in razvoj.
Skupščina sprejme z odobravanjem in „Živio"-klici denarničarjevo poročilo.
Prvomestnik je zaključil skupičino tako-le:
„Srčno se sahvaljujem preblagorod-nemu mestnemu županu, g. Josipu Močniku, si. veterancem ter ognjegasnemu društvu, si. čitalnici in „Liri" ter iz Litije in od drugod prihitelim čast. pevcem za vso naklonjenost in vse sodelovanje gledć te skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. — Zahvala preč. predstojništvu frančiškanskega samostana, ki nam je ljubeznivo preskrbelo Božjo službo v župnijski ka-meniški cerkvi na Šutini. — Domoljubno priznanje vsem čast. družabnicam in družabnikom, zastopnicam in zastopnikom, došlim iz vseh slovenskih pokrajin sem v prijazni Katnenik k šesti veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. — Zadnji slovenski domoljubki in zadnjemu domoljubu, ki sta nam morebiti za sedaj ne še z doneski, ampak le samo s svojimi simpatijami do nas bila v korist, — istinita zahvala ! — Svetima bratoma Cirilu in Metodu pa naj bo priporočena naša družba Še v daljne njuno zaščitje.
Šesta velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Kameniku je zaključena*.
Politični pregled.
Notranja dežel*.
Njeg. Veličanstvo podelilo je držav-nemn poslancu Ivanu vitezu De-m e I u kom turni križ Fran Josipovega reda. Demel je nemšk liberalec.
Cesar naž v sprejel je v lšlu mladega kralja srbskega veliko častjo. Mladi kralj se jo baje izrazil, da nikdar ne po zabi dobrohotne očetovske naklonjenosti avstrijskega cesarja. Kralj je vsprejel ministra vnanjih zadev Kalnokyja, naž cesar pa Ristića in Pažiča. Cesar naš podelil je kralju Aleksandru veliki križ Štefanovega reda, regentu Rističu veliki križ Leopoldovega reda, ministru-pred« sedniku PaŠiču in srbskemu poslaniku na Dunaji Simiču red železne krone 1. vrste. Tudi vso drugo spremstvo dobilo je odlikovanja. Istotako je podelil kralj srbski odlikovanja nadvojvodi Franu Salva-tor ju, bavarskemu princu Leopoldu, FML. Ne meči ču, poslaniku Thoemelu in polkovniku Potenu.
Na mesto pokojnega dr. Bajamon-tija izvolila je trgovska in obrtna zbornica v Zadru dra. Salvija iz Splita deželnim poslancem.
Vnanja država.
Skoro po vseh židovsko - liberalnih časopisih amo čitali zlobna poročila, kako prezirljivo da je r u s k i d v o r postopal s kraljem srbskim. Tem poročilom videlo se je na prvi pogled, da so izmišljena in lažnjiva. To je že stara taktika: ker jim je resnica skrajno neprijetna, pa lažejo in obrekujejo, da je kar grdo. Žal da jim mnogo mnogo čitateljev verjame. Tako je bilo tudi povodom pohoda kralja srbskega v Petrogradu. Oficijelno se namreč telegrafuje iz Išla: Poročila časopisov, da so se uradniki od spremstva Rističevega neugodno izrazili o ruskem potovanji, kakor poročilo „Koln. Zeitg,", da je ruski dvor nasproti srbskemu kralju in spremstvu pokazal neko mržnjo, kar je baje prouzročilo nevoljo srbskega kralja in spremstva, razglašajo od merodajne avtentične strani kot tendencijozne izmišjotine.
„Graždauinu" pišejo iz Belega-grada, da sta R i s t i č in P a š i č potovanje kraljevo v to porabila, da sta si zopet utrdila stališče, koje se je jima že zelo omajalo. Petrogradska odlikovanja naj
bi Srbom dokazala, da radikalna stranka Rusiji bolj ugaja nego nasprotna. Namen Rističu je tudi ta, da bi iztiral metropolita Mihaela. Rečeni list pristavlja, da kjer je Ristič, tam ni moči govoriti o resnici. Ristić bi se hotel priljubiti v Petrogradu in na Dunaji; za njegovo osebo pa je bolje, da se skriva za rusko zastavo.
Prepoved ruske vlade, tikajoča so izvažanja žita iz Rusije je silno razburila — Nemce. Nemčija dobiva namreč Bkoro vse žito, kolikor ga potrebuje, iz Rusije in zato se boje, da ne bi vsled omenjene prepovedi nastalo veliko pomanjkanje. Da, Nemčija je silna in se nikogar ne boji, dokler jo podpirajo — drugi.
Veliki knez A I e k s i j došel je iz Pariza v V i o h y. Množica ga je pozdravila entuzijastiški. Ruski konzul rekel je v svojem nagovoru: „Francoska je Ruska, Rusija je Francoska ! Še nikdar niso francoska srca tako živo bila za Rusijo in slavo cara".
Baron H i r a c h se baje pogaja z velikim vezirjem v Carigradu, da bi se ruski Židje naselili v Turčiji. Baron Hirsch namenijo — tako pravijo vesti — v najem vzeti razsežne pokrajine v Mali Aziji za letnih 8 do 10 milijonov frankov. Turčija bi smela ta denar kapitalizovati. Srečna Turčija! Rusija pa že bolj !
Nemški krogi so se svoječasno trudili, da bi tudi' Španijo priveli v obližje trojne zveze, seveda z lepim in plemenitim namenom, da bi Francijo že bolj osamili. Oledć osamljenja Francije 00 se jim pa nastojanja povsem izjalovila, kakor nam priča pohod francoskega brodovja v Kron-stadtu. Ali tudi glede Španije niso dosegli svojega namena, kajti država ta se je vedno skrbno izogibala vsemu, kar bi moglo vzbuditi sum sosednje Francoske. Sedaj pa se čuje cel6, da tudi Španija odpožlje v prihodnji jeseni ali spomladi brodovje svoje v Kronstadt. Nek nem&ki lip t upraža prav drzno: kako pridejo Španjske vojne ladije do tega, da se predstavijo v Kronstadtu P Kako pridejo do tega?! Čudno vprašanje; mora-li res vsakdo popred v B e r o 1 i n u povprašati, 8tne-li z ddma ali ne P
DOPISI.
V Vipavi, dne 10. avg. [Izv. dop.] Poročam radostnega sroa, da se je veselioa, katero je napravila čitalnica naša na korist družbe sv. Cirila in Metod«, jako lepo izvržila.
Že pozdrav predsednikov je napravil dober utis; a ko je nastopila vrla gdčna. Milanica Peganova in razlagala z globokim čutilom prekrasno vzvišeno pesem: „Na veke ne bodež trpin !" (t. j. narod slovenski), poslušalo je slavno občinstvo gi njeno in radostnim srcem, ki je konečno pozdravilo z obilno pohvalo mlado glaso-valko. Igra : „Zgubljena suknja" vršila se je gladko, a odlikovali so se posebno gg. Telieini (g. Jamšek) in Goslar (Iv. Toma-žič) a tudi gospoda Verbič in Bukovič sta povoljno režila svoji ulogi. Kaj pa hočem reči o Šturskih igralcih, ki so predstavljali veselo igro : „Zamujeni vlak". Prav nič ne pretiravam, ako trdim, da se lahko mčrijo z nekaterimi mestnimi igralci. Igrali so tako gladko in naravno ter provzročevali obilnega smeha, a zaslužili obilno pohvale, ki jim je konečno od vseh strani donela. Tudi gg. pevci Šturski in Vipavski s svojima načelnikoma so izvrstno rešili čast vipavskih slavčekov.
Duševnega užitka nam ni manjkalo, kajti tudi po izvršitvi programa so nam gospodje pevci marsikatero zapeli ter kratkočasili slavno občinstvo s krasnimi zbori in čveterospevi, med katerimi tudi šaljivk ni manjkalo.
Zbralo se nas je lepo število od več strani lepe naše doline, a pogrešali smo pa tudi jako lepo število imovitih narodnjakov domačinov, ki so veselici, v tako
lep in vzvišen namen in z velikim požrto-vanjem napravljeni — hrbet obrnili. Tako ravnanje je obžalovanja vredno ; izgovor o pozni razpošiljatvi vabil ne velja, kajti pravi narodnjak, ako ima kaj srca za našo nežno mladino, ki je osobito ob mejah laških in nemških sosedov v toliki nevarnosti, zgubiti predrage svetinje svojih očetov,, vero in narodnost, in katero rešiti si z vsemi močmi prizadeva slavna družba sv. Cirila in Metoda, kateri v korist je bila omenjena veselica prirejena; pravi narodnjak, pravim, ne bode malomarno preziral, (morebiti zarad osebnosti) takih slovesnosti, marveč bode z veseljem prinesel dar, ali vsaj darek na oltar milega slovenskega naroda. —
Iz Pomjana, 13. avg. [Izv. dop.] „Ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči". Tega pregovora se neko revše Po-mjansko ni spomnilo, ampak udrihalo jet zanašajo se na svojega odvetnika iz Kopra, prav strastno po svojem g. župniku in sploh po duhovščini ter slednjič, vzlic svoji revščini, napelo celo tožbo. Marsikak dogodek nam že priča o čudnem značaju tega človeka, ki je hud zaničevalec duhovščine in svojega rodu. Ta revček se ni sramoval navesti svojega malega otroka kot krivično pričo na italijanskem protestu, naperjenem proti duhovščini, kateri protest se je najbrže skoval v pisarni modrega odvetnika Koperskega, ko so bili njegovi pisarji „testimonii alla croce". Ta revček, ki je ob času državnozborskih volitvev strastno agitiral — za dobro plačilo seveda — za italijansko stranko, uložil je po slojem odvetniku pri c. kr. okr. sodišči tožbo. Tožba je bila tako hudobno pisana, kakoržno more napisati le strasten protivnik duhovščini. Čudili smo se, kako more kaj tacega podpisati — odvetnik. Očitalo se je v ti tožbi č. g. župniku so-vražtvo do tožnika in da ima to sovraštvo le ta vzrok, ker je dotičnik glasoval ca italijansko stranko. (Bolje bi bilo, da so rekli: agitiral, kajti čudno je, ako je glasoval, ko niti glasu nima.) Revček, katerega je odvetnik baje že naprej zagotovil, da ima „ražou", je po vasi prekliuje-vaje govoril : „ali sem farja užugal*. Vsled te tožbe bila je obravnava pri s), e. kr. okr. sodišči v Kopru dne 22. junija 1.1. in po razsodbi istega si. c. kr. sodišča z dne 26. junija t. 1. žt. 6355 je revček popolnoma pogorel se svojo krivično in brez potrebe naperjeno tožbo in vrhu tega je obsojen povrniti župniku vse stroške, katere bode ta-le tudi gotovo tirjal, kajti tožitelj si jih je sam napravil. Prav tako t Pregovor pravi: Kakor pozdravljaš, tako ae ti odzdravlja. Kmetje pozor 1 Me hodite radi vsake stvari k odvetnikom, da si ne napravite tako brezpotrebnih stroškov T Rečeni revček je menil, da z italijansko agitacijo osreči svojo ubogo družino, zdaj se pa, seveda, za ušesi praska.
Ne dragi kmetje, to ni tako, ampak ravnajte se po izreku : „Priden človek ima kruha, glad mor{ samo lenuha" ; in pa:
„Kjer je lenoba, kjer postavanje
Tam je kaj blizu hudo dejanje".
P o m j a 11 e c
Različne vesti.
Osobni vesti. Višji poštni ravnatelj P o k o r n v odšel jo na odpust v Laški trg na Spodnje Štajersko. — Doktorjem vsega zdravilstva je bil na Gra&kem vseučilišči promoviran gosp. Rudolf Ropič iz Ajdovščine.
Dr. Dinko Vitezić, bivši državni poslanec, izdal je drugo svojo „Poslanioo*, s katero obvežčuje volilce o svojem delovanji v dobi državnozborskega zasedanja 1885—1891.
Družba sv. Cirila in Metoda in „Lega Nazionale". V nedeljo 9. t. m. ustanovila se je v Trstu podružnica v potujčevanje naše dece ustanovljenega društva „Lega
Nazionale". Ako bi ne bili že naprej prepričani o delovanju tega novega društva, osvedočiti nas bi moral o tem izvoljeni odbor tržaške podružnice tega društva. Predsednik in z malo izjemo vsi odborniki so isti, kateri so bili na enakem mestu pri razpuščenem društvu „Pro Patria". Lahonska stranka dela na vse pretege v korist tega društva, odnosno tukajšnje podružnice. Posebno marljivi so za nabiranje udov — in brez dvojbe bode štela ta podružnica v Trstu v kratkem do par tisoč udov. Tržaški in okoličanski Slovenci bi se morali ravnati po izreku : „Klin s klin omu. — V Trstu, odnosno po nekaterih vaseh okolice nabira se za „družbo sv. Cirila in Metoda", oziroma za dotične podružnice kaj marljivo. Priznati moramo celo, da se nikjer po Slovenskem ne nabere toliko denarja v podporo našim zavodom nego v Trstu — odnosno v IV. okraju za Gretarsko podružnico. — Kar se tiče pa števila udov, morale bi jih imeti vse tri domače podružnice, t. j. Tržaška, Gretarska in Svetoivanska pač mnogo, mnogo več. V očigled delovanju »Lege Nazionale" vzdramiti bi se morali naši rodoljubi ter pridno pristopati k označenim domačim podružnicam.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala je vesela družba 1 gld. 25 kr. Trdovratni pobratim je daroval 50 kr.
O društvu „Lega Nazionale" piše „Obzor*: Prebujanje hrvatske narodne zavesti po Istri in Dalmaciji smatra društvo „Lega Nazionale" kot osvojenje italijanske zemlje in kot zatiranje italijanskih pravic. Kadi tega širi svoje delovanje po Istri in Dalmaciji. Ono se bori proti hrvatstvu, hrvatski zavesti in hrvatskem pravu. P o-italijančiti bi hotelo, kar je hrvatskega in slovenskega; širiti bi hotelo italijanski ir&dentizem, kjer ni zanj prostora. Iz kratka: društvo „Lega Nazionale" naperjeno je proti hrvatstvu istotako, kakor je bilo društvo ..Pro Patria*. Hrvatom je dolžnost iskati sredstva proti propagandi italijanskega društva. Prva pot bi bila zahtevati, da se jim podele njih pravice v jezikovnem pogledu ; druga pa, da Hrvatje in Slovenci ni za las ne odjenjajo, kar se tiče uporabljanja n a r o d n e ga j e z i k a v javnem in privatnem življenji. Ali imeli bi še druga sredstva, radikalnejša in uspešnejša. Vsi Slovani v monarhiji bi si morali osnovati jedno veliko kulturno društvo, koje bi ae delilo v podružnice. Velika slovanska liga imela bi podružnioe: hrvatsko ligo, slovensko ligo, češko ligo itd." To bi bila zares krasna ideja, ki je vredna, da bi se žnjo bavili voditelji avstrijskih Slovanov. O članku „Obzorovem* spregovorimo še o priliki, ker imamo tudi nekoliko svoje misli o predmetu tem.
Lega Nazionale v Zadru. Namestništvo v Zadru ni hotelo potrditi pravil tamošnje podružnice tega društva.
Obupne učiteljska razmere. S Tolminskega se nam piše: Pri naa je prišlo že v navado, da mora vsako leto po več učiteljev romati iz kraja v kraj. Tudi na stalno nameščene učitelje se ne jemlje ozira in prekladajo se proti njih volji, ne da bi se ž njimi poprej disciplinarno postopalo. Dosti je, da kak njih sovražuik reče: „Puntar je, hujskač je!" — pa ga preložijo. Pri tem se ne gleda včasih na veliko krivioo in ogromno gmotno škodo, ki ne prigodf oeli učiteljski rodbini, ne, iti mora v neljubi jej kraj, ker se zljubi tako nekaterim mogočnežem, ki si znajo pridobiti cel sedanji okrajni šolski svet na svojo stran.
Tudi letos se je dovršilo celo učiteljsko preseljevanje — v veliko škodo šole in marsikje učiteljskih rodbin. Gorjč šoli, ki vsako leto dobiva drugega učitelja! A pri nas se na to no gleda, pri nas so drugi nameni prvi, katerim naj se klanju in pred katerimi naj na kolenih kleči naše učiteljstvo. In to so: neomejena pokorščina, ponižnost, krotkost, politična brez-
brižnost in da vsaka sema lahko pometa ž njim, kakor se mu zljubi. Tak6 grozno hočejo ponižati učiteljski stan 1 Ako pojde takč dalje, bo za vsakega učitelja največja nesreča, ako je značajen, delaven, za napredek šole unet in naroden. Brezzna-čajnežem in takim, ki storijo vse, kar jim ukažejo, se najbolje godt. Toda kam pridemo, ako pojde tak6 dalje? Naše učitelj-srvo postane res tako, kakeršno ga hočejo imeti naši narodni nasprotniki !
Med letošnjimi preme&čenji najhuje doleti učitelja V., ki mora iz Tolmina v Kred, in I., ki mora narobe iz Kreda v Tolmin. Oba se branita zameniti službi, oba bota moralno in gmotno hudo kaznovana, a ne pomaga nič: mora se zgoditi volja nekatornikov, ako jim ne prekriža računov višja moč. Obć učiteljski rodbini bota neizmerno hudo kaznovani I!
In zakaj se mora to zgoditi? Učitelj V. nima drugega greha, nego da je kot učiteljski zastopnik v okrajnem šolskem svetu odločno zagovarjal šolske in učiteljske koristi proti tistim, katere te koristi bodejo v oči. Zat6 ga je treba uničiti, uničiti mu rodbino, prihodnost in i m e-t j e, katero bi v teku nekolikih let rešil podedovanih dolgov. Toda ne, toliko se ne sme iti na roko ubogemu učitelju!
Vsakemu Slovencu, komur je mar napredek naroda, komur je mar, da naše ljudstvo ne bo tak6 hlapčevski ponižno pred nekaterniki, ampak da bo znalo odločno in samozavestno stopiti na noge, mora obžalovati, da se je začelo na tak način preganjati naše značajno in delavuo učiteljstvo, proteževati pa ono, ki se mogočnežem uklanja in jim pete liže. Kam pridemo, ako pojde tako dalje?
Slovenski napisi v Trstu. Zadnji naš poziv v tem pogledu ne ostane menda brez vspeha: čujemo, da se mu par obrtnikov skoro odzovejo. Tako je prav ! Ne bojte se nikogar, najmauje pa lahonskih strašil! Nijeden onih, ki so si dosedaj priredili slovenske napise, ne trpi nikake š'.:ode, pač pa ima le korist, kajti Slovenci zahajajo še rajše k njim, pošteni Lahi in Nemci pa tudi, da so le pošteno postre-ženi. Skrbite le za točno in pošteno postrežbo, in verujte nam da vam najgrše zasramovanje z nasprotniike strani ne more škoditi!
Likvidacija firme Morpurgo L Parente.
Polom ta torej ni prišel tako nenadoma kakor zatrjujejo nekateri listi. „Wiener Allg. Zeitg" piše namreč: „Vest ta (o likvidaciji) težko da koga preseneti. Že kake dve ali tri leta občevali so s hišo Morpurgo tako previdno, kakor je zahtevalo nje poslovanje. Dasi je imela relativno le mala sredstva na razpolago, razširila je močno avoje poslovanje v družbi * drugimi marzeljskimi tvrdkami, pokupila obilo lesu po državnih gozdovih bosenskih. čemur so se celo tržaške trgovske hiše čudile in kar je prineslo mnogim škode, je pa to, da ao hlastno in brez ozira na trgovsko položenje poprodajali nenadno došle velike zaloge blaga." „Wiener Allg. Zeitg." meni celo, da ta polom bode cel6 v korist tu-kajinjemu trgu, kajti prisiljen bode ravnati se po trgovskih načelih, ter stati na lastnih nogah, ne pa takč. kakor je postopal njega dosedanji vrhovni zastopnik, ki je vedno le pri vladi prosjačil, sedaj v tej, potem zopet v drugi lastnosti.
Baron Marko Morpurgo odložil je predsedništvo avstro-ogerskega Lloyda.
Občinske volitve V Pomjanu. Zadovoljstvom beležimo došlo nam vest, da so občinarji kostabonski prav dobro pogodili, koliko je verovati vsem „komisijonom", ki sedaj kar švigajo križem po širni županiji pomjanski. Vsaj so se morale slednjič vsakemu odpreti oči, ako le pomisli, da tacih „koraiaijonov" ni nikdar, ni prej ni slej, ampak le tedaj, ko se bližajo volitve. Zato pa v»akdo lahko ve, kakov namen imajo ti komisijoni. Agitatorji I nasprotne stranko sicer trde, da je te komisije odposlal deželni odbor. Voiilci, ne dHjto se begati : ta ali oni gospod je morda res prišeliz Poreča, ali to niso
uradne komisije, ampak take, kakoršne po navadi uprizarjajo nasprotniki naši, da love volilce. Po vsej pravici povprašujejo voiilci: zakaj pa niso gospoda — dasi so vedno imeli vse žepe polne obljub — dosedaj nič dobrega storili, ko so imeli v to časa v izobilji P! Zato ne, ker jim ni bila nikdar resna volja, kaj storiti! — In kako oblastno postopa koperska gospoda! „Ako volite z nami, postane ta in ta župan, ta in ta „konšelir" itd. itd.!" Ali voiilci pomjanski: kdo je dal koperski gospodi pravico, da vam ona kar na kratko dekretuje, kdo naj sedi v občinskem svetu ? Niste-li sami možje, ki veste, kaj vam samim koristi ? Čemu se koperska gospoda meša v vaše občinske zadeve? Pokažite jim pri volitvi, da znate za-se sami skrbeti!
Iz Pomjana se nam piše: Italijanski protest proti voliti volilnih mož v občinski pomjanski imel je glavni namen očrniti tamošnjo duhovščino, osobito pa župnika pomjanskega. Ali podatki v tem protestu se niso naslanjali na resnico in tudi podpisi niso bili resnični. To nam dokazujejo svoječasno v „Edinosti" in „Naši Slogi" objavljeni protesti. Evo vam nov dokaz i
Dno 12. t. m. pride v farovž, ne da bi ga kdo klical, Giovanni Vescovo fu Andrea, katero ime je tudi figuralo na rečenem protestu ter vsklikne solzami v očeh : „Bog je moja priča, d a j a z nič ne vem o tem in da nisem ničesar pričal! Svojih otrok in svojega doma naj ne vidim nikdar več, ako kaj vem o vsej tej stvari!" Mi verujemo možu, ker ga poznamo kot poštenjaka, da je prišlo Njega ime na krivičen način na rečeni lažnjivi protest.
Sedaj si pa oglej svet hudobij. °nib, ki so si izmislili take nepoštenosti. In taki ljudje nam hočejo še zapov. vati! Bog nas tega obvaruj ! Naj se le trudijo in napenjajo, kolikor hočejo, vse njih delo ostane prazno. Bog sam je odprl ljudstvu oči ter nas hoče rešiti. Hudobneži pa naj se tresejo, kajti Bogu samemu bodo odgovarjali zaradi njih postopanja proti služabnikom božjim, koji se trudijo za dušni in telesni blagor ljudstva.
Iz Ajdoviftine se nam piše: Predpretekli tedan imela je naša podružnica družbe bv. Cirila in Metoda svoj letni občni zbor. Navzočih nas je bilo pičlo število društ-venikov, kar svedoči, da navdušenje za prekoristno to družbo ni baš veliko, da je narod še zelo malo probujen. Zdi se nam pa tudi, da se taka zborovanja pri nas prirejajo nekako pretiho in bojazljivo. V prihodnje naj bi nam bili koroški Slovenci v izgled, kjer se poddružničnih zborovanj udeleži do 500 ljudi. Svetovali bi odboru, naj v prihodnje napravi zborovanje s petjem in govori in uverjeni smo, da bo udeležba velika, da se bo število društ-venikov podvojilo. Važno bi bilo, da podružnica razširi svoje delovanje tudi na okolico. Mnogo podružnic doseglo jo o-gromno število udov b tem, da je prirejalo ob nedeljah zborovanja v okolu ležečih krajih. Pri zadnjem občnem zboru ukrenilo se je, da se nastavijo pušice v javnih lokalih. Gotovo Be bo tem potom nabrala zdatna svota. Sicer je pa prispevek, kte-rega pošilja naša podružnica glavnemu vodstvu v Ljubljano, primeroma velik. Letos odposlalo se je 84 gld. Na tem se imamo zahvaliti delovanju odbora, v prvi vrsti neutrudljivega g. blagajnika.
V novejšem času pojavila se je čudna prikazen, kar bo naši podružnioi v veliko škodo, ako bo šlo ljudstvo na limanice. Mož, kateri je bil svoj čas predsednikom naše podružnice, navduševal nas je za časa svojega predsedovanja za uzvišen namen družbe sv. Cirila in Metoda. Zdaj čujte, ta možak, ta navidezni narodnjak, higska proti družbi, katero nam je pred kratkim kot uzor obeh društev hvalil. Ljudstvo rotimo, za božjo voljo, naj se ne da po enakih lažinarodnjakih slepiti, ter naj svoje menenjo o takih ljudeh s tem pokaže, da od kraja pristopi k nuni
podružnici. Narodnjaki pa bodite oprezni, ter posvetite temu „Slovanu" kakor mu gre.
Iz Ločnika se nam piše: In vender je blagodejen žarek prodrl tudi do nas : začetkom prihodnjega šolskega leta dobimo slovensko jednorazrrdnico. Gospod urednik, povem Vam, da le malo sem gojila upanja, da bi se kedaj uresničila ta srčna želja moja. Zato pa ne veselim, neizrečeno veselim. Ne moretn si drugače misliti, nego da je sam Bog tako hotel. Milostivi Bog je videl, kako se nekdaj dobri in verni Slovenci vsled vpliva ptujcev vedno bolj pogrezajo v brezverstvo in zato se jih je usmilil. Kako tesno sta spojena verski in narodni čut, prepriča se lahko vsakdo osobito pri nas. Nekoč posvarim neko Slovenko, češ, zakaj da ne govori se lastno hčeiko slovenski. Odgovori mi furlanski : ako bi govorila slovenski, bi se mi smejali. Na to pa jo vprašam: „V kakem jeziku pa molite z otrokom P" Na to moju vprašanje me pogleda nekako po strani, potem pa reče: „Slovenski". Torej: t ljudmi se Hramuje govoriti slovenski, z Bogom pa ne. Iz tega dogodka je jasno razvidno, da bi jezikovni — ne vstrašite se ! — radikalizem ob mejah, kjer se naše ljudstvo meša z italijanskim, le koristil verskemu čutstvu. Žalostno je, da imamo tu nekoliko uplivnih slovenskih družin, ki mej seboj vedno le furlansko govore. In potem zamerimo pri-proBtemu kmetu! Ali upam, da nas oni blagi gospod, ki se je do sedaj toliko trudil in zanimal za tukajšnje Slovence, tudi v bodoče ne pozabi, ter da bode nadaljeval zapričeto delo. Bog poplačaj tudi vsem drugim, koji so se prizadevali, da rešijo tukajšnje Slovence !
Sokolom! Oni bratje-člani, koji nameravajo omisliti si nove klobuke, naroče naj si jih pri klobučarju Dolencu, Via St. Antonio.
Vabilo na veselico, katero prirede notranjski dijaki dne 16. avgusta 1891. 1. v prostorih „Narodne Čitalnice" v Planini v korist Prešernovemu spomeniku s sledečim vsporudoin : I. Popoludno ob 5. uri pred gostilno pri „Zamorcu" prosta zabava s arečkanjem v korist Prešernovemu spomeniku. — II. Zvečer ob 8. uri v čital-oičnih prostorih: 1. E. Titi: „Slavnostna ouvertura", proizvaja dijaški orkoster. 2. Prolog. 3. Ant. Nedved : „Dijaška", moški zbor s tenor-aamospevom. 4. Ant. Nedved : „Lahko noč", peterospev z bariton-samo-spevom. 5. F. A. Vogel: „Cigani", moški zbor s tenor-aamoapevom. 6. „Zgubljen dežnik", burka s petjem v 2 oddelkih, priredil J. Mazi. — Ples. — Godbo pri veselici oskrbuje dijaški orkester pod vodstvom g. J. Prischkovitza. — Vstopnina: I. prostor a sedežem 80 kr., II. prostor 50 kr. — Glede na namen veselice ne stavijo se meje velikodušnosti.
K obilni vdeležbi vabi Odbor. Posebni vlak, kojega priredi „Ljubljanski Sokol" v Zagreb, odide iz Trsta dne 6. septembra o polunoči. Vlak se bode ustavljal po vseh postajah do Zida-negamosta, kjer se združi z drugim vlakom, prišedšim iz Maribora. Ob 3. uri zjutraj odpelje se vlak od Zidanegamosta ter dospe v Zagreb ob 10. uri zjutraj. V Zagrebu je slovesen vsprejem.
Kjs SO Cerklje ? Pravijo, da na Gorenjskem, kar pa ne moremo prav verjeti, kajti tamošnji poštni pečat ima samo nemšk napis. Gorenjsko je pu menda še na Slovonskem !
Zaprli SO agenta Viucenca Gorzalinija in Maksa Schwagelna ter postreščeka Josipa Arnuto. Našli so pri njih spise izdajalske vsebine, koji so jim baje doili preko Duiiuja.
Samomor. Kakih 40 let etar mož — kojega identiteta še ni dognana — skočil je v obližji Miramara v morje. A to mu ni zadoščalo, ampak si je h k ratu zagnal tudi avinčenko v glavo. Truplo prenesli ao v mrtvašnico pri sv. Justu.
Dunajska borso
14. avgusta.
Enotni dri. dolg v bankovcih — — [fld. 92.40
▼ »rabra —--„ 92.40
Zlata renta— — — — — — — — „ 111.75
S*/0 avstrijska renta — — —--„ 102.30
Delnice narodne banke — — — — „1022.— Kreditne delnice — — — — — — « 287.= London 10 lir sterlin — — — — — n 118.— Francoski napoleondori — — — — * 9 3S!1/,
C. kr. cekini--— — ---„ 5.59
Nemške marko — — _ — — — — „ 58.02^
Poslano. *)
Dne 28. junij« pisal sem z P/a«;« dve listnici : jedno v Trst, drugo v St. Peter na Notranjskem. Prva je doAla v Trst dne 30. junija, drugo pa je adresat dobil š e 1 e 3. j u 1 i j a. — Dne 25. junija sem pisAl listnico iz Trsta v Št. Peter, kojo je dotičnik prejel še le 2. j u 1 i j a. Prosil bi torej pojasnila, kako to, da ravno v Št. Petru ijndje tako zakasnelo dobivajo svoja pisma ? !
Y Trstu, 15. avgusta 1891.
Andrej Kalan
Izjav a! *)
Podpisani izjavljam, da ni nič res. kar o meni govori gospa Andrina Zivic v Barkovljah ter zajedno absolutno zahtevam , da dotična vse njene izmišljotine javno kot neresnične prekliče; ako pa tega ne stori, primoran bi bil, po drugem poti iskati zadoščenja.
Barkovl je, dne 6. avgusta 1891.
Hrabrosiav Raženi,
pevovodja.
*) Za utvari pod tem naslovom je urodniStvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva.
Jedno sobo
prazno ali s pohištvom
v I. nadstropji, svetlo z dvema oknoma na ulico della Caserroa (prikladna tudi za pisarno) odda v najem z 24. avgustom slovenska družino. Več o tem v tiskarni Dolenc.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Živic in družb, v Trstu
—2s ulica Zon ta 5
vse garantirano in ceueje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Tz'leluje vodovode, mline in drage tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Tavžentrožni čaj.
Izvrstno sredstvo poBebno za čiščenje in presnovljanje krvi, nedosežen proti zgagi (reza-nici) in krču v želodcu, proti hemoroidom.' Pri otrocih dobro zoper gliste itd. itd.
Zavitek « poukom o uporabi BO nov dobiva so sumo v premirani lekarni
Praxmarer „Ai due Mori" (Telefon 207). Trst Plazza flrande.
Ako kedo pošlje 55 kr. v poStnih markah, dobi neposredno en zavoj na poskušnjo se ponarejanja.
Varujte 7-10
Ulica Barriera l>r. 4 Trst
prod u v a ju se za najniže cicne
vienci za pogrebe,
odjela za andjslićs, 7-24
mrtvački liesovi, \ošćant) »veće, umjetno cvitiče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
Eazpradaja
istrskega belega in črnega Yina
IN VINSKE POSODE
— Jožef Kantz v Sežani -
1—4	(Guličeva hiša)
ima na prodaj večjo množino belega črn nega vina in več kosov vinske posode od 350—700 litrov. Ono jako ugodne.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to So skušano specijalitete.
Cena kil. (ki zndostujetu v.a 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Kecopt priloži ho gratis. Jamčim najbolji vspoh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja inojo nenadkriljivo esenc* ZB ojačevalce žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 8 gold. 50 kr. za kilo (za 600-1000 litrov) vstevši pouk o uporabljanju.
Kazim teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likšrov itd najbolj o in nenadkriljive kakovosti Recopti prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-SpeciaHt&ten-Fabrik 2	in PRAG.	4-20
Iščejo se solidni zastopniki.
Lekarna Franzoni
5—5	(pri Materji božji)
Via S. Antonio št. 5 poleg cerkve.
Zaluga vsa ovrstnili zdravil.
Jedina zaloga Marijnih kričistilnih kroglic. Škatljica 20 nov., 0 škatljic 1 gold.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEA.RN L1ME* iz Antverpena direktno v
New Jork & PMladelfljo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovani zastop 25—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau filr die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost. nazeb,
zadavica. rora. zapala ustijuh itd.
mogu s« u kritiku vriinno ifcliečiti rabljenjem NAD \KKN1H	5-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTK4LIK PRKN1HNI)
što jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjrnih l.nšijnć norih, mtvndne jutranje hroputavice i grlenih zapalnh nestuje kao za čudo uzimanjem ovili slndkišah.
Opazka. Valja se paziti od varallcali koji je pnnačinjaju. Zato treba uvjek zithtjevati Pren-ilinijeve sladkiše (Pnstiglie Pren«Uni) te gledati, d.i bude na omotu kutijice (Skatule) moj podpis. Svnki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Štreni .Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč- kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijcvoj ljekarni u Trsta
(Farniarcin Prendini in Trieate) i u glavnijih Ijeknrimh svieta.	43—43
Tinktura za želodec,
katero iz kinoške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih poinerančnih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Ljubljani, j« mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče »red-Htro, ki krepi želodec, kakor tndi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovntolj v znbnjčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 1-36, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. u-26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico r.izprodajajo §e v vsili lekarnah v Trstu, Istri In n» Goriškem. 25 — «
20-
I
za nakupovanje izbomega pohištva vsake vrste in zloga, kajti v kratkem se prične preme&čevanje bogatega skladišča pohištva
v ulici del Teatro št. 3 v Trstu
5 6
Ponižno udani
IGNAC KHDN
Ilnstrovani katalogi b ceniki vred dopoilljajo se zastonj in franko.
KW£ZBE
izklj. pri v.
jSSc
restitucionalni fluid|=
(voda 3 a pranje konj).	i 2
So uporablja žo 80 let % najboljšim vspeliom r*" po hlevih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih I osol« in vojaštva v okrepčanje pred hudimi , ^ napori in zopetno okrepčanje po naporih ; 1 , -ako se noga zvene ali izpahne, ako postanejo i. mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna JSi dela pri veibanju konj (Traiiiing.) , O
1 steklenica gld. 1.40.	j ^
Pravo se dobiva le pod zgornjo varstveno marko ' gg po vseli lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. 1 Itazpošilju vsaki dan glavna zaloga
Fran/ Joti. Kwizdn,
c. ur avstrijski in kralj, runtunski dvorni "dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bui Wieu.
Po odpravi prosto iuke je nižje doli označeno blago piosto carino, radi česar ponujam okolici in pokrajini.
1-10
Priligovana mejnarodna agencija za potovanje
z dekretom kr. og. vlade 26/41891. št. 1799, P. S. III.
Dragotin Fflrolll
(Carlo Pirelli) — Reka, Via del Lido 537 vis-A-vis il molo Adamich.
Prodaja veinjlh listov:	janja, vrhu tega je v komunikaciji z vsemi
ta vsako mesto preko inorja ali kopnega (listki mesti in vsemi društvi: in kjerkoli se oglasijo za II. razred po znižani ceni.) Izdaja liste za | potniki, gledati če na to, da ne bodo trošili za tja in nazaj za jedno leto z obrestmi po 20o(o j čakanje, ampak poslalo se jih bode takoj v oni in to po ceniku, katerega si bodi evropskega kraj, od koder najpoprej odide parobrod, pripo-ali ainerikanakega društva.	ročujoč jih samo takim društvom, koja skrbe
Izdaja vozne listke (bigliettl di passagglo) za dobro hrano na parobrodu. - Jamči se za ia Ameriko: preko Havre, preko Anverse, preko to*en odhod, kakor je označen na potni karti Bremena, preko Hamburga, preko Liverpoola, iin povrnejo se stroski, ako se zakasni po preko GUsgo\va i pr^ko Southamptona. — 2a k»v<ii agencije, t. j. ako ne prispe o pravem Afriko: nreko Genove, ureko Mariilie. ureko I «asu v določeno inesto, valed tega, ker se Liona Za
Je
P>
preko Hamburga' up"rav kroz Magelanovo tiješ- , meriki, izdajala bode reška fllijalka karte po no i prugom Hamburg, Colon (Colon, Panama, najnižji ceni za vsako inesto v Severni Ameriki, z železnicom) Panama. Iquique, itd. prek mo- 1 ^a vsako odredjene mesto izdava ta agen-
rja po znižani ceni.	ciJa v"zn.e k"to\	.. . . ...
--,	• Gori omenjena agencija daje pojasiala
Potnikom ni treba, da zahtevajo navede	glede cene, kakor glede dneva in mesta odhoda, nje vozne kate, niti da miHlijo za razrede ali
polože kaparo. Dosti je, da dojdejo k agenciji	Preskrblja zaboje
na Reki ter da tn kupijo karto, potem morejo	za prtljaga in blago za vaako mesto, po morju
v vsakem mestu ostati, kjer jim jo drago od kjer	ali po kopnem, /avezujo se poizvedovati o
odhaja parobrod ob dnevih, dočenih mu od a-	vsaki stvari, koja bi se bila morda izgubila ali
gencije. Agencija bode pazil« nit točna odlia-	pozabila po poti v Ameriko ali kam ^drugam.
CD

Plahte za vozove, povoičene ali iz kavčuka, črno in bele, narejeno dobivam te nlahte iz orvih fabrik na Češkem, v Feldkircben, Beču it
na roko. Ker
dobivam te plahte iz prvih fabrik na Geskem. v Feldkirchen, lie6u itd, mi jo možno protiviti ae kakorSni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vroče /.« sočivje,
moko in vsakojake prirodrtine.	7—ui
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za ko.šuju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalniee za hciio, mla-tilnice, strojeve za vucitbu lokomobile, trioro, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Ilitckseovel strojeve za rezanje krme, mlinove za drobno melju, strojeve za rezanje rope, mliuove za voće. tiskalniee za voće, strojeve za tiskanje gi ozdja i vinske tiskalniee tiskalniee za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenjo voća i povrtja, vinske sisaljke. spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne fcezulje, tezulje za blago, aeparatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalniee krme, praće strojeve, strojeve za eiSćenje lana itd. Sva izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II. Pr^terstrasae k>» . 78.
Bogato ilustrovane, od 144 stranica, cieniko u njemačom, talijanskom i slavenskom jeziku Su j« se na jmhtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će ho posvud.
Lasti.ik pol. dru&tvo „Edinost1*.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trat.u