. l'itttl*\ illS>»l Mjt in »flji t Mu \rei pi^iljmnji .i 1:1 vsr* i«»it» i vi. H tal« . . * ., nI rt li-tu . i! OznnnlU i i, 4i.i In . ' kr ..... ii.it...... Ikr.t .'• kr. *» liikii akut, 4 kr. 6» M Itaki 3kr.it-i.. ,■ pisinpiikf '« p|.|, u jej« !>•• |irn l.Tii Iz deželnih zborov, Govor posl. dr. Vošnjaka v dež. zboru atirskem proti adresi. Ce jaz spregovorim zoper nasvet adrese, do nasprotujem principom svobode in napredka, kar jih obsezajo osnovne postave; temni jaz se s svobodo in napredkom popolno zlagam, dasiravno sta se za zdaj le še prav bojazljivo na beli dan pokazala, in še ta bojazljiva svoboda, je le vladajoči stranki na korist. Dva druga preudarka me silita, da se izrekam zoper adreso in ta dva preudarka boni jasno in odkrito razložil, Kot dober Avstrijan nikakor ne morem malomarno gledati, kako se s trmoglavo politiko ene stranke naša nekdaj tako mogočna Avstrija gotovemu pogubljenju vedno bliže in bliže tira. (Živo ugovarjanje,) Kot Slovan ne morem in ne smem molčati nasproti nadvladnini prizadeva njeni Nemcev in Magjarov, kteri na podlogi enostransko in s protestom od strani Slovanov, težavno zlepljene ustave prote slovanski element tukaj in tam uničiti. Osnovne postave in medverske postave so deli decemberske ustave, iste ustave, ki se je rodila iz tako imenovanega posilnoga stanja, ki je pripravila Avstrijo ob edinost, ob ime, ki jo je razpolovila, našo polovico z bremeni preložila in na podlogi enostranskega volilnega reda umetno parlamentarno večino nasproti pravi večini narodov ustvarila (Živo ugovorjauje.). De-ceniberska ustava je zopet ena tistih poskušenj, kakor.šuili smo že več doživeli, izgodena ne ozirajoč se na zgodovinski razvoj Avstrije , ne ozirajoč se na lastnost njenega sestavljenja iz bistveno različnih zgodovinsko -narodnih elementov. Oktoberska diploma je bila dala avstrijskim narodom najlepša upanja; mrklo zatiranje Bachovega absolutizma ni moglo udušiti isker svobodnega in narodnega vzbujonja . ki jo še od 1848. leta pod pepelom tlelo. Ker je oktoberska diploma lastnosti avstrijskih dežel in narodov v ozir jemala in jih ni nameravala v centralistični ponvi raztopiti v enotero maso, dala bi se bila, kakor je bila v nekterih zadevah tudi pomanjkljiva, vendar razviti tako, da bi se bilo iz nje rodilo ustavno poslopje, podkterim hi bili v zavetji ravnopravnosti vsi narodi svojo mesto našli. Ali prišli so doktrinarji tebruarne ustave in p''vo delo njim jo bilo nnsiljen (oktroiran) volilni red, da bi ž njim nemški živclj celo v tistih deželah na vrhunec spravili, kjer je bil naravnost v manjšini ali se je celo saniotaren (sporadičen) nahajal, kakor na Kranjskem. Febraarna ustava seje razpove-ilovala kakor posvečen paladij svobode in nasprotniki te ustave kol mračnjaki, ultramontanoi, fevdalci, da celo kot veleizdajalci, in tako so jih razglašali isti možje, ki so šest let, pozneje s predrznim skokom iz centralističnega v dua-listični tabor skočili. Zato se tudi ne dani motiti s hruniom, ki ga uganjajo denes s decembersko ustavo; vse je že bilo enkrat na svetu. (Veselost.) Jaz temuč upam, da se bodo iz naših dualističuili vročeglavuev prav kmalu pošteno navadni federalisti razvili. Februar ska sistema ao jo sama nemogoča storila, in ko so stvarniki njeni avstrijski državni voz kolikor mogoče globoko v močvirje zavlekli, narod zoper narod raščuvali, in s svojimi surovimi pomočki zatiranja celo pojem svobode v slabo ime spravili, odtegnili so se prav mirno na svoje prihranjene častne prostore in so prepustili svojim nasprotnikom, naj v tej narejeni zmešnjavi prave poti iščejo. H c 1 k r e d i j e v o m i n i s t e r s t v o je edino pravo izbodišče našlo (smeh); poklicalo je ustavodejno skupščino, da bi s svobodno pogodbo naro- dov in dežel ustavo ustvarila, \ kteri bi mogli vsi elementi v Avstriji skupno bivati. Ta poskušnja se je razbila na uporu tistih življev, kteri ne hote svobode in enake pravice za \se. temuč samo svobodo za so in gospodarstvo č e z v s e. In prišel je tujec v našo ljubljeno domovino, bister diplomat, kte-rega diplomatične umetnosti pak so bile ravno prej v njegovi lastni domačiji na pol na kant prišle, in se je postavil mod vladarja in njegovo ljudstvo. Kar bitva pri Kraljovcnigradcu ni premogla, to je storil z eno potezo s peresom; on je Avstrijo raztrgal in razdjal. S težko opravičljivo lebkomi-šljenostjo, brez poznanja dežele in ljudi, pomagal je stvariti posilno stanje, in ko je bilo to pripravljeno, poklical je Nemce in Magjare in djal rekoč: »Tukaj vam dam to Avstrijo, vaša naj bodel" In hlastno so oboji popali in delili po bratovsko — pa vendar ne prav bratovsko. Gospodu pobratimu Ogru je bilo dovolj odstotkov in prepustil je nam Čislajtancem 70 odstotkov, ki jih jo šo manjkalo, za skupna državna bremena plačati. Prav nazadnje, ko jo delitev končana bila. pride tudi Slovan in hoče imeti svoj del; ali ni bilo kaj več deliti razen državnih osnovnih in medverskilt postav. „Čc hočete v teh nebesih z menoj živeti — djal je Beust — odprta vam bodo, kedar koli pridete." (Smeh.) In v istini so bili tako zvedavi in so nekterekrati prišli, da bi malo pili nektarja svobode nove dobe; nebesa so jim bila sicer zaprta, a zato so se odprla vrata v ječe, da bi jih sprejelo v naročje edino zveličavne december8ke ustave. In kakošni so vspehi te ustave, ki po načrtu adrese še za eno majhno dlako, kar se liberalizma dostaja, najsvobodueje ustave tega sveta presezaV Ozrimo se po Cislajtaniji, Neštevilni so nasprotniki te ustave, število njenih prijateljev pa se manjša od dne do dne. (Ugovarjanje.) Česko-slova nski narod, skupno telo petih miljonov duš, je v najstroži opoziciji tej državni osnovi nasproti, ker hoče ravnopotno koračiti čez češko državno pravo. In ta opozicija ne bo prej pokojna, dokler ne bodo češki kroni tiste pravice dane, ktere se je pri kroni sv. Štefana priznati dobro videlo. Adresni načrt govori o predrznih nasnovih; s tem misli razen federalizma očevidno zmleti tudi češko državno pravo. Gospodje! Nočem preiskavati, ali je za naše ljudstveno zastopništvo spodobno, tako zavržljivo o prizadevali in simbolih razsojati, ki so drugemu narodu sveti, — narodu, ki je stotino let z nami vred pod enim žezlom dinastijo habsburške mirno živel in delal. Take pravice, ki so se rodile v celi slavni preteklosti narodovi, ki so, rekel bi, v kri in meso narodu vcepile se: take nasnove se ne morejo predrzne nasnove imenovati, dokler se jih narod, ki se zanje bori, zaveda--in česko-slovanski se zaveda, kaj tirja in kaj sme tirjati. Pogledimo v Galioijo. Tam je državnik, ki spada med prve politi-karje svojega časa in gotovo med najizvrstnejc patrijote svojega naroda, glasno obsodil politiko, ktera je prodala iz napačno razumljene oportunitate najviše in najvažnejše deželne interese, in temu možu na strani stoji vsa samostojna inteligencija gališka. Iz družili razlogov se upira deželni zbor tirolski tej ustavi, tudi v družili deželnih zborih jo dokaj opozicijonalnih elementov. Ob kratkem, kamor pogledate, vidite nezadovoljnost in nemir. Ali se more naši domovini Avstriji žulostncja podoba kazati? Od znotraj razkosana in razrovana, od zunaj nespoštovana, brez druzoga prijatelja, kakor onega Program Goriške gimnazije. V Gorici 30. avgusta.*) Letošnji program nam podaja v prvi polovici nemški sestavek iz rastlinoslovja, namreč: „pflanzenplianologiselie beobaehtiingen tiir Giirz", druga polovica pa obsega šolske vesti. Rastlinoslovski spis je spisal mladi prirodoslovcu g. Krašan, Slovenec po rodu in duhu, zato že tu iz začetka obžalujemo, da ni svojega zanimljivoga sestarka priobčil svojim rojakom, primorskim in neprimorskini Slovencem — v slovenskem jeziku. Takemu delu bi bil mladi pisatelj kos, kar nam je preteklo zimo v čitalnici pokazal z iničnini govorom o nistenji rastlin. Kratki uvod (!!—5 str.) razlaga, s čem da se fenologija rastlin peča; le prvi odstavek o nadselmi njeni svrhi govoreč je nekoliko pomanjkljiv; kajti fenologija rastlin se nikoli ne peča le z golo razdelitvo toplote kacega kraja ali kake dežele, ampak to zmerom le z oziroui na rastline. Sledeči listi tako rečeno pomoto, pred ko ne z naglice zapisano popolnoma popravijo. Ostala razprava je razdeljena v štiri oddelke, če prvega z naslovom „splošne opombo" (str. 5—II) ne prištevamo več k uvodu, kamor prav za prav vender spada Te splošne opombe nam pripovedujejo, s čem so se fenologi dosedaj naj bolj pečali. Dvoje prašanj bi bili radi rešili, namreč: vsaktera rastlina potrebuje zmerom taisto mero toploto, da dospe do kacega določenega razvitka in določili hi bili radi, kolika je ta zmerom enaka mera toplote pri raznih rastlinah. O prvem vprašanji so skorej vsi fenologi skladajo, le v tem se ne vjemajo, kako bi matematično zaznamovali, koliko časa mora toplota rastlino razgrevati in kolika mora hiti vsakdanja. Enako različne misli so tudi * Spis je zarad deželnih zborov daljo časa moral čaknti v naii mizi. Vred. o prvem dnevu, kterega naj se začne meriti vsakdanja toplota. Boussingault, Quetelet, (de Gasparin) in Fritsch so različno opazovali in računih. Na tem mestu svoje razprave bi spisatelj ne bil smel prezreti preiskav, ki jih je llofinau v Frankfurtu pred 2 leti v posebni knjigi na Bvitlo dal. Spisateljev voditelj Kari Fritsch se na te in druge enake preiskavi; ni mogel ozirati, ker je svojo dotično kritično razpravo že pred H) leti svetu priobčil (I)enk-Bchrift d. k. Ak. m. n. KI. Bd. XV.). Med vsemi različnimi mislimi o tem bo pa vender kakor se meni zdi le ono preslavnega Boussingaulta obveljalo, če je prav g. Krašan ž njo ravno tako nezadovoljen kakor z drugimi, ktere v svoji razpravi navoda. Boussingault svoje misli ni le v svoji obširni „Eco-nomie mrale" in v drugih menjšill spisih z dokazili potrdil, ampak pritegnili so mu tudi mnogi drugi, kakor de Candolle, da preslavnega rastlino-slovca imenujem in med učenimi poljedelci znani Krnil VVolf, ravnatelj poljedelsko šole v Ilobenbeimu, ki se je v svoji izvrstni knjigi: „Der ackerbau auf vvissenschaftlicher grundlage" tudi po njem ravnal. V ostalih opombah pisatelj s posebnimi primerami, ki jih je v Goriški okolici nabral, zavrača račune navedenih rastlinoslovcev in str. 11 pravi : slednja rastlina potrebuje po svojih posebnih lastnostih v vsaki dobi svo-jega razvitka določeno, le njej primerno mero toplote. Ako jej njena okolica več ponuja, ne porabi toplote, kar je je odveč, če jej pa potrebno ne daje, pa njeni razvitek zastane. Po tem str. 13 dosledno sklepa: Mera toplote, ki jo rastlina v kaki dobi svojega razvitka iz okolice dobi in ki se precej natanko določiti da, ni zmerom enako velika, ona pa, ki jo zares potrebuje, jia je zmerom enaka, vendar jo po znanih načinih in s sedanjimi sredstvi dandenes še določiti ne moremo. Treba je, pravi spisatelj, prirodine prikazni še bolj natanko opazovati. 8 takimi posameznimi opazbami se pečajo sledeči ;i oddelki z ozirom na Goriško rastlinstvo: versehiedene crscheiriungen aus dem ptlaiizenleben nach dvomljivega na obrežji Sene, ki jo je že ob dve najlepši provinciji pripravil. Povsod grešenje pravega pota, povsod slabi vspehi. Kter pošten avstrijski domoljub je mogel tako v pogubljenje dr/cčo politiko potrditi? Na to/no klop tiste, ki so k temu svetovali. Pa ne samo kot Avstrijanjo, temuč tudi kot Slo vanje se moramo braniti tako ustavo, ki naše narodno bitje v nevarnost postavlja. Sistema „potiskanja na steno" se v Cis- in Translajtaniji s tako krepostjo in doslednostjo vrši, da bi človek avstrijskim državnikom tudi v družili rečeh take kreposti in doslednosti voščil. T roj odi na kraljevina z vojaško granico, ki je stoletja naše cesarstvo branila, ki je dinastijo rešila, ki je zapadno-evropsko civilizacijo navali fanatičnega, za vsako kulturo nezmožnega Turštva obvarovala s krvjo in blagom: ta Hrvaška se jo Magjarstvu prodala. Za honvedc sc denar pobira, ubogi graničar pa gladen strada, in ministerstvo ne dovoli ni zbiranja za olajšavo njegove siromaščine. (Bravo! na desni.) Gospodje, taka politika, taki državniki spodkopavajo- čutila do cesarjevo rodovine. Dalmatinsko kraljestvo se je odtrgalo od dežele, na ktero ga rod veže, vzeli so mu slovanskemu prebivalstvu priljubljenega namestnika in ga prepustili laški birokraciji, ki vprek na „unita Italia" škili, ljudstvo in šolo italijanizujc, ki jo pa sicer surovosti fanatične dihali prav malo skrbe; saj to surovosti zadevajo samo slovansko ljudstvo in slovanske narodne zastopnike. V Trstu smo nedavno nezaslišani dogodjaj doživeli, da je surova drhal mirne vedno cesarju zvesto udane Primorce napadala in djansko nad njimi grešila. Vlado je ta skandal mirno gledalo, soj je godil sc samo Slovanom. Preganjanja, ktere ima čcsko-slovanski narod v deželah češke krone pretrpevoti, znana so sploh. Zatiranje narodnega časopisja, kakor ga šo ni bilo, z vrhovno oblastjo brez obzirov zatlačena narodna inteligencija, kazni na denarji in joči v taki velikosti, da hi sc jih najhuji absolutizem ne mogel sramovati, in vendar še vse te neprenosljive kazni na denarji in v ječi po viših sodnijah za premajhne spoznane in še do večega dotirane! Ena polovica prebivalstvo pred preiskovalnim sodnikom, druga sama k preiskovalnemu sodniku hitečo in preiskave tirjajoča — to je podoba svobodne dobe, ktero nam njeni horoji tako zapeljivo slikajo! In nasproti tacemu, osnovne postave naravnost zasromujočemu ravnanju tirja adrese načrt nj. veličastva vlado, da naj še krepkejo postopa. Da, gospodje, kaj se more še bolj rezno postopati proti Čehom, kaj ima še storiti ta nježna vlada? Kakor da ne hi bila žo po najhujih primočkih posegla! Do najvišega ostaja so obsadno stanjo in nekoliko vislic v vsakem mestu in v vsaki vasi. 0 teh junacih svobode, ki imajo v ustih zmerom le pomirljive fraze, v nojbliženi trenotji pak kličejo ubožno po policiji! Joz upom , da štajerski zbor svoji dostojnosti ne bode tega zakrivil, da bi nj. veličastvu vlado še k ostrejim pripomočkom priganjal. Tudi galicijski Slovanje ne nahajajo od vlade tiste prijaznosti, ki bi jo bili s svojo nazočnostjo v državnem zboru tako dobro zaslužili. Deželni glavar: Dovoljujem si gospoda govornika opominjati, da amo tu v štajerskem zboru. Poslanec dr. Vnšnjak: To vprašanje spada k adresi. Adresa pač govori o celi ustavi, o vladi cele Avstrije, in tako menim, da imam pravico govoriti o tem, kako se ustava rabi v vsej Avstriji. Deželni glavar: Jaz pa mislim, da g. govornik ni pri stvari. Posl. dr. Vošnjak: Adresa no govori o štajerskem zboru, temuč o principijih denašnje vlade. Jaz menim, da razlagam, da te principije niso prave. (Nadaljevaje.) In kakošnega življenja se mi Slovenci veselimo? Nečem opominjati, da naše materijalno stanje od dne do dne oslabeva; nečem o tem govoriti da so bila naša davkarska bremena, že do zdaj neprenesljiva, še povišana, hočem le govoriti o tistem sistematičnem dušnem zdravljenji s stradanjem, ki hoče našo slovensko ljudstvo pripraviti in izgoditi za nemško prihodnjo državo. V naših uradih vseskozi gospoduje nemški kot uradni jezik. Pri or- beobachtungen aus der Flora von Giirz;" „kliniatische verhiiltnissc von Giirz in ihrer vvechsclbczichuug zur vegetation'; in „eintritt der bliiteperiode von 492 Phanerogamen." Take rastlinske stvari se dajo le po mnogoletnih in silo natančnih preiskavah dognati; eno ali dveletne opozbe še nikakor ne zadostujejo, da bi se na njihovi podlagi dale prirodine postave zaslonih'. Le pomislimo, koliko dolgo je Boussingault, — da Oneteleto, Fritscha, Hormona ne omenim, opazoval razne rastline v prav enoki prsti in pri istej toplini, ali iste rastline v različni prsti, ali bolj suhi ali bolj mokri, ilovčasti ali apnenčasti, s s tem ali onim gnojem gnojeni, pri različni tudi taisti toplini, no solncu in v senci, na svitlem in skušal jo še celo v temi opazovati itd. Tudi pri določevanji topline kacego kraja jo treba neutrudljivega —i neprestanega mnogoletnega opazovanja. Sc li g. Krašanu Kozenovc Tletne opozbe zarad načina premalo natančne zde, sc mu jaz še bolj čudim, da se na Pavšičeve (če Slovenca slovensko ime smem slovenski pisati!) la za nekaj mesecev naznanjene posebno naslanja (gl. str. 19). Izmed nastavljenih števil 11*8 in 1T2 bi jaz poslednje število si prisvojil in v resnici se 11.5° It. zo navadno srednjo letno toplino Goriške zemlje. To število se tudi čc so posebno ne motim, nahaja v „Berliner zeitschrift fiir crdkunde" in v tabelah obširne „meteorologije Ernst Schmicdove". Se nekaj. Zakaj pisatelj Slovenec no pišo slovenskih krojnih imen slovenski? zakaj pišo za slovenski pisatelju rojstni (?) kraj Šenpos ■■ sv. Pas pa „Sempass", kar ne more hiti niti laška pisavo, niti nemško spaka Schiin-pass, „Salcano" mesto Solkan itd. Slovenskih imen vsaj sami Slovenci no pačimo; saj je vendar žo dosti smešno, na drugi strani pa tudi žalostno, da je abotni zmrznenci in navihani odpadniki s tujci vred samovoljno spreminjajo. Tudi doslednost bila bi imela g. Krašanu pokazati pravo pot, kar piše „Čemice" ne pa kako nemško ali laško pokveko in še besodi „Boro" ganizovanji, o kterem se je toliko hrupa delalo, kakor da bi bila bog vedi kaka novo genijalna ideja prodrla (kteri bruni nam je pa le rodil ubog posnetek organizacije leta petdesetega) — pri tem organizovanji so bili uradniki, ki ne znajo slovenskega jezika, v slovenske okraje postavljeni, in nasproti taki, ki popolno znajo slovenski jezik in imajo celo zaupanje slovenskega prebivalstva, bili so kakor za kazen v nemške okraje obsojeni. (Nepokoj.) Ali jo to pot po kterem se nas misli zadovoljiti? Ali je to izvršitev paragrafa 19. tolikanj slavljenih osnovnih postav? Našo ljudske šole niso učilue temuč raz-narodnostne naprave. Naše srednje šole so vseskozi nemške, kakor da jih no bi tudi na stotine slovenskih učencev obiskovalo in kakor jih ne hi morali tudi mi Slovenci s svojim poštenim d e n n r j e m p 1 a č o v a t i. In če se oglasimo in najnaravneje vseh pravic — uradovanje v narodnem jeziku, podučevanje v materinem jeziku — tudi za nas tirjamo: očita se nam naroden fanatizem. Potem se pravi, da umijemo samo narodno politiko uganjati, in da je nam jezik edini idol, ki nam je drag in vsa našo dejanja in nehanja vlada. Kako politiko pa ima zdaj v Avstriji vladajoča stranka? Ali nima nagolejc narodnostne politike? Ali se povzdigne v kacem vprašanji čez izključljivo narodnostno stališče, ne razglaša vsako trenotje zvezo z Nemčijo, in sicer ne samo dušno, temuč prav vidno politično zvezo? Ali ne prote njeni vodidelji z odpadom od Avstrije, če jim v kup ne proda manjših narodnosti? Gospodje, še nobenemu Slovanu ni na misel prišlo žugati z odpadstvom od Avstrije. (Klici: oho!) Prosim da mi nasprotno skažete. (Klici: Moskva!) Jaz nisem bil v Moskvi (veselost), in tam je bila le vednostim, etnografična razstavo. (Veča veselost.) Tacih nepatrijotičnih protenj mi Slovanje še nismo izgovarjali, in ko bi jih bil kdo izgovoril, gotovo hi že sedel (v ječi) na Kufštajnu. Ker se tako naša narodnost neprestano stavijo v nevarnost in zarad teh neprijetnih razprtij, prišli smo do spo-znonjo, da je samo zedinjenje vseh Slovencev veno celoto z narodno upravo tisti pot, po kterem bomo svojo narodnost ohranili in razvili in zopet mednaroden inir dobili. (Nepokoj.) Eden gospodov govornikov nam je zarad tega nedoslednost očital, ker nasproti deželam češke krone zgodovinsko državno pravo branimo, za sebe pa narodno pravo zahtevamo, ki je zgodovinskemu pravu nasprotna. Jaz baš tako lehko nasprotnikom nedoslednost očitam in sicer ravno tisto. Vi zanikate češko zgodovinsko pravo, in tukaj, naši deželi nasproti, opirate so na zgodovinsko pravo in govorite o historično - politični individualnosti. Zakaj enako ne govorite deželam češke krone, kakor nam govorito? Dasiravno nam Slovanom v Avstriji žuga nova državna osnova zelo kvarna biti v našem narodnem bitji in razvitji, vendar je ohranitev in okrep-čanjc našega cesarstva tista zastava, okolo ktere se zbiramo, ktero bomo visoko nosili vsem napadanjem od zunaj, in vsacemu izdajalstvu od znotraj nasproti. Mi se držimo Avstrijo in so no damo motiti zatiranjem, ktera nas nezasluženo zadevljajo. Mi upamo še vedno, da bode Avstrija naposled na tista pota zavrnila, ktera jej jo odkazala zgodovina in da bode potem zavetje za vso narodnosti, ki so v njej skupaj zmetane. Naše ministerstvo tega velicega poslanja noče priznati; pot, po kterem našo ministerstvo hodi ne drži do okrepčanja, temuč do razpada Avstrije, če se avstrijski narodi v poslednjem trenotji ne zdramijo in vzdignejo ter čez glave gospodstvaželne klike vprek zedinijo, da so v Avstriji pod ustavo, opirajočo so na podlago popolne ravnopravnosti združijo. 12. seja deželnega /l»oia liraiijakega 10. »ep. Narodno-gospodarskemu odboru se izroči prošnja z 90 podpisi, naj bi se v Metliki napravil kolodvor, ko bi se zidala železnica iz Ljubljane v Karlovce. Dr. Toman vpraša deželnega predsednika, ali je 1) c. kr. vlada že dobila od finančnega ministerstva predloge k pogodbi zarad inknmereri-ranega deželnega zaklada, kakor jih je bilo ministerstvo obljubilo, in 2) ali med srpkama slovensko zvonečo „burja" pristavlja. II koncu moram izreči očitno pohvalo lepi razpravi — le škoda da ni slovenska — tembolj, ker je pisatelj rastline skorej samo po slovenskih krajinah opazoval! Bog mu daj in sreča junaška prav kmalu primerno stalno mesto, kjer bi njegova zmožnost z obilnišimi sredstvi mnogo koristila slovenskemu narodu! — Sporočilo o šolskih razmerah in dogodbah je nepopolno, ker je spo-ročevalec ravnatelj konec leta za mrzlico zbolel. Ustopilo je bilo dijakov 400, konec leta jih je še ostalo 374. Med temi je dobilo 42 spričevalo z odliko; 41 ali skorej ll°/„ jih je dobilo ueizbrisljivo dvojko in trojko; če pa tem prištejemo one, ki bodo v začetku prihodnjega šolskega leta še enkrat preskušani, bilo hi vseh dijakov, ki so sc s slabim vspeliom učili. 90 ali '/5 vseh šolarjev, ki so konec leta v šolo hodili. Slovenci so sc kljuhu vsem mnogovrstnim zavoram, ki so dosti večo kot za Lahe, po vseh razredih med prvimi odlikovali. Glede na narodnost dijakov, ktere statistični pregled ne vem zarad kakega vzroka ne priobčuje, bilo je vpisanih 214 Slovencev, 150 Lahov (129 Lahov pa 21 Eurlanov!) in 31 Nemcev. Med Nemci in Italijani so po većem le zgubljene slovenske ovčice na ič in čić itd. Pisavo osobnih kot krojnih imen slovenskih dijakov je po večem lepa slovenska. Smešna pa je čudna spaka „Covacič". Sploh se čudim, da je fantič iz slovensko sv. Lucije doma, s slovenskim imenom in sin slovenskih starišev med Lahe pobegnil in za Laba vpisan; morebiti zarad kacega brata ali strijca, ki se je omikanim (!) goriškim Italijanom popolnoma udal. Nedosledno je tudi pisati enkrat Solkan, drugikrat pa Salcano, tu Crkno, tam pa Kirchheini i. t. d. 'Krnice prih.) je vlada volje izročiti te predloge deželnemu odboru, da bi mogel ta še v tekoči seji svoje nasvete staviti. Deželni predsednik tekoj odgovarja, da so se bili meseca junija ti predlogi obljubili, da jih pa do zdaj še ni iz Dunaja, da bo pa on željo deželnega zbora na Dunaj poročil. Na dnevnem redu stoji postava, po kteri naj bi se splošno škodljive osebe zapirale v posilni delavnici. Poročuje dr. Savvinscheg. Iz poročila izvemo, da je ta postava zbrala in popravila ter dopolnila le predpise prejšnjih postav, in da c. kr. vlada v odboru ni imela ničesar proti postavi. Vzdigne so Kaltenegger in pripelje celo trumo § 5; v boj, češ da deželni zbor — ni kompetenten sklepati o tej postavi, ki spada v delokrog — državnega zbora. Po dolgem razbiranji stavi, ker se boji da bi vlada tu sklenjeno postave ne potrdila, predlog, naj bi sc postava izročila ministerstvu, da bi jo kot državno postavo predložilo — državnemu zboru. Dr. Costa temeljito dokaže, da jo Kalteneggerova bojazen „znotraj votla, zunaj pa je ni nič", da je res treba držati so v postavnih mejah, da pa v predstojećem primerljaji deželni zbor nikakor ne dela nad svojo kompetencijo. O kompetenciji je tem menj dvomiti, ker hoče celo najecn-tralističnejši deželni zbor na Dunaji enako postavo skleniti. Da bi se deželni zbor tako vklanjal vedno in vedno državnemu zboru , nikakor ne gre, torej naj se postava ali potrdi ali pa zavrže, za slednje pa ni nobenega vzroka; državnemu zboru naj se ne predlaga. Kromer, ki je slišal o §§. in nokompetenciji govoriti, se nagloma pridruži Kalteneggerju in pravi, da Costove besede niso prave, ker ni navedal potrebnega števila §§. Da je vlada postavi pritrdila, to je njemu brez veljave , ker pravi, da mora človek sam nekoliko sodbe imeti, ne pa vedno k drugim v šolo hoditi (veselost), vendar naj bi se poslala ta postava na Dunaj ; ali v šolo ali k sodbi, govornik ne pove. Dr. Prevc vstreza Kromcrjevi želji in s §§. dokazuje, da ima deželni zbor pravico posvetovati se in nasvetovati o splošnih postavali in napravah, ki se tičejo potreb in blagostanja deželnega. Kromer ugovarja in pravi, da bi bila večina proti ti postavi, ko bi jo imeli v pretresu — jetniki. Dr. Tonian kaže, da namen te postave ni kazen, ampak zboljšanje. Sicer pa mora desnici zbornični očitati, da ona zdaj že tretjič krati jasno pravico deželno celo proti volji vladini. Po Svetčevih besedab nasvetuje dr. Tonian, naj ima besedovanje konec in zagovarja še poročevalec postavo in kompetencijo dež. zbora. V specijalni debati se nekoliko spremoni iu so potem potrdi vsa postava tudi v tretjem branji. Dr. Bleisvveis poroča v imenu finančnega odbora o proračunu za 1H(>8 in 18C9 v odstavkih: bolnišče, porodišče, norišče in najdenišnica. Proti očitanji Kalteneggerjevenui, da se usmiljenim sestram preveč plačuje za hranjenje bolnikov razlaga poročevalec razmere in zagotovlja, da je deželnega odbora resna skrb, da bi se ne trošilo več kakor treba. Tudi predsednik pritrdi Bleivveisoveniu razlaganju in posamezni proračunovi odstavki obveljajo. Prihodnja seja v petek. 12. soja deželnega zbora »(Irskega 10. sont. Poslanec grof Lamberg podpira svoj nasvet: Naj se napravi jeseni leta 1809 razstava učnih pripomočkov in učnih posledkov za ljudske šole in postavi v proračun prihodnjega leta 1000 gl., s kterimi se bodo nagradili najizvrstnejši razstavljavci. V kratkem a jedrnatem govoru dokaže, da bomo svobodo še le vživali iD so je prav veselili, ako postane omika lastniua tudi najnižega ljudstva, ktero je treba dobro odgojati in podučevati. Njegov nasvet naj bi bil le majhen donesek k ljudskemu izobraževanju. Nasvet najde obilno podporo v zbornici in se izroči odboru za ljudske šole v pretres. Lipold poroča o nekterih odstavkih deželnega računa za 1808. Za viuorejsko šolo v Mariboru se dovoli 8000 gl., za kmetijsko in geogratično-montanistično društvo 3t 75 gl., kot izvanredna pripomoč posameznim srenjam ob deželni meji se dovoli 1000 gl. v obrambo živinske kuge v deželo. V imenu deželnega odbora poroča poslanec Pairhuber, naj ne bi bilo odsihmal deželnim blagajničnim iu računarskim uradnikom polagati kavcije, kteri pa so .jo že založili, naj bi jo dobili nazaj. Brez ugovora obvelja dež, odbora nasvet. V imenu tinančnega odseka poroča Fevrer o deželnem računu za leto 18G8. Gozdi imajo 1387 gl. stroškov in 2470 gl. dohodkov. Za novo stavbe se potrebuje: za norišnico f>67G gl., za tehnične visoko šolo 1569 gl., za telovadnico 11.552 gl., za kapelo in najemno hišo v Rogaču 505 gl., za mrtvaško hišo in patologično učilnico 15000 gl., za splošno bolnišče 50.000 gl. torej, vsega vkup 84.352 gl. Dohodkov ima dežela: iz norišničuega zaklada 5G70 iz tehnike 1559, iz telovadničnega zaklada 500 gl., iz rogačke kapele 505 gl., torej vsega vkup 8300 gl., torej ostaja 7(5.052 primenjkljeja. Zbornica vsemu pritrdi. Posl. Conrad poroča v imenu peticijskega odbora o prošnji okrajnega zastopa v Voitsbergu, naj bi sc smela odvezati bera in davščina, kar se je plačuje župnikom in šolskim učiteljem. Poročevalec dokazuje, da jo vsa zem-ljiščna odveza žo izrečena v postavah 7. septembra 1848 in 4. marca 1849, da torej postavodejnim zborom ni treba več v tej zadevi govoriti. Treba je le, da upravno uradnije, v čijih delokrog vsa ta reč spada, zopet razglase, da se smejo posestniki zarad odveze oglašati. Odveza mora potem tekoj obveljati, ko se oglasi večina onih, ki imajo bero ali davščino plačevati. Pe-ticijski odbor po vsem tem nasvetuje: Deželnemu odboru se naroča, da vloži pri ministerstvu notrajnih zadev prošnjo, da naj ono 1. zopet dovoli, da se smejo posestniki oglašati zarad odveze davščin v pridelkih, ktere morajo dajati cerkvam, župam in šolam, naj pa oglaševanju ne stavi nepreložljivega obroka in 2. naj ministerstvo zaukaže, kar je treba, da se odveza dejansko izvrši. Ta nasvet pobija dr. Schlofler, češ da se jo deželni odbor v drugem primerljaji bolj postave o zemljiščni odvezi držal; ž njim se slaga dr. Fleckb, kteri obširno dokazuje, da ministerstvo v tej zadevi nima pravice dovoliti ali hraniti, ampak da mora h' poetavo 4. marca 1849 izvršiti. Postava odveze zaukazujc , le birokratizem jo je leta 1851 ustavil. 1'rodstoječa prošnja naj sc torej po nasvetu Scblofferovem izroči deielnemu odboru, kteremu se naj naroči, .hi ima pri ministerstvo potrebni' korake storiti, da se prošnja reši po postavi ; o splošni odvezi pa naj dež. odbor poroča v prihodnji sesiji iu stavi potrebne nasvete, ko bi med tem ministerstvo samo no zadostilo zaukazanim dolžnostim postave 1849. leta. Zadnji nasvet obvelja. Prihodnja seja v saboto. Dr. Vošnjak bo bral interpolacijo zarad ravnopravnosti slov. jezika. i o. tej« deželnega /.bora koroški ga. (Konec.) Tschabuschnigg naprej trdi. da provalske fužine nimajo niti pravne niti druge podlage za svojo tirjatev, ker so se za cesto lo toliko časa brigale , dokler so jo same rabile , za storjeno pa so dovolj odškodovane, ker sc je koroška železnica drugim deželnim oddelkom v kvaro po njihni želji umerila. Ce hi sc tirjatvi ne hotelo neravnost odreči, naj bi se vsaj izročila političnemu odboru v posvet. Nagel razklada, da se jo vladu kot tedanja oskrbljevalka deželnega premoženja kasneje zavezala, da hoče nekoliko stroškov plačati. Sicer pa je tirjatev pohlevna. Canaval zanika, da bi sc bil pri merjenji železnice preobil obzir jemal na fužine; on tudi ne more pritrditi temu, da bi zasebniki morali škodo trpeti, če so nekdaj uradnije svoje dolžnosti zanemarjale. Dr. Burger trdi, da imajo fužine pravico do odškodbe, tudi bi bilo dobro, da se konečuo reši po pogodbi lOletna pravda. Sicer pa so tužino deželi sploh bile na korist. Se odgovarja kratko sporočovalec , Tschabusch-niggov nasvet se zavrže, potem obvelja odborov. Nagel poroča v imenu deželnega odbora o cesti iz lavantinske doline; stroški bi znašali 100.000 gl., prostovoljnih doneskov se je podpisalo lo 2000 gl., torej ni upanja, da bi se cesta mogla delati. Herbert priporoča, naj se cesta meni nič tebi nič ne zavrže; doneski so se pobirali v nevgod-nem času (1866), morebiti se drugič bolje obneso. Torej naj bi so cesta še enkrat vladi priporočala. Nasvet se izroči cestnemu odboru. Drugi predmeti so menje važnosti. II. Meja deželnega /.bora koa»o&kega i <( gppt. Poslanec Lak s stavi na vinilnega zastopnika sledečo interpelacijo: 1. Ali je res, da se je v povzdigo kmetijstva na Koroškem odločilo 5500 gld. 2. Ali jo res, da se je ta denar izročil koroški kmetijski družbi. 3. S ktero pravico se je ravno kmetijska družba spoznala za kompetentno, da razpolaga s tem denarjem. 4. Vsled kterega napotila je deželno predsedništvo to kompetenco ravno kmet. dr. pripoznalo. Interpelacija ima 5 podpisov. Deželni predsednik v nekoliko tekoj odgovarja na vprašanja. Iles je, da se jo 5500 gld. namenilo koroškemu kmetijstvu, in da se je ta denar izročil imenovanemu društvu, slednje vsled posebnega zaukaza kmetijskega ministerstvaj zakaj je ministerstvo tako ravnalo, povedalo se bo v prihodnji seji. Dovoli so nekoliko denarja, s kterim se bodo ob deročih vodah ležeča zemljišča poplavi branila. Prihodnja seja v petek. I) opis i. Iz Izubijane Ki. sept. [Izv. dop.J (Učiteljski shod.) — Po pravici povem, da sem sc jaz sani pri sebi malo bal tega shoda, ne da bi bil mislil, da bi se ti možje revolucijonarneže pokazali — Bog varuj! — temuč ker mi je bilo nekaj šolnioštrov iz dežele, ktere poznam, pred očmi, in sem si mislil, to bo čuden parlament če sto tacih pride, kakor jo oni učitelj iz moje rojstne fare na Gorenjskem, Pa reči moram, da sem naše učiteljstvo povprek preostro sodil, na zboru sem videl, da jih jo precej med njimi, (nazočih je bilo okolo 140 iz vseh krajev kranjsko dežele) ki imajo bister um in so si v svesti vzvišenosti svojega poklica. Kar je veselo in daje upanje, da se bode učiteljstvo zboljšalo in po učiteljih tudi šola, je to, da učitelji dve reči spoznajo, prvič, da imajo premalo omike drugič da je nevredno za častitljiv stan učitelja, da hlap-čuje kot mežnar, orglar, postrešček itd. Pod predsedstvom g. Praprot-nikovim so govorili, učitelj Japelj o slabem obiskovanju šol od strani otrok, učitelj Erker zoper siljenje hoje v šolo; dalje učitelji Juvan, Stegnar, Levičnik, Jerše, Močnik, Adamič, Kuhar in drugi. Preciznih resolucij in določnih sklepov prav za prav ni. Ako hočem ob kratkem povedati želje učiteljev, so te le: več omike, zato bolje pripravniške šole, poboljšanje materijalnoga stanja in odpravek bire (namestu te, redna plača iz kase); ločenje učeništva od niežnarije iu orglarije. — To so želje, ktere vsak poštenjak mora podpirati in jim voščiti popolen vspeli. Iz Radoljice 16. sept. + [Izv. dop.] Ko bi Vam hotel opisavati vse nepriličnosti našega mesta iu njegovih prebivalcev, potreboval bi več prostora, kakor bi ga hotelo vredništvo tako malo pomenljivemu kotiču odločiti. Zatorej ne bom denes govoril, kako se je bila pred 8 loti tukaj čitalnica osnovala iu kako se je potem razgubila in razkadila v dim zarad zaspanosti in nesloge — lastnosti, ki ste že marsiktero rano Slovencem vsekale ; povedal pa bom kako so naši slavni mostni očetje skočili iz strogo krojnih zadev kar naravnost v — veliko deželno politiko. Da se sami očetje niso kaj tacega izmislili je celo naravno, kakor je tudi naravno, da se mar-sikteri izmed njih za ušesi čeblja, če ga vprašaš, kaj je storil, ter se izgovarja, da stvari ni umel, da pisem ni bral itd. Da bodo možje vsaj na sod-nji dan vedeli odgovor dajati, naj jim tu po „Slov. Nar.", kterega radi bero, če tudi malo vbogajo, povem, kako se jo imenitna stvar godila, in kakor sem : io sam videl zapisano. Ni šc dolgo tega, ko je dobil naš podžupan iz Ljub- ljane debelo zapečateno pismo. » kterem mu je um/, ki j« prišel p<> neki čudni naključni na stran r\clikegn poieatnika" DeštMIM » deželni ibor ljubljanski sest, poslal dobro prctnhtan in opiljen protest /oper predlog narodne večine deželnega odbora . naj hi se veleči okraj Radoljica in Kamnik združila s kranjskim in loškim mestOM. Namen in nagibe temu protestu li mmi posnemite iz pisma, kti-i 0 tu sledi v prestavi! rLjubljana 4/9 1868. Častiti prijatelj! Naš slaboslavni (fatnoz i deželni odbor je nasvetoval nekoliko tpre-memb volilnega reda, med dragim todi združenje volečih okrajev Radoljicn in Kamnik s kranjskim in loškim mestom. Zakaj odbor tiS dela, je javna skrivnost. Kakor jo ob svojem času slovenska stranka iz narodnih obzirov prav živo priporočala, da hi sc sudnija prestavila iz Kadoljiee v Bled, tak" bi zdaj rada tudi razdela volilni okraj radolji.ški, kamniški in tržaški, da hi mogli Slovenci pri prihodnji voh hi v K ranju Tolflce obleči v žele/no srajco silo (zwangsjackc). Protest radoliškega m tržiškega mesta sicer konečnega sklepa deželnega odbora ne bo spremenil, vendar ga (protesta) je silno treba, da spozna vlada mnenje teli mest (.'t. da nas more braniti pred Slovenci. Ljubi prijatelj, v prikhidi ste dobili protest, kterega dobro premislite in po natančinem pretchtovatiji tudi spremeniti, prepisati in s s svojim ter s podpisi gospodov I. I. preskrbeti izvolite. Dobro bi bilo. da bi tudi drugi svetovalci in odborniki protest podpisali. Priporočam Vam vendar, da sc požurite in mi protest brž ko brž nazaj pošljete, da ga morem še jaz podpisati in potem deželnemu odboru predložiti". Podpisan je: IIyazinth graf Thurn. Kakor željeno, tako storjeno; protest je podpisan in odposlan in „javno mnenje" našega mesta storjeno. Ce bi hoteli nemškega modrijana izrek: Jede bevvcgung zittert d ure h (len \veltraum - po Turnovem mišljenji slovensko prestaviti, morali bi reči: Vsako tudi najmanje nemškutarsko gibanje primiglja do nemških vladinih ušes. Naj hi historija tega protesta primig-ljala do ušes našega deželnega odbora in zbora, da vesta, pri čem sta s tem „javnim mnenjem". Iz murskega polja. 15. sept. [ Izv. dop. | Ze pred nekolikimi meseci sta dva zastopnika izstopila prostovoljno iz ljutomerskega okrajnega zastopništva, kterega večina je bila dozdaj, kakor vam je znano, narodna. Na mesto teh dveh izstopivših (obeh iz velikega posestva) je bila včeraj volitev v Ljutomeru. Volilcev je prišlo 21. iu izvoljena sta bila kandidata nemšku-tarska s 11 glasovi proti KI narodnimi Zdaj stoji v okrajnem zastopu 15 narodnjakov proti 15 protivnikom. Kaj je bil te zadnje volitve vzrok V Nič druzega, nego posnemanje ljubljanskih prvakov pri ljubljanskih famoznih volitvah: zaspanost in preveliko zaupanje v naš vspeh, posebno pa enega narodnjaka, ki je bil vedno dozdaj naj bolj gibljiva, energična in na j iz vrstne j ša moe naše stranke. Ni sc storilo do zadnjega dneva čislo nič /a to volitev, akoravno je bila že čez poldrugi mesec razpisana, misle, daje vsled dosedanjih vspehov narodnjakov v Ljutomeru zmaga narodne stranke tako gotova kakor sedež sv. Boga očeta v nebesih. Mislili so narodnjaki, da jim ho Bog na dan volitve njihove volilce jioslal kakor točo z neha. Človek ne bi so jezil in kaeil. ako bi bila naša stvar v'velikem posestvu dvojbena, omahljiva in od slučaja odvisna. Ali kedar vemo, da ako vsi kmečki volilci iz velikega posestva pridejo, kteri so vsi brez izjonika odločni narodnjaki, da iiuanio potem vedno zagotovljeno večino, res prav ne vemo, s kterimi izrazi bi zaspanost agitacije pri tej volitvi dobro opisali! Štirje kmečki volilci so doma ostali iu to je odločilo. Ti štirje pa še morebiti dneva in ure volitve vedeli niso, kajti nihče ui ž njimi govoril, nihče jih ni pozival, nihče nič nagovarjali Vsaj vsakdo vendar ve, da kmečki volilec, ako je še tako izvrsten narodnjak, še le vendar ni Palnckv , liieger ali Sladkovskv. Ako bi bili dva dni poprej z vsakim (ker jih ni več nego 10) se pogovorili, ali jih celo k volitvi na kolab v Ljutomer pripeljali, bila bi zmaga nedvojbeno naša, kajli vsi ti kmečki veliki posestnik' so, kakor sem že rekel, neomahljivi narodnjaki. Tako smo zdaj v našem okrajnem zastopu na polovico zapečateni /.a 1'/.j leto, da bodo spet splošni! nove volitve, — in to samo po svoji zaspanosti! - To naj hode v izgled iu poduk pri vsakterih volitvah vsem drugim Slovencem, - kajti til velja stara rimska prislovica: Vigilantihus jura. — Našemu sicer izvrstnemu in neprecenljivemu ljutom, narodnjaku, v kterega ima narod murskega polja naj več zaupanja, pa zakličenio : Inlerduni dorniitat bonus Ilonierus! Polifinii razgled. Iz Dunaja se zopet poroča ministerska kriza zarad poljskega vprašanja. Te dni je bila ministerska seja zarad češke opozicije, (iiskra se zarad Lasserja ne v pira več, znana zakonska zadeva se jo rešila po njegovi želji. Bcust se neki ne sklada s politiko, ktero tira ministerstvo na Češkem. Vojni državni minister je svoj proračun v rednem oddelku presegel za 2, v izvanrednom za li miljonov. 0 poslancev de že ln cg a z ho r a gor en je-avstrijskega jo podpisalo Steudclnov nasvet: . . . Le resničen ljudski zastop more vsem tir-jatvam, željam in koristi vseh državljanov enako pravičen hiti, zatorej se dež. zbor g. avstrijski odreka ustavni pravici voliti iz svoje srede zastopnike v državni zbor. Nedavno so imeli poslanci tega zbora velik banket, pri kterem ni bilo brez napitnie. Med drugimi je napil minister Berger ravnopravnosti in po mi rji vseh narodov na podlagi svobodo in ustave. Ali jo govorila glava ali vest iz g. ministra, to je tajnost. Steudcl ga je tekoj za besedo prijel in povdarjal, da je le na svobodni podlagi pobotanje med narodi mogoče. Napil je svobodi. Ministerstvo je neki to dni sklenilo ne trohico odstopiti od ustave, da, šc veljati ne ho pustilo, da bi so smela ustava na postavni poti spremeniti; zatorej bo s kratka zavrgla vse sklepe, ki bodo kaj tacega nameravali. Sicer pa je napil berger — svobodi! l/.datelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič. Lastniki I Pastirski list knjc/.oškofa v Limu je kenfiškovattj ker ie pisal p znanih verskih postavali i smislu papeževe alokacije. \ deželnem zboru dalmatinskem je popruš.do 10 poslancev vlado, kako hoče skrbeti, da s? zadosti narodnim poslancem, ki so bili v Spljetu tako BllfOVO razžaljeni. Vladen odgovor je bil telo vode n. Ceski narodni poslanci bodo skupno odgovorili na povabilno pismo deželnega maršala. Okolo Prage se neki nahaja nen.nadiio veliko Prusu v, ki pozveda-vajo o političnih iu društvenih razmerah iu pridno — risajo. v- Poljski listi prinašajo poročilo odbora o nasvetu S mol kov em in Z y h 1 i k ie v i če ve m. Tu je brati: 1. adresa, ktera zametu je državne osnovne postave, ker škodujejo deželno indiv idualiteto in t i tja večo avtonomijo. 2. resolucija enaoega zadrtaja, :>. nasvet, naj se osnuje postava, po kteri bo imela Galicija izjemno stanje v državi. Deželna postavodaja naj določuje, kako se ima voliti y državni zbor iu kake razmere naj ima Galicija do drugih kronovin, Državna posestva na Oaliskem naj se priznajo za deželna, solarije naj se ne bi smele prodati. Za Galicijo naj sc imenuje najviša sod-nija in dvoren kancelar, ki je odgovoren deželnemu zboru. Iz državnih dohodkov naj se gotova svota odloči za deželne potrebe. — Mi smo radovedni, ali bodo kranjski državni poslanci tudi zdaj sebi v iz-g o v o r n a P o 1 j a k 0 kazali ? Zasebniki na (ialiskcm so podpisali 150.000 za svečani sprejem cesarjev. Dežela pa strada. V zboru hrvaškem 15. t. ni. je bil govor o bolnišnici, ki seje na deželne stroške zidala, ki pa dozdaj neporabljena stoji. Pri tej priliki je znani veliki Bogovič* svoj liuinoristično-satiričen talent pokazal (,,Pozor" pravi da njegov Pegaz preveč V travo misli) po dolgem govoru svetovaje, naj se poslopje ne proda usmiljenim sestram, ker je historično, kajti tam se je rodila nekdanja fuzija in iz nje „konfuzija", temuč naj se pripravi za naroden muzej. Nasvet je bil odobren in izvoljen odbor za pretresovanje. li. septembra so morali v Rimu vsi vojaki na boj pripravljeni biti in v kasnarnnh in trdnjavah ostati, ker je bila francoska vlada tje sporočila, da je izvedela, da misli stranka italijanske enote ta dan nad Kini vdariti. Strah je bil prazen, (iaribaldija ni bilo. Vendar se še zmerom vznemirjajoči glasovi iz Italije poročajo, Francoska posada se pomnožuje, v tiekterih mestih sc je uradom zaukazalo, naj pripravijo stanovanj za francoske častnike, ki imajo tje priti. Italijansko brodovjo se je moralo naglomu iz nialoazijatskih vodii vrniti domu in je zdaj že pri Siciliji. V Pero lin u priređuje jo prostorje, kjer bola stanovala francoski cesar in cesarica, ko prideta na pohode. Mnogo jih pa je , ki noče verjeti, da bi res prišla. V Berolinu se je BOŠln te dni konferencija, ktere namen je dogovoriti se o poštni pogodbi med severno-ncniško zvezo. Bavarsko, VViirtcn-bergoro in Badenskim na enoj, iu Italijo na drugi strani. Anglijski listi pripovedujejo, da si Francija zdaj v Ameriki nakupuje mnogo živeža in drugih potrebščin za vojsko. Dozdaj francoski uradni listi sicer še niso tega glasu oporckli; zgodilo se pa ho gotovo, kakor zdaj tudi Prusija zanikuje, da bi bila zankazala kupovati v .Mitlandu konj na njen račun. Pa naj se taji ali ne: svet vendar veruje na vso te priprave. Bolgarsko uporništvo je od do dne krepkoj o in širje. Turki so pogosto tepeni , do živega upornikom skorej nikjer ne morejo priti, ker so ti izvrstno oskrbljeni z denarjem in orožjem in imajo tudi prav umne vodnike. Ila/iip novico. 1 (Novi dokazi). Zarad presrečnega vspeha, ki ga je imel drugi slovenski tabor v Zavcu, se kakor se nam piše od Savine okolični ncmškti-tarji strašno jeze, tako da še dijakom našim, kteri so se ve da vsi narodnega duha, ne odzdravljaju, ako jih še tako lepo pozdravljajo. Pa ta jeza je še več storila. Ona je namreč enemu Nemcu in dvema neinškutarjcma priložnost dala. svojo surovost, iu krivo nemško kulturo neverjetno grdo in neobtesano razodetl. V Laškem trgu naseljen Nemec, jo svoj žolč spraznil nad vrlim dijakom, kteri je pri taboru v Zavcu tukajšnjih Slovenoov bandero nosil, ter gaje v očitni pivarnici: „rozbubo" in „bettelstudent" imenoval. Dijak gaje že pri naši sodniji zato tožil. ■— Nemškutar iz neke ihiljoč okoli znane zarobljene rodovi ne, kterega bral v ('olji neki posebno pravico ima, da sine do vsakega človeka brez kazni surov biti, ln ueniškutarček, ki v tej ljube/njivi lastnosti svojega brata precej dosega, če ne prekosi, si je upal reči. da so vsi začetniki in obiskovalci slovenskega tabora v Zavcu „osli", iu med tem ko je vsem hotel oslova ušesa natikati, sejo kakor po naturneni nagibu, sam na svojih lastnih ušesih počohal. — Pa tema dvema gospodoma bi so njuna surovost in zarobljenost še odpustila, ker se mora pomisliti, da sta oba neomikana širokoustneža, slabe glavice in kratkega uma. Toda da sc je pri nas nek viši c. k. uradnik v svoji surovosti tako dalječ pozabiti mogel, da je hotel nekega naših nnjizvrstnejših rodoljubov, ki je slovenski tabor v Žavcu zagovarjal, zavoljo tega iz gostilnice paliniti, to je skorej da neverjetna, pa vendar žalostna resnica. Pero se mi upira, piše naš dopisnik , o tem žalostnem prigodku več kaj in natančneje pisati; toda toliko se zopet učimo, da so uradniki še ziniraj nasprotniki narodnega napredka, ker se boje ali sramujejo, slovenskega jezika učiti se. Zali Bože! Tiskarska pomota. V zadnjem listu stoji pri poročilu o deželnem zboru kranjskem napadno II. seju, iianiestu II. seja. Dunajska borza od IV Ncptombra. 6V0 metalik« 50 fl. 7"> kr. Kreditno akcijo '.'OJ il. l'Okr. 6*/i nictnlike/. obresti v maji in nov. .">7 11. HO London 115 ti. DO kr. 5,/„ narod, posojilo (il II. '.'0 kr. Srebro 113 8. 50 kr. I8UU drž. posojilo 8U 11. 70 kr. Cekini 6 II. 40 kr. Akcije narod, banke 704 tl. — kr. Dr. Jože VoAnjak in drugI. Tiskar Kritin rd Jnitžlč.