(IIEUSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. rnmmmmmmmmmmmmmmmmimmammm—mm Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 31. decembra 1.1. Hjstvii iz Galicije. C. kr. deželni šolski svet za Galicijo je nakazila učiteljskih plač za dobo do v-števši november 1914 učiteljstvu, ki je sedaj raztreseno daleč naokolo, že izvršil, razen par izjem, kar pa je nastalo zaradi v sedanjih razmerah neizogibnih pomot v podatkih bivališč, ali zaradi menjanja stanovanja in prometnih ovir na posameznih poštnih uradih. Sedaj se prične z nakazovanjem na-daljnih prejemkov, in se smejo Ijudsko-kolskim učiteljem z dovoljenjem gališkega deželnega odbora že sedaj izplačati prejemki za december 1914 in januar 1915. Sploh prihajajo tozadevno že številne vloge in naznanila, iz česar je posneti, da ni potreben tozadevno poseben poziv. V-kljub temu se opozarja vse, ki so upravičeni do prejemkov, da naznanijo svoje zahteve glede nakazila pristojbin za december 1914 (pri ljudskošolskih učiteljih tudi za januar 1915), vkolikor se to še ni zgodilo, c. kr. deželnemu šolskemu svetu pismenim potom z dobro čitljivimi stanovanjskimi podatki. Nasprotno pa naj se zaporedno sledeče prošnje — izvzemši pni menjanju stanovanja — opusti, ker provzroči tako postopanje vse prej kakor hitro odpošiljatev plače, namreč zmešnjavo in zakasnitev v uradnih odredbah. V slučaju menjanja stanovanja se tudi priporoča, da preskrbe dotični na primeren način za gladko dostavitev poštnih nakaznic z novim naslovom bivališča, ker se tako pogosto lahko prepreči zakasnitev. (Komur ni znan naslov c. kr. deželnega šolskega sveta za Galicijo, naj se obrne na centralo za gališke begunce, Dunaj, Zirkusgasse I./5.) LISTEK. Joni". Naš preljubljeni mladinski list »Zvonček« je z letošnjo svojo 12. številko zaključil že svoj XV. letnik. To je pač najlepši dokaz, da se je ta list slovenski mladini prikupil, da je sedaj njen zvest tovariš in prihtelj. Priznati moramo, da »Zvonček« ob daniVi razmerah najlepše, smotrno in u-spešno izvršuje svojo nalogo: poučuje in zabava slovensko mladino. Uredništvo in upravništvo objavljata ob sklepu petnajstega letnika te zaključne besede: »Danes zaključuje naš ljubi »Zvonček« svoj petnajsti letnik. To je že lepa vrsta let! Mnogo smo žrtvovali časa, dela in denarja, da smo ljubljeni slovenski mladini napravili teh lepih petnajst knjig. Koliko je nakupičenega v njih najrazličnejšega gradiva — koliko pesmi in povesti, koliko raznovrstnega drugega zabavnega in poučnega drobiža, koliko podob! A ni nam žal nobenih izdatkov, ker smo prepričani, Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h. Volna. IZJAVA ČEŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV. V mestnem svetu praškem je podal poslanec dr. Soukup dolgo izjavo z ozirom na izredne težke čase, ki jih preživljamo sedaj. Iz te izjave posnemamo: »V tej neznanski drami človeškega rodu je posamezen človek manj, nego kaplja vode v morju. Tudi stotine, tisoči človeških življenj so v tem metežu neštetih milijonov le majhen odlomek, in mali narodi so več ali manj obsojeni k vlogi statistov tam, kjer je sedaj ves svet v gibanju. Samo ob sebi, razumljivo je, da so žrtve, ki padajo na nas v sedanjem času, izredno težke in nedogledne. Nismo se jim izogibali in se jim ne izogibljemo. Naj bo naša usoda taka ali taka, ne izgubljamo poguma niti za trenutek, ampak trdno in čvrsto, polni zaupanja in odločnosti pričakujemo razvoja. Pretreseni v globino svoje duše smo z vsem svojim mišljenjem, ko vstajamo in legamo k počitku, pri najlepšem cvetu našega naroda, pri naših vojakih, ki so storili kar jim je veleval zakon, in ki so, zapu-stivši vse, kar jim je bilo drago na svetu, odšli, da često dado vse, kar imajo: svoje zdravje, svoje ude, svojo kri. Nečesa pa smo dolžni napram njim, ki jim tudi ob grmenju topov ne izginjajo izpred oči slike svojih dragih — nečesa smo jim dolžni mi, ki smo ostali doma: da skrbimo zanje, ki so jih ostavili tu, za njihove otroke, za iniji-hove žene, njihove starše, njihove brate in sestre. Nobena žrtev, ki suši solze jo-kajočih, ki blaži muke stradajočih, manjša bolečine bolnih, ni velika dovolj, da bi je ne mogli in morali nositi. Vojna ne bo večno trajala, in pride zopet čas, da utihnejo topovi in mitraljeze, ko bo solnce mliiru, kulture in človekoljubja vnovič poljubljalo s svojimi žarki nove rodove, ko na grobovih padlih vzklije setev novega življenja, in se bodo nove generacije spominjale vojne drame, ki bo morda zadnja v zgodovini evropskega človeštva. Te bodočnosti pričakujemo tudi mi danes moško in odkrito! Veliki češki izgnanec JaMAmos Komensky nam je, položivši svojo glavo v holandsko da je imela in ima naša mladina z našim listom vedno veliko veselja. Reči smemo,da je naš list postal del slovenske mladosti, nje veselje in potreba, nje pričakovanje in tolažba! To prepričanje nas navdaja z novim hrepenenjem po delu, ki ga hočemo dosedanjemu namenu žrtvovati in razvijati tudi v bodočem letu. Zvesti nam ostanejo sedainiji sotrudniki, ki bodo zalagali prihodnji letnik s svojimi' najboljšimi prispevki. Nimamo navade, da bi obljubljali več, nego moremo uresničiti. Vsem naj velja naše zagotovilo, da bomo tudi vbodoče urejali list po načinu preteklih let, ker smo ob premnogih laskavih in pohvalnih izjavah prepričani, da tak list najbolj služi potrebam in zahtevam tistih, ki jim je namenjen. Omenjamo, da bomo tudi v prihodnjem letniku nadaljevali z zanimivimi spisi strica Tineta (gospoda strokovnega učitelja Dragotina Humka): »Citati — dobro, poizkusiti — bolje«, ki so toliko živega zanimanja zbudili v vseh krogih naših naročnikov. Zdi se nam končno potrebno, da se obračamo z nujno prošnjo do vse slovenske javnosti, naj nas vztrajno in z nezmanj- Za oznanila ]e plačati od enostolf ne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarni (telefon št. 118). | zemljo, zapustil oporoko velikega zaupa-j nja in velike moči: »Trdno verujem, da se gospodstvo nad usodo povrne v tvoje roke, o češki narod!« Tudi mi verujemo, da neizmerne žrtve na krvi in pozemskih i-metjih, ki jih doprinašamo in jih bomo še doprinašali, ne bodo zaman doprinešene, marveč da tudi nam, ki nam je usoda že stoletja spojena z usodo te države, prinesejo novega življenja in boljšega življenja. Naš narod, tolikokrat pribit na križ na Gol-gofi svojega trpljenja in pokopan pod obtoke zgodovine, je prebil težke čase in prebije zmagohosno tudi sedanji čas. Nismo še pogubrli v minolosti, ne pogubimo se tudi v bodočnosti. Mi smo tu, hočemo ostati tu in ostanemo tu! In enega se nadejamo: da ta trenutek, ki se ne povrne stoletja, dobi ves češki narod, in njega proletariat v prvih vrstah, močnega neustrašenega in strnjenega v eno trdnjavo, ki bo sposobna nositi vsako žrtev in odbijati vsak napad, da po težkih bojih in neizmernem trpljenju dobimo slednjič v rodovini narodov vse Evrope in v njenem srcu tisto mesto, ki nam že davno gre po pravici in po kulturnem delu!« — Navajamo te fulmi-nantne besede zato, ker jih smemo obrniti tudi na naslov svojega ljubljenega naroda slovenskega! * NOVE PRAVICE ŽEN. Grozna vojna, ki je vanjo naša država zapletena, provzroča smrt veliko, zlasti samostalnih mož, ki so mladi ali srednje starosti, očetov nedoletnih otrok, ki so u-mrti hrabre smrti na bojnem polju. To je napotilo vlado, da je odstranila iz občega državljanskega zakonika marsikatere zastarele naredbe, zakaj ta zakon je iz leta 1811., torej že nad 100 let star. — S cesarsko naredbo z dne 12. oktobra 1914 so stopile v veljavo na podlagi § 14. naše ustave sledeče zakonske izpremembe, ki jih objavljamo, ker so za ženske posebno važne: Določbe o proglašanju koga mrtvim se izpopolnijo, in doba za proglašenje mrtvim tistih, ki so na neznan način izginili, se Skraiša. — Po dosedanjem zakonu niso mogle biti ženske priče pri nekaterih pričanjih in pravnih dejanjih, po novih določ- šano požrtvovalnostjo podpirajo tudi v prihodnjem letu. Naj nas vse pri tem delu na^ vdaja izpodbudna zavest, da služimo potom »Zvončka« blaginji slovenske domovine.« * • Tem besedam nimamo pristaviti ničesar drugega, nego da jih podpisujemo z o-bema rokama in da zadnji odstavek s posebnim poudarkom pošiljamo na naslov požrtvovalnega slovenskega učiteljstva! To naj tekoči mesec porabi v to, da pridobi temu lepemu mladinskemu listu med tistimi, ki jim je namenjen, potem med slovenskimi šolami iirl v slovenskih rodo-vinah kar največ novih naročnikov. Prepričani smo, da vsak slovenski učitelj in vsaka slovenska učiteljica z majhnim trudom listu lahko pridobi vsaj po enega novega naročnika. Ob dobri volji tu imenovanih vzgojevalcev slovenske mladine se število »Zvončkovih« naročnikov lahko dvigne za dober tisočak. Pojdite na delo v korist slovenske mladine! Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. bali so tudi ženske osebe pri teh pravnih dejanjih veljavne priče. — Velike izpremembe so se izvršile pri varuštvu. Ženske imajo sedaj glede na varuštvo z malimi izjemami iste pravice kakor moški. —Vsaka polnoletna ženska, omožena ali neotnože-na, more biti varuhinja svojega ali tujega otroka. Omožena žena more pa postati varuhinja tujega otroka le s privolitvijo svojega moža. — Od sodišča naročeno varuštvo je ženska dolžna prevzeti le zasvo-jega otroka ali vnuka. — Oče more določiti varuha pred smrtjo; če tega ne stori, more mati varuštvo prevzeti ali varuha izbrati. Materi kot varuhinji se more, če je treba, dati v pomoč sovaruha. Ce se varuhinja omoži, ji more sodišče odvzeti varuštvo. Tudi zakonski mož more vsak čas preklicati svojo privolitev k prevzetju kakega varuštva po svoji ženi. — Vsaka mati more sedaj na sodišču predlagati, da je sedanjega varuha odstaviti in njo postaviti za varuhinjo. — Kar velja o varuštvu nad nedoletnim, velja tudi za kuratelo nad polnoletnim. Ze na moža, ki je pod kuratelo, more od sodišča zahtevati, da ona prevzame čezenj kuratelo. Otroci, ki nimajo i-metja in so v kakem vzgojevališču, ne potrebujejo več varuhov. — Ce sodišče nima na razpolaganje za varuhe primernih oseb, more varuštvo izročiti tudi kakemu javnemu uradniku ali kakemu društvu za varstvo mladine. — Popolnoma nove določbe so o varuških svetih. Ti delujejo kot nad-zorovalni in varuhom svetujoči organi, pa tudi sami morejo prevzeti varuštvo. V vsaki občini se mora sestaviti najmamij en varuški svet. Člani varuškega sveta bodo deloma imenovani, deloma voljeni in dobe naslov »sirotniški svetniki«. — Poučite ljudstvo o teh novih in važnih pravicah žen. * OGRSKE ŽENE ZA VOJAŠKO SLUŽBO. Iz Budimpešte poročajo: Hajdduana-ske žene so naslovile na ogrskega domobranskega ministra Hazaia odprto pismo s prošnjo, da bi pripustil žene od 19. do 36. leta k vojaški službi. Vse bi rade pomagale. Lahko bi moštvu pripravljale jedi, medtem ko bi stali možje v ognju. PROTESTANTSKI ŽUPNIKI v BERLINU. V Berlinu deluje 160 protestantskih župnikov. In teh 160 protestantskih župnikov berlinskih je v neki izjavi izrazilo., svoje obžalovanje, da jim v smislu bramb-nega reda ni dopuščeno, da bi z orožjem v roki odšli na bojišče. V teh določbah vidijo izjemen zakon in nekako zapostavljanje svojega stanu. — Ker še brambni zakon — pripominja »Arbeiter Zeitung« — trenutno ne more izpremeniti, naj bi oni župniki za vojne začasno stopili v pokoj, potem bi pa lahko zadostili svoji srčni želji in odšli z orožjem v roki na bojišče. NOBLOVA NAGRADA ZA MIROVNO DELOVANJE. Noblovo nagrado za mirovno delovanje dobi za leto 1914. holandski in ameriški »Rdeči križ«. JEZIKOSLOVCI V VOJNI. V navadnem življenju je poklic jezikoslovca naravnost idiličen, in nihče ne bi verjel, da se zna tudi jezikoslovec na bojnem polju odlikovati kot junak. Glasom Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. nemških listov je doslej padlo za domovino 436 jezikoslovcev, 610 jih je pa bilo odlikovanih, med njimi dva z železnim križem prve vrste. * GOSPODARSKI POLOŽAJ AVSTRIJE. Korespondenčni urad poroča: V izvoznem prometu monarhije je bila dosežena meseca oktobra vrednost 132-5 milijonov, izvoz pa je znašal 159'8 milijonov. * NARODNO GIBANJE UKRAJINCEV. Korespondenčni urad poroča: »Tu-ran« objavlja članek zastopnika komiteja ukrajinske Rusije, Melinskega, o narodno-svobodomiselnem gibanju Ukrajincev. Članek konča z izjavo, da bo prvi poraz Rusije na ukrajinskih tleh znamenje ža njih upor. # BOŽIČNA LADJA AMERIŠKIH OTROK. Ameriški otroci so nabrali za pet milijonov dolarjev božičnih daril, ki so jih namenili otrokom evropskih vojakov. A-meriška ladja »Jason« je pripeljala ta darila te dni. v angleški Plymouth. Angleži so ji priredili presrčen sprejem. Ko iizkrca »Jason« darila, namenjena za angleško de-co, odpluje v Marseille, od tam v Ženevo, kjer izkrca darila za nemške in avstrijske otroke. V Solunu odda »Jason« svojo bo-žičnico za rusko in srbsko deco. Ameriški otroci so opremili ladjo s posebno zastavo, ki se nahaja na njej betlehemska zvezda z napisom »Kar storite enemu izmed najmanjših, to storite meni samemu«. — čin ameriške dece zbudi gotovo po vsej Evropi čuvstva najmilejše simpatije. * DVA ZNAMENITA RUSA. Iz Rima poročajo »Berliner Tagebl.«: V Galiciji je padel ruski Tolstojevac, knez Dimitrijev Hilkov. Ker nekdaj ni hotel kot častnik podpisati smrtne obsodbe proti nekemu upornemu vojaku, so ga poslali v pregnanstvo v Kavkaz. Soproga se je tedaj dala ločiti od njega, in kneževe otroke so poslali v neko vojaško vzgojevališče. Ko je izbruhnila sedanja svetovna vojna, je prosil knez Hilkov, da bi ga zopet sprejeli v armado. Udeležil se je na čelu nekega kozaškega polka številnih blitk, ostal je pa zvest nauku Tolstega: ne ubijaj! Sam ni oddal niti strela in ni nikdar potegnil sablje iz nožnice. Kneza je zadela krogla v glavo. — Neki odvetnik iz Nagyhaloma, ki je v Moskvi ujet, piše, da ga zdravijo v bolniš-čnici »Rdečega križa«. Poveljnik bolniš-čnice je slavni pisatelj Maksim Gorki, ki ranjence dannadan obiskuje. ČASOPISJE ISLAMA. Ob sedanji vojeviti propagandi Islama časopisje mohamedanskega sveta gotovo igra važno vlogo, zakaj za veliko maso njega spoznavalcev je tiskana beseda nekaj neizpodbitnega in se sprejema kot verski nauk, posebno pa, če kakor sedaj pro-povedujejo svetovno vojno. Zato bo zanimal vsakega kratek pregled muselman-skega časopisja današnjih dni. — Ob začetku tega stoletja je znašalo skupno število njega glasil kakih 200. Danes pa razpolaga Islam z nad 1000 časopisi. Največji napredek je v Turčija in v Egiptu, kar si moremo razlagati že iz politiškega razvoja teh dveh dežel. V Turčiji sta do leta 1851. izhajala šele dva časopisa v jeziku dežele; do revolucijskega leta (1908) se je moglo pod avtokratskim samovlastniim gospod-stvom seveda komaj govoriti o svobodnem in hitrem razvoju turške žurnalistike. Ali kako hitro so nadomestili, kar je bilo zamujenega na tem polju, dokazuje presenetljiva pomnožitev v Turčiji izhajajočih časopisov v zadnjih letih. Njihovo število zaostaja malo za400. Mladoturki razpolagajo z nekoliko odličnih glasil, ki jih često upo-trebljajo kot javna glasila v oficioznem smislu o novi uredbi stvari. — S povzdigo, ki meji že na čudovitost, se more ponašati tudi arabsko časopisje Egipta, ki njega važnosti v sedanjih kritičnih časih ne smemo podcenjevati, tem man je ker —z malimi izjemami — že, kar obstoje, goje več ali manj strastno sovraštvo proti tujim gospodarjem ob Nilu ali pa propovedujejo celo odkrit odpor. Najstrastnejša grozogejstva očitajo tujim tlačilcem. In od angleške strani so že opetovano opozarjali na velike nevarnosti, ki groze angleškemu gospodstvu v Egiptu od nebrzdanega arabskega časopisja, ako mu hitro in temeljito ne pristri-žejo.peruti. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ«. Šola pri Sv. Bolfenku pri Središču 103 K; več učencev I.mestne deške ljudske šole v Ljubljani 1 K; šolska mladina v Mokronogu 23 K 24 vin.; šolsko vodstvo v Svibnem 12 K; šolska mladina v Škoci-janu 51 K; veselica šolske mladim« v Gor. polju pri Kanalu 54 K 30 vin.; šola na Pristavi (Štaj.) 129 K; šolsko vodstvo Drenov grič-Lesno brdo nabralo 260 K; učenci in učenke trirazrednice na Humu 19 K 69 v.; tovariša Franc Cvetko, nadučitelj v Vučji-vesi in Karel Maurič, učitelj pri Sv. Križu, nabrala po nekaterih vaseh župnije Sv. Križ na Murskem polju 569 K 06 vin.; vodstvo šole v Otaležu nabralo 23 K 60 vin.; šolska veselica v Kobaridu 206 K; šola v Ločmiku 32K 80 vin.: zbirka šolskega vodstva v Knežaku 165 K 10 vin.; skupaj 1649 K 79 vin. V zadnji številki izkazanih . K 9422:55 Danes izkazanih.....K 1649:79 Doslej nabranih.....K 11072:34 Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov! VIKTOR BARON HEIN. Umrl je na Dunaju sekcijski načelnik izven službe, Viktor baron Hein, biv^i deželni predsednik vojvodine Kranjske. • Pokojnik si je kot načelnik državne uprave na Kranjskem pridobil velikih zaslug za deželo, ki ji je ohranil svoje simpatije in svojo naklonjenost tudi kot sekcijski šef. Kot uradnik je bil vesten in strog, a nad vse pravičen in nepristranski. Dasi je bil drugega politiškega mišljenja, kakor prebivalstvo v deželi, ven-j dar je bilo za njegove vlade V državni službi na Kranjskem nastavljenih največ domačih sinov. Pokojnik je bil) deželni šef v času, ko je zadela stolno mesto Ljubljano strahovita potresna katastrofa. Da se je Ljubljana razmeroma hitro dvignila iz razvalin in pepela, je! nemala zasluga pokojnega barona Heina, ki je storil vse, da se zagotovi nesrečnemu mestu vsa potrebna državna pomoč. V priznanje njegovih velikih zaslug ga je mestni občinski svet izvolil za častnega meščana ljubljanskega. Kot predsednik deželnega šolskega sveta je posvečal vso svojo skrb napredku in razvoju vsega šolstva na Kranjskem. Nasproti učiteljstvu je bil absolutno nepristranski. V njem je imelo učitelj-stvo svojega odličnega pokrovitelja, res-, ničnega prijatelja in zagovornika. Uči*? teljstvo je objektivno sodil po uspehih njegovega dela. Samo to je bilo zanj rne-rodajno. Učitejstvo ga je cenilo in spoštovalo. Takisto so neprecenljive tudi zasluge, ki jih je baron Hein pridobil tudi za ostalo deželo kranjsko. Zato bo ostal svetai in trajen spomin baronu Heinu v srcih vsega kranjskega, pred vsemi pa ljubljanskega prebivalstva, zato žaluje ob njegovem svežem grobu vsa Ljubljana, vsa dežela Kranjska. Njegov pogreb se je vrši! dne 9. t. m. Blagoslovljenju so prisostvovali: najvišji ceremonijski mojster knez Mbntenuovo s soprogo, min. predsednik grof Stiirgkh, ministra Heinold in Burian, cesarski namestnik in predsednik najvišjega računskega dvora. — Cesar je poslal vdovi pokojnika sožaluo brzojavko. Dalje so kon-dolirali: nadvojvoda Ludovik Viktor in nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Annunziata. JOSIP GUANIN. Dne 3. decembra 1.1. smo položili v grob prerano umrlega tov. Josipa Guani-na, učitelja na Kalu. Nastopil je komaj IV. leto službovanja. Bil je blag, skromen in delaven mož. Še mnogo bi bil koristil šolstvu, a neizprosna smrt mu je pretrgala mlado življenje. Spomladi se je prehladi! v Strmcu, kjer je služboval in od tedaj ni bil več trden. Zdravil se je in varoval, pa vse ni nič pomagalo. V jeseni je imel nastopiti službo na Kalu-Koritnici, a ker je bik tamošnja šola od vojaštva zasedena in ni tam mogel poučevati, je bil poslan kot pomožni učitelj v Sočo. Okolo 20. septembra je došel v Bovec, da bi se na domu pri skrbni mami nekoliko odpočil. Bil je že precej shujšan in hiral je vidno. Dne 29. ni mogel več vstati, in ker mu je le slabše prihajate, se je mama potrudila, da je prijel sv. zakramente za umirajoče. Dne 1. decembra se je pa že raznesla novica, da blagega Pe-pija ni več. Osupnjieni smo se povpraševali, kako je to mogoče, ko je še v soboto zvečer pomagal orglati v cerkvi. Kako priljubljen je bil pokojnik, se je videlo na dan pogreba, ki se ga je udeležilo nenavadno obilo tržanov vseh stanov. Poteg učiteljstva iz celega okraja in šolske mladine so . mu izkazali zadnjo čast tudi cenjeni gg. c. kr. uradniki od sodnije in davkarije ter več gospodov iz starešinstva in celo gospoda iz Loga. Poleg drugih so mu tovariši in bovška dekleta darovali krasna venca. Še posebno se je potrudilo pevsko društvo in mu zapelo pretresajoči žalo-stinki v slovo. Solznih oči smo se poslavljali od Tvojega groba, dragi Pepi, ter sočutno pomi-lovali ubogo osamelo mamo, ki ji je bilo s Teboj pokopano vse, kar je imela najdražjega na svetu. Važna razsodba. Deželni šolski svet štajerski je bil začel pred dvema letoma izdavati »Na-redbeni List« in je že v svoji prvi številki razglasil1, da so dolžni ta list sprejemati in plačevati vsi mestni in okrajni šolski sveti, krajni šolski sveti in šolska vodstva, ne da bi bilo potrebno se nanj po-sebe naročati. Tega mnenja pa niso hoteli biti krajni šolski sveti v Dobju pri Planini, v Celjski okolici ter v Št. Jurju ob Južni železnici. Pritožili so se na naučno ministrstvo, češ, da bodo pač »Naredbeni List«, ker je tiskan tudi v slovenskem jeziku, sprejemali, toda ničesar zanj plačevali; zakaj v zakonu ni nikjer nobene določbe, da bi morali krajni šolski sveti, oziroma šole za priobčenje razglasov, ukazov in zakonov kaj plačevati. Naučno ministrstvo je pritožbe zavrnilo, na kar so se vsi trije krajni šolski sveti, ne da bi vedeli drug za drugega, pritožili na upravnem sodišču na Dunaju, ki je s svojo razsodbo z dne 3. novembra 1914, št. 8874, ministrski odlok kot nezakonit razveljavilo ter vsem trem pritožbam imenovanih krajnih šolskih svetov ugodite. Deželni šoski svet se bo moral odsfej ravnati po tej razsodbi, t. j. on bo pač lahko tudi zanaprej vabil na naročbo proti naročnini, a siliti ne more nobene šole k plačevanju naročnine. Tako se je ta zadeva po zaslugi imenovanih šolskih svetov spravila na zakoniti tir. H. I. B. (Dalje.) Odkritih sovražnikov se pač bojiš in ogiblješ, hinavskega zahrbtneža pa zagovarjaš, neguješ in braniš na vse pretege. Pa preiščimo še malo obisti modrijanu, ki hoče nekako v božjo čast popivati. No, v svoji gorečnosti bi pač moral vedeti, da je alkohol vir vsem pregreham, vir vsega hudega in zlega. Pijanec in dober kristjan sta dva nezdružljiva pojma. Kdaj pa se napravi več neumnosti, kaznivih dejanj in greha, kakor v pijanosti? Saj vemo, da pijanec izgubi kritiko razuma, pogled na posledice in ozire na družbo. Štatistika nam dokazuje, da se po raznih državah zgodi 50— 80% kaznivih dejanj v pijanosti. Koliko pa ostane nekaznovanih, ker jih ni dosegla roka pravice. In da smo mi med prvimi, je prežalostna resnica, ki se ne da tajiti. Treba le malo pogledati, in vidi vsak, kdor hoče. Seveda, mi vidimo le druge narode, koliko popijo. Nujna potreba pa je, da sami sebe pogledamo v ogledalo, da se pošteno umijemo madeža, ki nas tako kazi pred svetom. Nevednost je najdražja reč v deželi, pravi pregovor. Resnica pa je, da ima baš v alkoholnem vprašanju še najvišjo ceno. Ljudje, ki so učeni, takorekoč na vsakem polju doma, so v tem oziru tako naivni, da strmiš. So li res tako nevedni? Da, žalostno, a resnično. Premnogi izobraženci ti pridejo s takim izgovorom, da ti zapre sapo. Pa ne morda, ker so povedali resnico, ki je ni moči ovreči, ampak takoj izprevi-diš, da z rokavicami ne opraviš nič, s kolom pa nerad operiraš pri takih siromakih. Odkod pa ta nevednost? Ukoreninjena razvada. Strast po alkoholu jim brani iz-pregledati. Naravnost boji se, da bi ga kaj odvrnilo od tega nebeškega užitka. Bodi v listu ali knjigi kaj o alkoholu, tega kratko-malo ne čitajo; to jim je odveč, nepotrebno, prazna slama. Kdo bi to čital? To je le za gotove pusteže, nas to ne briga i. t. d. Boje se izpregledati. Mene to ne zadene, še nikoli me ni pijača premagala. Če mu govoriš, ti bo pritrjeval, češ, da je lepo, kdor se more zdržati. Nazadnje pa bo razodel svoj stari refren: No, tako-le malo v časih je pa le dobro. — To dobro jim je prešlo v kri in meso, zato je tako težko z njimi govoriti. Rod za rodom je ponavljal to laž, in sedaj pa bi ne bilo prav! Povsod gleda iz njega moderni napredek, tu pa je starokopiten kakor njegovi pradedje. Mnogi ti bo pritrjeval, odobraval, da ga prej pustiš pri miru, da mu ne zbudiš vesti, sicer pa si bo mislil svoje in svoje naredil, da le pride do njega. Drugi ti bo pritrjeval v srcu, teh je mnogo, a priznal ti ne bo, ker bi bilo to v nasprotju z njegovim ravnanjem. Da pa bi se odpovedal, nima moči, energije, je popolnoma suženj alkohola in raznih pivskih razvad. Smelo lahko trdim, da tu ni prav nikake razlike med preprostimi in učenimi ljudmi, da so vsi enako nevedni, da se vsi branijo izpregledati. Žalostno izpričevalo, a pošteno. Izkušnja nam kaže to vsak dan. Prav tako, kakor so tudi izjeme povsod. Kakor se branijo čitanja, tako se ogibljejo tudi predavanj. Resnica pač oči kolje. Zato gre le počasi naprej, a gre pa vendarle. Kakor vsaka i-deja, mora tudi abstinenca prebiti tri dobe: v prvi novo idejo zaničujejo in pobijajo, v drugi začno o njej razmišljati, v tretji pa prodre na vsej črti. Le premnogo je še siromakov, ki še vedno tiče v prvi dobi in zaman srebajo in cukajo — moč, da bi se povspeli više. He, bratci, živimo v dobi napredka ... Še eno o koleri. Nekako — smeli bi reči — dobro došel izgovor in povod k žganjepitju je sedaj kolera. V ljudstvu je trdno ukoreninjeno mnenje, da alkohol odvrača nalezljive bolezni. V tem ga utrjujejo še razne reklame, ki se okoriščajo z nevednostjo ljudstva. Dokazano pa je po odličnih učenjakih — strokovnjakih, da je temu prav narobe. Baš alkoholiki so dostopni nalezljivim in sploh vsem boleznim prej, kakor zdržniki. Res, alkohol umori kolerične bacile, a uživati bi se moral čist, koncentriran in v toliki množini, da bi te umoril prej, kakor bi ti razkužil prebavila. Gotovo sloveči zdravnik ni rekel kar tja v en dan, da bi se moralo na gostilnice in žganjarnice napraviti sledeči napis: Tu prodajajo kolero. Naj podpremo svoje trditve še z nekaterimi številkami. Povsod operirajo z njimi, povsod so štatistike suhoparne, a držijo pa le. Oglejmo si škodljivost alkohola na podlagi nekaterih številk! Gotovo se bo kdo izgovarjal, češ, zakaj le proti alkoholu toliko delajo in ne tudi proti kavi, čaju in zlasti proti tobaku. Res imajo tudi ti v sebi strupe, prav zato so tudi razvedljivi, a v primeri z alkoholom so pa vendar jako nedolžni. Jako dobro je, da so namesto bobove kave že močno uvedli žitno kavo. Tudi čaju so pričeli iskati nadomestila med domačimi rastlinami. Sicer žalostno, da nas je sila primorala k temu, ker je namreč uvoz tujega čaja zaprt; a mogoče bo imelo to tudi svojo dobro stran v tem, da se bodo ljudje poprijeli domačega čaja. Prostovoljno bi se ga ne bili, ker le tuje nekaj velja v naših očeh! Silno škodljiva je razvada, da otroke nalivajo s čajem. Ker brez ruma, žganja ali celo špirita seveda ni dober, nima nič v sebi! Potem pa tožijo, da otroci nemirno spe, da se premetavajo po postelji in celo kriče. Duše krščanske, zakaj se čudite? Z dvojnim strupom ga mučiš, mu trpinčiš in ubijaš živce, pa naj bi bil miren! Zdravo, redilmo mleko seveda prodajajo, da se dobi denar za čaj in alkohol. Ne vem, kako bi zadostno označil tako gospodarstvo. No, tobak je res popolnoma nepotrebna, škodljiva razvada ter je zlasti mladino odvračati od kajenja. A vseh treh z alkoholom glede škodljivosti ne moremo primerjati. Je pač tako, da hočemo krivdo vedno zvaliti na druge, da bi opravičili, oprali sami sebe. Namesto alkohola pa delajo tako njegovi oboževalci. Ako čez mero uživaš, ako se uničiš s kavo, čajem ali tobakom — sicer so ti slučaji silno redki — uničiš samo svojo osebo, škoduješ sebi samemu. Alkoholik pa škoduje poteg svoji osebi tudi svojemu potomstvu, svoji okolici, narodu, človeštvu. Ali si že kdaj čul ali čital, da so se fantje stepli, ker so pili kavo? Kmet je prišel na boben, ker je bil hud tobakar? Povsod, pri vsaki hudobiji, pri vsaki neumnosti ima nesrečni alkohol svoje krem-Ije vmes. Ob še toliki gorečnosti in ljubezni do alkokola ne moreš tajiti, da je baš on — zlata, preljuba, nebeška kapljica — vir vsega zla, da je oboževani alkohol največje zlo za človeštvo. O škodljivosti na posamezne organe, na človeško zdravje sploh, kdaj pozneje; če še nisi izpregledal, da si bil prav takrat najbolj bolan, kadar si prejšnji dan in mogoče večer najbolj pil in kričal: Na zdravje! Ha, taka kapljica, zdravilo za dušne in telesne bolezni, pa še za srčne boli! Pa na zdravn je! — Oglejmo si nekatere številke z ozi-' rom na škodljivost potomstvu, alkoholizem in podedovanje duševnih bolezni! Dr. Demme v Švici je preiskal potomstvo desetih rodovin pijancev in desetih treznih rodovin. Dobil je sledeče: Trezni so imeili 61 otrok, ki jih je od njih prerano umrlo zaradi slabosti 5, telesne napake so imeli 4, bebasti2, zdravih potomcev 50, t. j. 82%. — Pijanci so imeli 57 otrok. Predčasno zaradi slabosti umrlo 12, pohabljencev 8, epilepsijo 13, pijancev z epilepsijo 5, gluhonema 2, idiotov 8, zdravih potomcev 9, t. j. 15%. Menda te številke dovolj jasno in glasno govore, ne, kriče! Zdravnik Legrain v Franciji je opazoval 215 rodovin pijancev in dobil v tretjem kolenu 814 potomcev. Od teh 814 jih je predčasno umrlo 174, in sicer: pre-rani porod 37, pri porodu 16, v najnež-nejši dobi 121. Idiotov, slaboumnih, telesno pohabljenih in duševno sploh abnormalnih 322. Na epilepsiji in histeriji je bolehalo 133 potomcev in 145 je bilo duševno bolnih. V potomstvu alkoholizmu vda-nik rodovin ni bilo niti petina normalnih. — Charles Sullivan je preiskal v ječi v Liverpoolu 620 žen. ki so bile normalne, preden so se vdate pijači. Teh 620 žen je porodilo 600 otrok, od katerih jih je umrlo do 2. leta 355, t. j. 55:8%, in sicer večinoma za krči. Od enakega števila treznih žen je umrlo do 2. leta samo 23:9%. Dokazali so, da čim bolj so se žene vdajale pijači, tem večkrat so rodite mrtve otroke. Pogosto se pripeti, da sicer trezni roditelji dobe otroka, ki je bebast, zakaj spočet je bil v akutni pijanosti. Ako pregledamo institute za idiote, epileptike, za blazne in kaznence, vidimo, da se da dognati, da prihaja do 60% teh nesrečnežev od roditeljev akoholikov. Ni potreba, da sta oba, zadostuje, da je eden. Seveda ni alkoholizem edini vzrok duševnih bolezni, a eden glavnih je. Najrazličnejši zdravniki so prišli do prepričanja, da more alkoholizem ne samo pospeševati, ampak celo sam zase zapričeti stopnjema dege-neracijo. Stopnje degeneracije so sledeče: 1. Nervozni temperament, nevraste-nija, nagnenje k pitju. 2. Težje oblike živčnih bolezni, epi-lepsija, histerija, moralna slaboumnost. 3. Lažje duševne bolezni brez trajnega porušenja razuma, delirij, akutna blaznost, zločinski karakter, samoumori, spolna perverznost. 4. Težke duševne bolezni, manija, melanholija, paraliza. 5. Velik duševni propad, slaboumnost od rojstva, idiotizem, duševna dementost. Rod umira zaradi slabosti, pohabijenosti in neplodnosti. Ko bi se bilo izvršilo češ noč, bi pač debelo gledali, tal«> pa, ker se vrši polagoma, ostanemo hladni, češ, mora že tako biti. Ne, moralo bi biti drugače, a zaradi naše brezbrižnosti, lahkomiselnosti je tako. No da, tako-le malo je pa le dobro, pa človek je vesel! Hm, ne vem, kako pa bi bil vesel, ko bi odprl oči in hotel videti žalostne posledice? Imamo pač od alkohola motne, meglene oči! Književnost. Slovenska slovnica za obče ljudske šole. V treh stopnjah. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za n i ž j o stopnjo. Spisal Josip B r i n a r. Velja vezana 40 vinarjev. — V cesarski-kraljevi zalogi šolskih knjig na Dunaju. 1914. Slovenska slovnica za obče ljudske šole. V treh stopnjah. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za srednjo s t o p-n j o. Spisal Josip B r i n ar. Velja vezana 90 vinarjev. V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. 1914. Dobrodelni koncert, ki ga je priredila ljubljanska »Glasbena Matica« 2. decembra 1.1. o šestinšestdesetletnici vladanja Nj. Veličanstva, je donesel čistih 732 kron 46 vin. Polovica te vsote se je izročila c. kr. deželni vladi na Kranjskem za ljubljansko podružnico »Rdečega križa«, polovica pa magistratu mesta Ljubljane za revne rodbine v vojno poklicanih vojakov. Odbor imenovanega društva se zahvaljuje vsem, ki so podpirali to pa-triotično podjetje, prav iskreno. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Društvo za zgradbo Učiteljskega kon-vikta v Ljubljani ima svoj letošnji občni zbor v ponedeljek, dne 28. t. m., ob 10. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni v Ljubljani z dnevnim redom, kakor ga zahtevajo pravila. — Na mnogobrojno udeležbo vljudno vabi odbor. Kranjske. Slovensko deželno učiteljsko društvo ima svoj letošnji občni zbor v ponedeljek, dne 28. t. m., ob 9. uri zjutraj v Učiteljski tiskarni z običajnim dnevnim redom. — Obilne udeležbe pričakuje odbor. Štajersko. Učiteljsko društvo za ormoški okraj je v smislu V. okrožnice Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic poslalo Zvezinemu blagajniku v Dol znesek 21 K, ki ga je darovalo učiteljstvo povodom izplačila plač dne 1. decembra 1914 za podporni sklad učiteljskih vojaških obitelji. Od posameznih šol so darovale: Sv. Miklavž 4 K 50 v, Velika Nedelja 4 K 30 v, Svetinje 4 K, Ormož-okolica 3 K 20 v, Sv. Tomaž 2 K 20 v. Sv. Lenart 1 K 80 v in Hum 1 K. Predsedništvo' prosi, da se pobiranje 1. januarja ponovi. Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem daje svojim včlanjenim društvom sledeče na znanje: Na V. okrožnico Zveze v zadevi statistike učiteljskih vojaških rodovin, se je do 6. decembra t. ll odzvak> le sledečih 9 učiteljskih društev: 1. Učiteljsko društvo za kozjanski okraj; 2. Učiteljsko društvo za šmarsko-ro-gaški okraj; 3. Učiteljsko društvo za slovenbistri-ški okraj; 4. Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj; 5. Učiteljsko društvo za slovengraški okraj; 6. Učiteljsko društvo za gornjegraj-ski okraj; 7. Učiteljsko društvo za ormoški okraj; 8. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico in 9. Učiteljsko društvo za celjski okraj. Ostalih 7 učiteljskih društev zadevne statistike ni poslalo, še slabeje.so se odzvala društva pozivu Zveze, da naj društveni predsedniki od šolskih vodstev 1. dne v mesecu povodom izplačila plač za podporni sklad učiteljskih vojaških rodovin nabrane zneske pošljejo Zvezinemu blagajniku. Poslalo je namreč v ta namen samo: a) Ormoško učit. društvo 21 K in b) Ljutomersko učit. društvo 10 K, torej je 1. decembra t. k v ta namen bilo nabranih skupaj samo 31 K. Upoštevajoč seveda samo zgoraj imenovanih 9 okrajev, je vodstvo Zveze na podlagi doposlane statistike razdelilo učit. vojaške rodovine: a) na podpore nepotrebne, ki žive v normalnih razmerah; b) na podpore potrebne in c) podpore jako potrebne. Kot podpore potrebna se je označila od vodstva Zveze ena učiteljska obitelj v siovenbistriškem okraju, ki je od v ta namen nabrane; vsote 31 K sprejela znesek 4 K 45 v. Kot podpore jako potrebne so se označile 3 obitelji; ena v ljutomerskem, ena v stovengraškem in ena v gornje-grajskem okraju, ki je sprejela vsaka po 8 K 85 vin. To so res neznatni zneski, a slišali smo, da pride v teh časih tudi vsak vinar prav; vrhutega smo uverjeni, da dvakrat da, kdor hitro da! V januarju se akcija ponovi. Vodstvo Zveze se nadeja, da pošljejo do takrat zadevno statistiko vsa učit. društva, da poročajo o eventualnih izpremembah in osobito, da v tem mesecu nabrani znesek 31 kron podesetorijo! To je prav lahko mogoče, ako se zavedo svoje stanovske celokupnosti vsi oni tovariši in tovarišice, ki žive v normalnih razmerah in se niso zavezali darovati za čas vojne gotovih zneskov v druge dobrodelne namene! 'Iorej! Predsednik Zveze. Srednješolske vesti» V ruskem ujetništvu. Dr. Janko Kotnik, profesor na realni gimnaziji v Banjaluki, rez. poročnik v bos.-herc. polku št. 4., je bil 4. septembra na severnem bojišču ranjen in prepeljan v Holm, potem v Moskvo. Zdaj se nahaja v Rybin-sku na severni Volgi, kjer bo poponloma okreval. Kandidati za učiteljevanje na sred-njh šolah, ki imajo zaradi sedanjega črno-vojniškega pregledovanja pričakovati vpoklica v aktivno službo, bodo mogli takoj položiti klavzurne in ustne izpite!. Naučni minister je namreč — kakor do-znajemo — naložil ravnateljstvom znanstvenih izpraševalnih komisij za učiteljevanje na srednjih šolah, naj dotičnim kandidatom na njihovo prošnjo takoj določijo termine, da morejo položiti izpite še pred nastopom vojaške službe. Poljsko gimnazijo v Pragi so otvorii dne 14. novembra. Nameščena je v češki realki na Kraljevih Vinogradih. Ravnatelj gimnazije je profesor Ziga Schneider. Na zavodu poučuje 18 profesorjev, beguncev iz Galicije. Vpisalo se je sedaj v šolo 168 učencev. Z ozirom na to, da je v Pragi silno mnogo galiških beguncev, se zdi to število majhno, toda uvaževati je treba, da mnogo poljskih dijakov obiskuje češke srednje šote, ki so na njih vpisani kot hospitanti. Imenovan je mariborski gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek za nadzornika telovadbe na srednjih šolah po južnem Tirolskem. Kranjskem, v Primcv in v Dalmaciji. Iz šolske službe. Minister javnih del je podelil učitelju na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani Mihaelu Preslu profesorski naslov. fCraniske vesti. —r— Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se velečastitemu gospodu duhovnemu svetniku Jakobu Aljažu, župniku na Dovjem, prav iskreno zahvaljuje za tukajšnji šoli podarjeno ročno (berglasto) brizgalno. — Šolsko vodstvo na Dovjem, drne 28. nov. 1914. —r— Izpiti za učno usposobljenost na ljudskih in meščanskih šolah pred izpraše-valno komisijo v Ljubljani so se vršili pretekli teden pod predsedstvom ravnatelja Črnivca. Aprobirani so bili naslednji kandidati: Za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom: Mervič Anton, nadučitelj v Povirju (I. skupina). Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Ciril Dequall, Anton Dragan, Ludvik Ivnik, Franc Mlinšek, Leopold Namovš (z odi.), Avgust Šilih, Jožef Wider, Julija Bantan, Friderika Božnar, Marija Burja, Amalija Cepuder, Marta Čretnik, Ana Črnagoj, Jo-sipina Demšar, Frančiška Drnovšek, Palmira Fajdiga, Marija Ferenčak, Ludmila Gantar, Marija Geržina, Marija Grobner, Kristina Hafner, Emilija Jug, Frančiška Kenda, Marija Kern, Hermina Kobal, Helena Kraigher, Olga Kramer, Ivana Krapš (z odliko), Antonija Krašovic, Marijana Lončar, Marija Lukan, Amalija Marinko, Marija Mavrin, Rozalija Mejak, Stanislava Mešek, Marija Petelin, Gabrijela Pipan, Marija Pire, Štefanija Puppis (z odliko); za slovenske šote: Helena Repič, Vera Rojnik, Marija Rupar, Balbina Schnabl, Marija Smoliič, Ana Stich, Melita Šivic, Angela Peterlin, roj. Šteblaj, Danica Tavčar, Antonija Terpin, Ema Toplikar, Olga Zajec in Marija Žerjav. Za ljudske šote z nemškim učnim 'jezikom so aprobliirani: Emil Locker, Marija Bamberg, Alojzija Briischweiler in Elfrida Cigoj. En kandidat in ena kandidatimja za meščanske šote ter 10 kandidatinj za ljudske šote je bilo t eprobiranih. —r— Iz ljudskošolske službe. Suplent Alojzij Bulovec je imenovan za suplenta v Lešah (okraj Radovljica), suplentinja Frančiška Terpinčeva za suplentinjo v Št. Vidu pri Brdu, bivša provizorič. učiteljica v Stranjah Balbina Schnablova za suplen-tinjo pri Sv. Trojici, absolv. učiteljski kandidat Frid. Krašovec za suplenta v Trbiji, suplentinja Marija Urbančičeva pa za pro-vizorično učiteljico v Travi. — Za suplen-tinjo učitelja Fr. Škofa na Planini je imenovana Alojzija Trillerjeva. — Za suplen-tinjo na ljudski šoli v Planini je imenovana Doroteja Bratovževa. Za suplentinjo v Tr-bojah je bila imenovana Doroteja Heini-richerjeva, za suplentko v Iški vasi Marija Habetova, za interimistično voditeljico dvorarednicei v Zalini pa Frančiška Be-zeljakova. — Bivša suplentinja Marija Svetličeva je imenovana za suplentinjo v Kopanju, bivša provizorična učiteljica Marija Malenšekova za suplentinjo v Blagovici. Poizkusna kandidatimja Frančiška Sušnikova je pripuščena k brezplačni šol- ski praksi na deški petrazrednici v Škofji Loki. — Za suplente oziroma suplentinje so imenovani: učiteljica Ida Čečeva za Planino (črnomaljski okraj); absolvirana kandidat. Andreja Pavlinova za Radovi-co; provizorični učitelj Ivan Golmajer za Stari trg in Ludm. Pavlinova za Adlešiče. Učiteljski kandidatinji Viktorija Medvedova in Marija Vidmarjeva sta pripuščeni k brezplačni šolski praksi na uršulinski vadnici v Ljubljani. Za suplentko na eno-razrednici v Čepljah je bila imenovana Katarina Vrtačičeva, za kandidatinjo na šoli v Senožečah je! bila priporočena Kristina Šturmova, v Škofji Loki pa Pavla Peter nelova. —r— Oddajanje trt spomladi 1915. Kakor prejšnja teta se bodo tudi spomladi leta 1915. oddajali iz državnih zalog vino-rejcem ameriški ključi (reznice) in korenjaki (bilfe, sajenke). Cene in dobavne pogoje je razvideti iz dotičnih po, občinah objavljenih razglasov. Prijave za trte križanke (hibride ali mešanke) je vložiti najpozneje do 20. decembra 1914 naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorniku Bohusla-vu Skalickem v Novem mestu. —r— Učiteljski zbor I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani je dal cesarju s e-d e m sinov - vojakov, itn sicer tovariši: Jakob Furlan 1, L. Jelene 1, Juraj Režek 1, Vendelin Sadar 1, šol. voditelj Jakob Dimnik pa vse 3. — Da bi se le vsi ti učiteljski sinovi-vojaki po končani vojni zdravi vrnili v ljubeč objem svojih roditeljev! —r— Za »Rdeči križ« smo nabrali na Drenovem griču-Lesnem brdu 260 K. šolsko vodstvo poroča: Za nabrani denar se je nabavilo: rokavic 48 parov, nogavic 20 parov, krp za noge 100 parov, zapestnikov 62 parov, opasnic 14, snežnih oglavnic 25, dokolenic 24 parov. To smo razdelili med 33 vojakov-domačinov, 25 vojakov, nastanjenih na Vrhniki, nekaj smo oddali c. kr. vojaškemu poveljstvu na Vrhniki, nekaj pa odposlali v Ljubljano za 17. pešpolk. — Vsem darovalcem tisočkratni: Bog plačaj! —r— Seja deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 11. t. m. S 1. januarjem 1915 pridejo v I.plač. razred: Marolt Fran, Högler Fran, Schiffrer Fran, Simon Karel (izven ture); v II. plač. razred: Pavla Bre-zovškova, Ema Zerjavova, Vinko Berce, Vinko Krek, Friderik Jazbec, Marija Ar-chova, Ferdinand Reiniger, Ivan Wittine, Andrej Rape, Leopoldina Pianova, Frain Grm, Ivan Štrukelj (izven ture); v III.plač. razred: Anton Lomšek, Alojzij Koprivec, Emilija Voukova, Leopöldina Bojec-Vad-njalova, Rudolf Poljanec, Ivana Smoletova, Franc Rigler, Gabriel Grilc, Karel Ro-stohar, Tit Grčar, Valentin Ivaniuš, Franja Bedenkova, Fran Starman, Ana Bantano-va, Ana Šiškova, Roza Černetova, Hermina Breindlova, Ivana Mesečeva, Ana Er-zinova, Alojzij Kolenec, Viljemina Vidiče-va, Ivan Gabrovšek. Učnega osobja bo torej s 1. jan. 1915: v I. plač. razredu 105, v II. 158, v III. 316, v IV. 474 — skupaj 1053. — V letu 1914 se je število razredov na občih ljudskih šolah pomnožilo za 19. Stalno se upokoje učiteljice: Julija Lack-ner-Jonketova, Marija Boletova, Ana Ka-stelic-Kilarjeva, Katarina Kobal-Valenčič-eva. — Reaktivira se začasno upokojena učiteljica Marija Drenik-Freudova m se ji podeli mesto na Trati. — Pravi učitelj na realki v Ljubljani, Ivan Brückl, se stalno namesti in dobi naslov »profesor«. — Reši se več prošenj za oproščenje, oziroma odlog plačanja šolnine. —r— Hčeri dr. Fr. viteza Močnika, gospe pl. Schallerjevi, je tovariš Janko Leban poslal svojo slavnostno pesem tudi v nemškem prevodu, za kar se mu je vz-radoščena gospa toplo zahvalila. Iz laskavega pisma posnemljemo v izvirniku sledeče stavke: »Mit Freude und Stolz las ich die mir aus Laibach von befreudeter Seite gütigst zugeschickte Zeitschrift, worin meines guten seligen Vaters so liebevoll gedacht wird. Gott lohne den Slove-nen dieses treue Erinnern! Ihr Gedicht hat mich, obzwar ich des Slovenischen nicht mehr so mächtig bin als in meiner Jugendzeit, durch die schöben Wendungen sehr gerührt und nun verdanke ich Ihrer Güte erst die genaue Kenntnis desselben! Wie ich da glücklich war!... Mit der Versicherung wärmsten Dankes Euer Wohlgeboren ergebene Emilie von Schaffer.« —r— Tvorniški šoli v Vevčah in Cio-ričanih sta za naše vrte vojake doslej izročili: 49 šalov, 7 snežnih oglavnic, 22 parov nakolenic, 12 parov rokavic, 8 parov zapestnikov, 24 parov golenic, 8 parov krp, 10 parov rokavic brezprstnic in mnogo šarpije. —r — Kazenska preiskava proti ravnatelju Ivanu Hribarju in profesorju dr. Franu Ilešiču je bila ustavljena. Oba sta sedaj na svobodi. Štajerske vesti. —š— Svetinje pri Ormožu, Učiteljica gospa Antonija Šijančeiva je že v počitnicah pobirala prispevke za volno, iz katere pletejo učenke različne tople reči za vojake. Vsem darovalcem srčna hvala! —š— Iz učiteljske službe. Stalna učiteljica pri Sv. Jerneju pri Ločah, Leopoldina Novakova, je imenovana za stalno učiteljico na dekliški šoli v Slovenski Bistrici; začasni učitelj pri Sv. Vidu, Maks Križman, je imenovan za stalnega Učitelja istotam; Ivan Ozmec, nadučitelj v Kostrivnici, je premeščen na Ščavnico. —š—Potiorek, častni doktor graške-ga vseučilišča. Pravna in državnoznan-stvena fakulteta graškega vseučilišča je sklenila soglasno, da podeli fzm. Fotiorku, zmagovitemu poveljniku balkanskih čet, v hvaležno priznanje častni doktorat prava. —š— Sv. Bolienk pri Središču. Tukajšnja šola je odposlala za 103 K izdelane zimske obleke za vojake »Rdečemu križu« v Gradec. —š— Iz Maribora nam poročajo z dne 6. t. m.: Poslopje deželnega ženskega učiteljišča so vojaki že zapustili. Sedaj vse prostore snažijo, in ko bo snaženje končano, bodo takoj pričeli s poukom. —š— Zbirka za »Rdeči križ« po farnih cerkvah lavantinske škofije je vrgla 35.424 kron. —š— S Pristave nam pišejo: Tovariš naduč. Zopf je odposlal oktobra za »Rdeči križ« zbirko 54 K. Novembra smo zbirali denar za volno; nabrali smo 75 K. Nakupili smo krp za noge in napletli z učenkami lepo število nogavic in napest-nikov. S pletenjem nadaljujemo in bomo kmalu še enkrat poslali toplih reči za vojake. Gospa Zopfova je napravila za ranjence 4 kg mezge in sira iz kutin. Nabrali in posušili smo dve vreči robido-vega listja. Učiteljstvo sploh vsaki priliki daruje po svoji moči za »Rdeči križ« in vdruge blage namene, vse seveda iz svojih skromnih dohodkov. —š— V trirazredni šoli na Humu pri Ormožu so darovali učenci in učenke 19 K 69 v k Božičnici za naše vrle štajerske vojake na bojnem polju. — Razentega delajo v šoli pridne nežne roke razno toplo opravo za vojake. —š— Društvo »Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks«. Odbor poroča: Dne 2. septembra 1.1. je umrl član Matej Spende, nadučitelj v p. v Gradcu. — Donesek po 2 K za ta 128. smrtni slučaj, ki je 9. v letu 1914., naj se gotovo vplača začetkom januarja 1915. — Obenem je treba vplačati po 3 K za rezervni zaklad in upravne stroške. —š— Iz Središča poročajo: Šolska slavnost v proslavo 661etnega vladanja našega presvetlega cesarja, ki jo je1 priredila tukajšnja šola v torek, dne 8. decembra 1.1., se je izborno obnesla. Vse se je izvršilo natanko po primerno zasnovanem vzporedu: petje, govori, dekla-macije, pa tudi ljudska igra »Iz dni skrbi in žalosti«. Prireditev je prinesla fondu za nakup volne, ki pletejo iz nje središke učenke tople predmete za naše vojake in ranjence, znesek okrog 90 K. Udeležencem je nastop mladine jako ugajal. —š— Sv. Miklavž pri Ormožu. Pišejo nam: Učenke tukajšnje petrazred-nice izdelujejo marljivo razna ročna dela za vojake in ranjence. Te dni smo odposlali »Rdečemu križu« v Gradec sledeče izdelke: 3.50 ovitkov za noge iz boljšega barhanta, 60 ušesnih pokrival, 52 parov zapestnikov in 41 snežnih čepic. — Materiala za te predmete se je nabavilo za 256 kron. To vsoto so darovale všolane občine in darežljivost tukajšnjega prebivalstva. Pobirali smo darove od hiše do hiše. Delo nadaljujemo. — Kot božičnico za vojake na bojnem polju so učenci tukajšnje šole nabrali 64 kron. Znesek smo poslali na pristojno mesto. Goriške vesti. —g— Praznovanje 2. decembra se je izvršilo po vseh goriških šolah po možnosti slovesno. Vsi zavodi SO' imeli ta dan sv. mašo s primernim cerkvenim govorom. V šoli so pa ravnatelji, profesorji zgodovine in učitelji poudarili pomen tega važnega dneva z zgodovinskega in kulturnega stališča. —g— Na severnem bojišču je bil težko ranjen na glavi tovariš Rihard T r e b-š e, učitelj-voditelj v Podbeli pri Kobaridu, in se zdravi v bolnici v Dobromilu v Galiciji. —g— Poroka. V četrtek, 3. decembra se je poročil vrli tovariš gospod Rudolf Reja, učitelj v Kojskem z gospodično Marico Gorjupovo z Vrha pri Kanalu. Obilo neskaljene sreče novoporočencema! —g— Učenke slovenske ljudske šole v Ločniku so pod vodstvom učiteljice Josipine Bitežnikove izdelale za vojake 46 kosov volnenih izdelk-ov. Potrebni denar 32 K 80 v je nabral med domačini šol. voditelj. Blago se je izročilo podružnici »Rdečega križa« v Gorici. Ni sicer to velik dar, ali kdor pozna tukajšnje ubogo ljudstvo, ta mora priznati, da ie to časten dar, posebno ker od raznih strani nabirajo v dobrodelne namene. —g— Novo društvo. V Avbru so ustanovili novo pevsko društvo »Davorin Jenko«, čigar pravila so od namestništva že odobrena. —g— Iz Otaleža poroča šol. vodja: Vodstvu tuk. šole so darovali posestniki vasi Otaleža in Jazen znesek 23 K 60 v, ki se je uporabil za nakup volne in toplega perilnega blaga. Ker na tuk. šoli lev tos še nimamo pouka v ženskih ročnih delih, pletejo in šivajo- šolske deklice izven šolskega pouka. Pletivo, kakor tudi perilo bo kmalu izvršeno, nakar ga tuk. vodstvo odpošlje na naslov: Kriegsfiirsor-geamt des k. k. Kriegsministeriums na Dunaju, XX. Berggasse 16. — Srčna hvala bodi vsem darovalcem! —g— Pogrešajo Lojzeta Macaro-1 a, nadučitelja v Šempolaju, ki so ga menda zadnjikrat videli okolo 10. oktobra ob reki San, kjer je zaradi slabosti baje zaostal. Tržaške vesti. —t— S seje mestnega odbora z dne 18. novembra 1.1.: Odobrila se je razdelitev dohodkov raznih ustanov med 49 učencev ljudskih šol in 10 gojencev otroškega vrtca na Stari Reni. —t— Razpisan štipendij. Z začetkom šol. leta 1914/15. je na razpolago en štipendij ustanove Antona Hrovatina letnih 240 kron. Pravico prositi zanj imajo učenci na kaki tuzemski ljudski, srednji ali visoki šoli do dovršbe ukov z vštetim letom za rigoroze in enoletne prostovoljce iz. potomstva umrlih sorojencev usta-novnikovih, namreč bratov Matije in Franca Hrovatin in sester Ivanke, omo-žene z Valentinom Daneu in Ane, omo-žene z Antonom Skerlavaj na Opčinah pri Trstu. Ako bi takih prosilcev ne bilo, so pozvani drugi sorodniki, eventualno učenci iz Opčin. Pravica predlaganja pri-stoji gospodu Ferdinandu Ferlugi na Opčinah, pravica podeljevanja pa c. kr. na-mestništvu v Trstu. Prošnje, ki jih je opremiti s krstnim listom, z zadnjima šolskima izpričevaloma, z izpričevalom o cepljenju koz, z abožnim listom in z dokazilom sorodstva z ustanovnikom, je vložiti do 31. decembra 1914 na c. kr. primorsko namestništvo v Trstu. —t— V soboto, 19. t. m. prirede otroci Ciril-Metodovih šol v Trstu v veliki dvorani Narodnega doma na korist bo-■žičnice tibožnim šolarjem šolsko veselico. —t— Slavnost cesarjeve 661etnice na C. M. šolah v Trstu. C. M. šole v Trstu so slovesno praznovale 661etnico vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jože- j fa I. Deška in dekliška šola na Acquedot-tu se je udeležila na predvečer slavnostnega dne kinematografične predstave v gledališču »Eden«. Program je bil za. otroke jako zanimiv, posebno pa film, ki predstavlja odhod našega vladarja v Ischlu na lov. Otroške oči in lica so kar žarele ; samega veselja, ko so videli naši malčki našega sivega vladarja, s kako lahkoto j zajaše konja, kako prijazno nagovarja ' okolo stoječe ljudi. Posebno je ugajal oni prizor, ki predstavlja cesarja kot izbor-nega lovca ter tudi ustreli kako divjo kozo. Vsakikrat, ko se je pokazal1 na sliki, so malčki dali duška svojemu navdušenju in kremeniti ljubezni do svojega vladarja z glasnimi: »Živio!« Pto končanem programu so otroci stoje zapeli cesarsko pesem. — Na slavnostni dan so se zbrali dečki šole na Acquedottu v enem izmed razredov, ki so bile v njem okrašene z zelenjem in cveticami cesarjeva podoba in druge slike odličnih avstrijskih mož. 'I ukaj je povedal1 šolski voditelj v lepem govoru velepomembnost dneva za vse nas Avstrijce ter v živih potezah orisal plemenito' in blago srce našega presvetlega vladarja. Zaključil je svoj govor z besedami: »Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!« Na to so otroci zapeli cesarsko pesem. Po končanem slavnostnem govoru so se udeležili vsi otroci sv. maše. Na enak način se je pojasnila važnost dnieva 2. decembra deklicam na Ac-quedottu in otrokom obeh šol pri Sv. Jakobu. —t— Tržaško slov. učit. društvo je darovalo iz svojih skromnih dohodkov 25 K za »Rdeči križ«. —t— Vrnil se je s severnega bojnega polja tov. Franc C i b i c, učitelj v Ro^ janu, ranjen, na daljši dopust. — Istotako ranjen se je vrnil z bojišča tov. Jožef Čok, voditelj v Trebčah. —t— Za vojake so pletle in še pletejo učenke trž. slov. okoliških šol razne volnene izdelke. Učenci so pa pridno nabirali in znašali robidino listje. —t— Društveno delovanje Trž. učit. društva je, kakor tudi drugod, zaostalo. Orjaški dogodki, ki se sedaj vrše, so — umevno — morali vplivati v tej smeri Lepo število tržaških tovarišev se častno udejstvuic_ borb na severnem ali južnem bojišču. Še enkrat toliko jih je pozval klic domovine pri slednji reviziji prejšnjih naborov. Tako je odložen marsikateri lepi načrt o znanstvenem in socialnem delovanju Trž. učit. društva na poznejše čase. Ipak skrbi društvo za pomnožitev naših šolarskih knjižnic. Po lepi dotaciji šolski knjižnici na 0r>činah je sedaj na vrsti sve-toivanska šoiw —t— Človekoljubno delo slov. uči-telistva tržaške okolice. Tržaško komunalno učiteljstvo, toli slovensko kolikor italijansko, prispeva prostovoljno, pričen-ši že s 1. septembrom mesečno z 1% svoje plače v olajšanje bede onih, ki so ostali zaradi vojnih razmer brezposelni. — Komunalno učiteljstvo slovenske ljudske šole v Skednju je priredilo s požrtvovalnim sodelovanjem škedenjskih dram. diletan-tov predstavo v prid učencem, katerih očetje so poklicani v vojno službo. Prireditev se je vršila 11. oktobra; čisti dobiček znaša 140 K. Duša prireditve je tov. Franc S a n c i n mi Splošni vestnik. Nov denar. Nemški listi poročajo, da bo na podlagi dogovora med dunajsko in budimpeštansko vlado izdan nov denar, namreč 50vinarski novci iz nikla. Samostojna grško-katoliška cerkev v Bosni in Hercegovini. Iz Sarajeva prinaša »Neue Freie Presse« vest, da se je sveta stolica z dekretom kongregacije de propaganda fide z dne 7. novembra odločila, ustanoviti apostolsko administra-turo za Bosno in Hercegovino ter je imenoval misijskega duhovnika v Bremenu, Aleksija Bazinka, za titularja. Administrator je sedaj direktno podrejen pape-ški stolici. t Josip M. Hovorka. V Pragi je umrl te dni češki pisatelj in knjigotržec Josip M. Hovorka, star 66 let. Hovorka je bil znan pisatelj in je' tudi več njegovih del, ki jih je večinoma pricbčeval v podlistkih praških listov, zlasti v »Narodnih Listih«, prevedenih na druge slovanske jezike, tudi v slovenščino. Njegova glavna dela so: »Razni listi«, »Pota življenja«, »Nova zbirka belatrističnih del«, »Vitezi zlata«, »V obrambi domovine«, »Med gospodi in služabniki«. Svoje podlistke iz »Narodnih Listov« je zbral v zbirki »Iz ptičje perspektive«. Zbiral je tudi gradivo za velik slovanski bibliografski slovar. Hovorka je bil mnogostransko izobražen, prosvet-Ijen, osebno pa jako ljubezniv, nenavadno vljuden, odkrit, veleznačajen človek. Nam Slovencem je osebno dobro znan z raznih slovanskih časnikarskih kongresov, ki se jih je redno udeleževal. Slava njegovemu spominu! Praške »Učitelske Noviny« objavljajo v zadnji svoji številki kratek življenjepis dr. Močnika, ki so ga posnele iz naše slavnostne številke. — Imenovani list se skoro v vsaki številki spominja slovenskega učiteljstva. O zadnji številki našega lista čujemo zopet samo pohvalne besede. Prijatelj nam piše poleg drugega: »Zadnja številka »U. T.« je zopet lepa. Posebno uvodnik mi ugaja. Pisan je z resnobo in stvarnostjo, ki mora imponirati. Slovenski učitelji znate! Vsa čast vam!...« Donos davka na vino in meso. V letu 1913. je znašali davek na vino, vinski in sadni mošt v Avstriji 12,363.072 kron, in stcer za 1,199.876 kron manj kakor v letu 1912. Nekaj več kot polovico se je pobralo po tarifi, ostalo po odkupu in zakupu. Najmočnejši davkoplačevalec je bilo mesto Dunaj, ki je dalo 4,787.631 K po tarifi in 9657 kron potom odkupa. Potem pride Nižje Avstrijsko; mesto Trst in Štajersko. — Davek na meso in klavno živino je znašal 1913. leta 19,042.832 K, in sicer za 223.825 I< več kakor v 1. 1912. Največ je plačal Dunaj z 8,772.097 kron, potem Češka, ki je dala 2,928.400 kron tega davka. »Sudmark« posluje redno ter sta se zadnje čase ustanovili celo dve novi podružnici, v Ormožu in v Potzleinsdorfu pri Dunaju. Tudi društveno glasilo »Mit- teilungen« redno izhaja. V zadnji številki poroča, da je letos naselila 63 oseb na 238 oralih. Naselbine^ se raztegajo v 8 obmejnih občinah na Štajerskem. Prvič sta dobili letos naselbini slovenski občini Kaniža in Št. Jurij na Pesnici. Skupno je »Sudmark« naselila dosedaj 430 oseb na 1720 oralih v 22 obmejnih občinah ter izdala za to 1,229.192 K. Nedavno umrli davčni sluga Weisshammer v Železni Kaplji je zapustil društvu svoj skromni prihranek 200 K. Razgled. — Ruski naučni minister — umrl. Korespondenčni urad javlja iz Petrograda z dne 9. t. m., da je naučni minister Casso umrl po operaciji raka. — Analfabetizem v Avstriji. Po ljudskem štetju iz leta 1910. je v Avstriji ana-lfabetov: med Čehi 2:38%, Nemci 3:12%, Italijani 10:30%, Slovenci 14:65 odstot., Poljaki 27:36%, bukovinskimi Madžari 36:39%, bukovinskimi Rumuni 60:39%, Rusini 61:03%, Srborhvati 63:67 odstot., Avstrijsko povprečje znaša 16:52 odstotkov. — Razpuščeno društvo. Akademično društvo1 »Adrija« v Pragi je razpuščeno; njegovo imetje je pristojna oblast zaplenila. — Ukrajinske šole na Dunaju. Dne 26. novembra se je pričel redni pouk na ukrajinski ljudski šoli in ukrajinskem •učiteljišču na Dunaju. Tudi na ukrajinski gimnaziji že redno poučujejo. — Iz učiteljske rodovine. Gospa Juz-lova, vdova po učitelju v Letni v Plznu, ima na bojišču sedem sinov. — Nemški učitelji v vojni. V bojnih vrstah nemške vojske stoji40.000učiteljev. Iz sašk. polkov je ubitih doslej 60 učiteljev. — Vseučilišče Louvain — preneseno v Cambridge. Vseučilišče v Loavianu je preneslo svoj sedež v Cambridge, kjer so mu odstopili del prostorov tamkajšnjega vseučilišča. — Bolgarski dijaki — izgnani iz Rusije. Sofijsko »Utro« poroča, da je ruska vlada izgnala iz Rusije vse dijake bolgarske narodnosti. — Koncesija Poljakom v Prusiji. »Dziennik Poznanski« javlja, da je prusko naučno ministrstvo odredilo, da se morajo odslej poljski otroci v ljudskih šolah poučevati veronauk v poljskem jeziku. — Nemščina v madžarskih šolah. Na vseh ljudskih šolah je postal nemški jezik obvezen, na srednjih šolah se bo pa nemščina gojila bolj kot doslej. — Nemški učenjak odložil profesuro na angleškem vseučilišču. Profesor Karel Lehmann-Haupt se- je zahvalil za profesorsko čast v Liverpoolu, kjer je poučeval grščino. — V Bjeiovaru in Sisku so prenehali s šolskim poukom, ker so šolske prostore izpremenili v vojaške bolniščnice. Raznoterosti. X Kaj naj čitamo med vojno? S tem vprašanjem se je neki berlinski list obrnil do raznih umstvenih odličnjakov in je dobil prav zanimive odgovore. Jako mnogoštevilno je priporočilo, naj čitajo ljudje zgodovino Angleške, češ, iz nje bo-bo najbolje spoznali angleški narod in njegov značaj in se po vojni ne bodo več vdajali iluzijam. Nadaljna priporočila posebno naglašajo, naj Nemci čitajo zgodovino nemških držav, zlasti zgodovino pruskega kralja Friderika II., češ, da je sedanja doba še najbolj podobna dobi Friderika II. Značilno je priporočilo, naj čitajo Nemci tisto zgodovino Friderika II., ki jo je spisal — Anglež Carlyle. — Pisatelj Mauthner priporoča »Guliverjeva potovanja«, češ, iz te knjige se spozna ljudi vobče in zlasti Angleže. Jako mnogo vprašancev priporoča črtanje Zolovega »Poloma«, (ki je izšel tudi v slovenskem prevodu), in Tolstega »Vojno in mir«, nadalje Bismarckove govore in — Angleža Shakespeareja »Henrika V.«, ki jako spominja na gotove, sedaj merodajne osebe na Nemškem. X Uporaba papirja v vojne svrhe. Najinteresantnejši material, ki ga Japonci upotrebljujejo v vojni, je papir. Japonci so v vojni z Rusi uporabljali v Mandžuriji papirnate plašče, a sedaj so obljubili Francozom, da jim pošljejo množino papirnate obleke za zimsko opremo njihovih čet. V neki dunajski trgovini so svo-ječasno prodajali japonske papirnate copate, ki so bile prirejene tako, kakor izrezani črevlji. Te copate je bilo treba obuti preko črevljev, in noge so ostale tople. Ker so nam Japonci odpovedali | svoje pirjateljstvo, ne moremo več dobiti I takih papirnatih copat. Japonci proizva-I jajo te copate, plašče in drugo obleko iz posebnega papirja, ki ga ni mogoče raztrgati. Takšne obleke iz papirja so bile svoječasno naprodaj tudi v Berlinu. Da li je v resnici papir najboljše sredstvo proti zimi in mrazu, to je treba šele preizkusiti. X Zlati časi za liste. »Venkov« glasilo češke agrarne stranke, je priobčil ob izbruhu vojne med Turčijo in trojnim sporazumom članek, v katerem pravi med drugim: »O, sedaj so napočili zlati časi za liste, ki ljubijo senzacije! Sedaj, ko je tudi Turčija stopila na vojno pozo-rišče. Od tu je težko kontrolirati vse, kar se dogaja na Balkanu ter v daljni Aziji in Afriki. Za to ima fantazija svobodna krila. Časopisi so že tudi polni vesti, ki bi človeka zares silile na smeh, ako bi se ne tikale dogodkov, ki so veleresni. Tako smo že čitali, da so Turki na potu z veliko vojsko na Indijo, da koraka druga četa z vrečami, polnimi peska, proti Egiptu, da zasuje s temi vrečami Sueški kanal. Čitali smo dalje vesti, da je neka turška armada prodrla v Arabijo, da izzove tam vstajo. Nekateri listi so imeli celo avtentično vest, da so Japonci že v Mezopotaniji itd. Drugi časopisi pišejo, da se angleški listi prepirajo s turškimi o vprašanju, za koga sedaj molijo indijski mohamedanci. Turki da trde, da za sultana, Angleži pa, da molijo za angleškega kralja. Kaj bomo še vse doživeli in kaj bomo še vse čitali! Niti v velikih bitkah na Francoskem in na severu se ni v par mesecih toliko napisalo, kakor sedaj v par dneh, ko je izbruhnila vojna v Turčiji!« P. n. poverjenike »Slovenske Šolske Matice« prosimo, da čimpreje pobero članarino. V okrajih, kjer je poverjenik mobiliziran ali sploh odišel iz okraja, naj pobere članarino njegov namestnik v službi ali kdorkoli. Članarina se pa pošlje lahko kar naravnost na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljani. Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list! LISTNICA UREDNIŠTVA. Anonimnemu dopisniku v Gorici: Na take besede nima dandanes pameten čllo-vek nobenega odgovora. Brez zamere! Na Goriško: Mobilizirani učitelji-ože nienci dobivajo polno plačo, učitelji-samci polovico, učitelji-prostovoljci nič. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba .Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so: Učiteljski Tovariš ---- - - - Popotnik, Zvonček. Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo! I- AVGUST AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta št 13 ' poleg Figovca ——— priporoča svojo veliko zalogo «tekla, porcelana, petrolej nih svetilk, ogledal, okvirov, Sip itd. Tintmke za žolake klopi, aparate sa fizikalične poizkušaj e. Previema mkomtia ste-klarika dela, tndi ne ta AoI. : poslopja na deželi Itd. Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK Kranj 172 razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje. Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno. Za nagajajoče se vrne denar. Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonoeno naložim, » pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov»»druga i omejenim jamstvom. Promet do 30. novembra K 161.52359. Uradne ure: Vsak čet/tek od 7,2—17,3. popoldne in VBako soboto od 6.—7. zvečer. Manufakturna trgovina J. Grobelnik, prej Prano Souvan ©In 22 lekarne. Ljubljana, Posebno bogata zaloga sukna H Najboljši nakupni vir modernih blagov za ženske obleke iz svile, volne, delena itd. oa Vedno zadnje novosti rut in šerp. Bogata zaloga vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno izvršujejo. P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila. (fajlzvrstnejie In najboljše tambariet izdeluje in £ razpoillja g Prva sisečka ročna izdelovalni ca tamburlc J. Stjepušin Sisek. Odlikovana na pariški izložbi L 1900 in na mllenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., aa katere se pošilja poseben cenik s slikami. ^ Ilustrovan cenik tamburic pošljem ^vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica*. ki prinaša razun pouka tudi kJasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K. Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko A. Sc E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10 (Jj obstoji od leta 1883. & Vzorci poštnine prosto! Izredno nizke cene! LJubljana, Prešernova ulica it. 3. ST Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1913 . . K 700,000.000'— Vlog ............... 43,500.000'— Rezervnega zaklada.........„ 1,330.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 1! 01 2 0 brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. : Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. :: Ali ste že član društva »Jubilejska samopomoč1? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smrti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. Dob. ima v zalogi naslednje kniige 1. A. Rape: Mladini. I., H., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je KI"—, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VII., Vm. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'— s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'—, s pošto 16 h več. 4. Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1'—, s pošto 16 h več. 5. Pavel Fler&: Palnakovi spisi. I. in II. zvezek, K 1'—. 6. Ivo Trošt: Moja setev. I. zvezek. 7. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h. 8. Emil Adamič: Slava cesar u Francu Jožetu L! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2"—. 9. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h. 10. Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici. Anton Krušič, krojaški mojster in trgovec v GroricI Tržaška nllca ¡šteTT. ±G v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica so nahaja v bližini slov. kmeiiške šole. Opozarja se gg. odje-. malce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. ' } 1 Naročajte naš list! ij Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša Knjigoveznica Anton Janežič 3LovL"blosu3a.©» Florijazislza, nllca, 1/4 se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočlb ■MMMMHirilHIM (lCl* nnilHilHHIIIMIIIHIIf Pri večjih naročilih 10°/, popusta. a m f» a #r , r. z. z o. j. v Ljubljani. ČeJcovzil rac-«.», štev. ©©'313. Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. _Vstopnine se^enkrat za vselej plača 2 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/a. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsaeega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju. 3 Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. . : ■ "C*" Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu: f meae&iih rokih rokov rok -v rf - C informacije* poffllja ZidragTvsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Dopise je naslovljatl edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od 7*2. do »/j 3. ure popoldne in vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer. r ' — -f meie£nih rokih roko» rok * A v 12 in sicer 11 i 9 K — h, 12. 4 K 73 h B „ 18 17 » 6 . — 18. 3 „ 66 „ v" C . 24 23 9 4 . 50 . 24. 4 , - , D . 38 37 t 3 , — - 38. - . 66 . E , 46 45 59 n 2 . 2 . 50 * 46. 60. 1 . 81 . - . 70 , i F , 60 9 — a . 70 69 9 1 . 75 70. 1 . 42 . H , 85 . 84 9 1 , 50 9 85. 1 , 26 „ I - FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9 - Izprašani optik, -m ZalagatelJ e. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev 1.1, d. Očala in štipulnlkl »atančno pe zdravniških predpisih. Toplomeri, baro-melti, mikroskopi, daljnogledi Basch, Ooerz, Zeiss i.ld. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačne. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka ! 1 Ogromno število pohvalnih pisen na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej vzeln°,.T Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov! Orgle, harmonije piana In pianina dobavi c. kr. dvorni dobavitelj Jan Tucek Kutna Hora, Češko. Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869 in franko. 3E 3E Rdvokat in kazenski zagovornik pred vojaškimi in civilnimi sodišči dr. Janko Žirovnik v Ljubljani,vljudno naznanja da seje s 1. decembrom 1914 preselil = s svo^o pisarno ===== v Iv. Bonačevo hišo v Ljubljani, Še-lenburgova ulica št. 5 II. nadstropje (za eno hišo naprej). 3E 3E avstro-ogrske monarhije na ZD-u-naj-u., I., TTv^ippllng-erstrasse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah. Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja teh ugodnosti pridružila so se največja, -mčiteljslra, d.ruLŠtT7-a, Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ngodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemndoma in brez odbitka. Garancijsko premoženje leta 1913.......86*8 milijonov kron Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron Pojasnila