CELJSKI TEDNIK
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
CELJE, 19. FEBRUARJA 1965 — LETO JCV. _ ST. 7 — CENA 30 DIN
TORKOVA TRIBUNA
VELIK OBISK
Na zadnji TORKOVI TRI-
BUNI je v prostorih Narodne-
ga doma v Celju predaval
zvezni sekretar za proračun in
organizacijo uprave Zoran Po-
lič o poglobljenih pravicah sa-
mou p ravl i alcev, inves tiči j ski,
kreditni ter bančni problema-
tiki. Predavanje se je udeleži-
lo okrog 550 poslušalcev, kar
nedvomno priča o velikem za-
nimanju za aktualna vpraša-
nja iz našega družbeno-eko-
nomskega življenja. Prav to-
kratna tribuna je dokaz, da
je izbira tematike bistvena.
RADIO CELJE
V NOVIH PROSTORIH
Te dni je celjski radio dobil
nove prostore — v tretjem
nadstropju Narodnega doma.
Tako je ta maloštevilni kolek-
tiv zapustil Zdravstveni dom,
kjer je delal dobrih deset let.
^ preselitvijo sta tehnika in
uredništvo pod isto streho; s
skromno ureditvijo prostorov
Pa so nastali tudi pogoji za
sneman je manjših ansamblov.
Zaenkrat bodo lokalne od-
daje celjskega radia še zmeraj
17. do 18, ure ob delavni-
kih ter od 12. do 13. ure ob
nedeljah. Toda kot vse kaže,
bo že v kratkem prišlo do ča-
sovnega podaljšanja lokalnih
oddaj.
ZK0KI VOLIVCEV
V velenjski občini so pred dnevi
razpisali sklic zborov volivcev za do-
ločanje kandidatov za poslance zvez-
nega zbora zvezne skupščine, repub-
liškega zbora skupščine SR Slovenije
ìt občinskega zbora občinske skup-
ščine. Prvi zbor bo že 27. februarja
v Šentilju pri Velenju, zatem pa se
bo zvrstilo še 34 zborov volivcev do
7. marca.
KJE so VZROKI ZA TAKO VELIKO ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ
KAJ POMENI
OPRAVLJENI IZPIT
Skc^I SE JE NA OBMOČJU CELJ-
PRnx.^ OKRAJA PRIPETILO 8%
j^'METNlH NESREČ, V KATERIH
vic 1 pBCANQV IZGUBILO ZIVLJE-
lA?ic891 РЛ iE BILO IIUJF. ALI
NRÍdV TELESNO POŠKODOVANIH,
fco m m so TERJALE SKORAJ
NAftYUhIJONOV DINARJEV IZGUBE
STRnP^EGA DOHODKA TER VEC
LOVMr • KOT VSE OSTALE DE.
NEZGODE. CE PRI TEM
UPOŠTEVAMO DEJSTVO, DA PO
NOVIH INSTRUMENTIH DELOVNE
ORGANIZACIJE KRIJEJO STROŠKE
BOLEZNIN DO ENEGA MESECA IN
DA STANE EN DAN STALEŽA 32
TISOČ DINARJEV, BI KAZALO, DA
BI TUDI USTANOVE IN GOSPO-
DARSKE ORGANIZACIJE UVAJALE
SISTEMATIČNO IN NACRTNO PRO-
METNO VZGOJO SVOJIH USLUŽ-
BENCEV IN DELAVCEV. 10. STRAN
Pred 20-lelnico osvoboditve
v ŠENTJURSKI OBČINI PRIPRAVLJA ZDRUŽE-
ДЈ.1' BORCEV ZE SEDAJ PROSLAVO 20-LETNICE
^VOBODITVE. PROSLAVE BODO V VSEH VEC-
iV,1 KRAJIH, GLAVNE PRIREDITVE PA NAJ BI Bl-
v SLIVNICI IN ŠENTJURJU. V SLIVNICI BODO
TK.J PRILOŽNOSTI ODPRLI NOVO OSNOVNO
x KI BO NOSILA IME ENEGA IZMED NAROD-
^H HEROJEV.
Zmanjšanje ali popolna ukinitev investicij je dokaj prizadela tudi slovensko industrijo.
V neštetih gospodarskih organizacijah so z rekonstrukcijami ostali na pol poti. nastalo
vrzel pa poskušajo premostiti z lastnimi sredstvi. Posnetek prikazuje delavce, ki monti-
rajo skelet nove proizvodne hale štorske železarne na teharskem polju. Podobni prizo-
ri so v celjskem okraju po ukinitvi invensticij zelo redki.	Foto: J. Sever
II. EFEMOV MEMORIAL
NA PAŠKEM KOZJAKU
Zgodovinski tereni na Paškem Kozjaku bodo v
nedeljo, 21. II. ob 11. uri prizorišče smučarskega tekmo-
vanja v slalomu. Prireditev je v okviru proslav 20-let-
nice osvoboditve in v počastitev borcev legendarne
XIV. divizije ter narodnega heroja Ivana Kovačiča
Efenke. Po zaključenem tekmovanju bó na mestu, kjer
se je prebila XIV. divizija, spominska svečanost, kjer
bo zbranim smučarjem in gledalcem spregovoril bo-
rec XIV. divizije Franc Mavec.
Vabimo vse smučarje in borce NOV, da se v kar
največjem številu udeleže spominske prireditve na
Paškem Kozjaku.
OOZB NOV in OZTK Cejle
CELJSKI KULTURNI
ŠKANDAL
PO NIZKI
CENI
NEKAJ MNENJ OB DO-
GODKU, KI JE VZBUR-
KAL CELJSKO JAVNOST
50 jnrjev je malo ali mnogo.
Malo. če jih imaš, in mnogo,
če jih nimaš; vsekakor pa do-
sti premalo, da bi z njimi
lahko krili kulturni deficit in
poravnali dolg Francetu Pre-
šernu. »
Ali je potemtakem dovolj
prepričljivo in opravičljivo
destvo, da je prekinilo dolgo-
letno celjsko tradicijo prazno-
vanja slovenskega kulturnega
praznika tistih 50 tisočakov?
Ni. In če kljub vsemu je, za-
služi takšna, da tako rečemo,
dinarska mentaliteta, vso gra-
jo.
Štiri dni pred praznikom,
potem ko se je pokazalo, da
koordinacije med ustreznimi
občinskimi činitelji sploh ni,
se je namreč občinski svet
zveze kulturno prosvetnih
organizar j znašel pred nereš-
ljivim problemom: kdo bo no-
sil 50 tisoč dinarjev stroškov
za proslavo! Ker torej ni bilo
plačnika, ni bilo dolžnika;
ostal je le tožnik — kulturna
dejavnost! Ne glede na to, kdo
je prejšnja leta in kdo naj bi
letos poskrbel za osredn jo pri-
reditev. se nam zdi vendarle
čudno, kako je mogoče, da iz
delovnega programa neke kul-
turne institucije ali organi
zaci je izpade 8. februar?!
V ostalem prepuščamo be-
sedo nekaterim celjskim druž-
benopolitičnim in kulturnim
delavcem.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PROBLEMI ŠOLSKEGA SKLADA II. STOPNJE
NEPORAVNANI DOLGOVI
Od delovnih organizacij v okra-
ju, ki so dolžne prispevati v šolski sklad
druge stopnje 1 odstotek sredstev od
bruto osebnih dohodkov, jih je lani le
delno izpolnilo obveznost 146. Zbrati je
namreč uspelo komaj 0,53 odstotkov
sredstev. Ce bi v sklad prispevale vse de-
lovne organizacije 1 odstotek, upošteva-
joč 20-odstotni porast osebnih dohod-
kov v letošnjem letu, in bi občine pove-
čale svoj delež za 35 odstotkov, bi ostalo
leta 1965 nepokritih še vedno 112 in pol
milijonov dinarjev. Položaj je vsekkor
resen.
Po podatkih upravnega od-
bora drugostopenjskega skla-
da znaša realizacija iz teh vi-,
rov za lansko leto okrog 297
milijonov dinarjev, pri čemer
beležita najnižji odstotek ude-
ležbe občini Krško (0,21) in
Velenje (0,23), najvišji pa Bre-
žice (0,90) in Žalec (0,74). Ta-
ko je na primer zdravstvo v
šmarski občini prispevalo za
potrebe celjske srednje medi-
cinske šole 1 milijon 400 tisoč
dinarjev, celjsko zdravstvo pa
samo 120 tisoč dinarjev!!
Predlog predvideva, naj bi
se prispevki občinskih skup-
ščin v letošnjem letu v pri-
merjavi z lanskim povečali za
35 odstotkov, kar pomeni od
okrog 511 milijonov, realizira-
nih lani, na okrog 690 milijo-
nov dinarjev.
Po podatkih službe družbe-
nega knjigovodstva pri Narod-
ni banki je znašal 1 odstotek
od bruto-bruto osebnih dohod-
kov v delovnih organizacijah
lani okrog 837 milijonov, od
katerih naj bi sklad II. stop-
nje dobil 558 milijonov, v tem
ko bi preostanek namenili po-
trebam osnovnih šol.
(Nadaljevanje na 5. strani)
ŠIKGKA
DEMOKRACIJA
»Tovariš Kis, slišal sem, da
se pritožujete. Ncrgate. Niste
zadovoljni. Da ne spoštujem
sklepov samoupravnih orga-
nov, da v našem podjetju ni
zdrave kritike, da si kot glav-
ni direktor ne dovoljujem kri-
tike na račun mojega dela, in
da sprejema kadrovski sektor
delavce po nekakšnih rodbin-
skih zvezah. Ni zdrave kritike!
Oprostite, tovariš Kis, v na-
šem podjetju je vse, kakor
mora biti! Delavci dobro poz-
najo svoje pravice in svoje
dolžnosti ter brez pomisle-
kov izražajo svoje mnenje.
Pri nas je razvita svobodna
kritika in široka demokracija
pri odločanju. Ali ni kurir ži-
ka na zadnjem sestanku sin-
dikalne podružnice jasno in
glasno povedal, da ni njegova
dolžnost nositi uslužbencem
malico!? Ali nismo sprejeli
njegovega predloga in mu po-
večali osnovo plače za 2000 di-
narjev, da ne bi nosil malic
zastonj? Ali ni tipkarica Juca
metli' nič tebi nič povedala
tehničnemu direktorju, da mu
tistega elaborata, ki ga sesta-
vlja med službenim časom ho-
norarno za drugo podjetje, ne
bo več med službenim časom
prepisovala? Ali ji je kdo zato
skrivil las na glavi? Ne! Pač
pa snio, se odločili, da bo to
delo opravila popoldne in ji
bo zato naše podjetje plačalo
nadure! Pa familiarne zveze
pri sprejemanju! Ali sem mo-
jo ženo priporočil jaz, ali jo
je kadrovski direktor? Pa bra-
ta kadrovskega direktorja, ali
ga je priporočil kadrovski di-
rektor, ali sem ga jaz? Kak-
šne familijarne zveze! Je mo-
ja žena v sorodu s kadrov-
skim? Sem jaz v sorodu
Z bratom kadrovskega? In
navsezadnje vaše neutemelje-
ne pritožbe zaradi moje sa-
movolje! Tisto natolcevanje,
češ da ne dovolim kritike na
račun mojega dela. Moram
vas spomniti, tovariš Kis, ker
se sami nočete, da mi je na
zadnjem sestanku kolektiva
šef računovodstva očital re-
prezentanco. Rekel je: —To-
variš direktor tudi vi niste iz-
jema! Da, tako je rekel. Tudi
vi niste izjema! Vsak mesec
prekoračite planirano vsoto
za reprezentanco in s tem kr-
šite plan. Kaj se mu je Zgo-
dilo? Nič! Zahteval je, da ne-
mudoma povečamo reprezen-
tančni fond, da mi bodo tako
onemogočili kršitev plana. Ta
kritika je bila zdrava in na
mestu, tovariš Kis. Toda pri
vas opažam tipično nezdravo
nergaštvo, ki ruši naše zdra-
ve odnose. Zaradi tega sem
sklenil, da boste nemudoma
vložili odpoved, ste razumeli
Vložili jo boste vi, ker je pri
nas razvita najširša demokra-
cija in svobodna kritika in ker
ne trpimo, da bi nam kdorko-
li mešal štrene ... se pravi, da
bi kdorkoli z nergaštvom ru-
šil naše zdrave odnose. To je
vse. Lahko greste!«
Po Sedmi sili
VREME
Od 20. do 23. februarja jas.
uo i. mrazom ponoči. Približ-
no od 24. februarja dalje ne-
stalno s pogostimi padavinami;
sprva sneg, toda v zadnjih
dneh februarja odjuga in dež.
S ŠENTJURSKE SKUPŠČINE ZDRUŽENJA BORCEV
Premalo olajšav
DAVČNE OLAJŠAVE NE ZADOŠČAJO ZA BORCE-
KMETOVALCE. POSPEŠITI UVELJAVLJANJE POSEBNE
DOBE TllDI PRI BORCIII KMETIH. ČIMPREJ SPROSTITI
SREDSTVA ZA POPRAVILO IN IZGRADNJO STANOVANJ
ZA BORCE. ZAPOSLENIM BORCEM OMOGOČITI DO-
DATNO IZOBRAŽEVANJE IN ZARADI FIZIČNE ONE-
MOGLOSTI NUDITI PREKVALIFIKACIJO. UDELEŽENCI
SKUPŠČINE SO IZREKLI PROTEST OB PREDLOGU ZVEZ-
NE REPUBLIKE NEMČIJE O ZASTARANJU FAŠISTIČNIH
ZLOČINOV.
Vsebinsko bogato poročilo
in misli, ki jih je navedel v
svojem poročilu predsednik
združenja PETER HLASTEC
in ki so .fili še bolj osvetili
udeleženci v bogati razpravi,
dajo čutiti, da je članstvo z
zadovoljstvom ¡sprejelo ukre-
pe in premike, ki so bili stor-
jeni v prid borcem.
(Nadaljevanje na 6. strani)
— TEMA ZA STARŠE — TEMA ZA STARŠE — TEMA ZA STARŠE —
JABOLKO NE PADE
DALEČ...
—	PETDESET ODSTOTKOV NEVROTIKOV IN ALKOHOLIKOV SOVRAŽI
SVOJE STARŠE.
—	KAJ SE SKRIVA VČASIH ZA BESEDAMI: CE JAZ NISEM USPEL V
ŽIVLJENJU, NAJ BO MOJEMU OTROKU BOLJE . . .
—	ZA RAZMIŠLJANJE IN PREMISLEK O TEH VPRAŠANJIH PIŠE ZA
NAŠ TEDNIK PREDSTOJNIK NEVROPSIHIATR1CNE BOLNIŠNICE V
VOJNIKU, DR. MILOŠ ŠCELOVIC.	NA II. STRANI
Zahvaljujemo se vsem, ki so shra-
njevali »Celjski tednik« in nam od-
stopili iskarfe izvode za naš arhiv.
Prijetno nas je presenetila rojakinja
Ana Kopečkova iz Benešova na Če-
škem, ki nas je tudi uslišala. Hvala
lepa!
Uredništvo
FRANC AVGUST iz Gornjega
grada:
»Z ženo sva že dolgo bralca CT
in sva bila zadovoljna. Sprememba
naslova naju je presenetila, po-
sebno še prvič, ko ga skoraj ni-
sem opazil. Zakaj naslov ne bi bil
večji, bolj viden, morda barven?
Vsebinsko bi bil lahko list še bolj
bogat. Čudim se, da vaš tednik ta-
ko malo obravnava stvari iz NOB,
ko je vendar bilo vsega toliko. Po-
glejte življenje po hribih, kjer so
kmetje toliko dali! Želim, da bi CT
napredoval in napravite vsaj prvo
črko v naslovu veliko, rdečo?«
Še ne zmoremo, hočemo pa! Sve-
tujte, kako pridobiti več strani?
VIDA ŠPILAK iz ulice bratov
Vošnjakov v Celju:
»Dovolite, da se predstavim!
Sem dekle, staro 16 let, nekje va-
jenka, vendar še najdem čas, da
redno prebiram CT. Prosim, bi mi
poslali prvi številki, izgubila sem
roman »Zlata orhideja«. Mladi bi
želeli, da bi objavili še spored kina
v Celju. Moja mamica pa si želi
malo humorja in praktičnih nasve-
tov, sicer pa smo zelo zadovoljni
s CT.«
Obžalujemo, številke so pošle!
Skušali vam boino ustreči.
FRANC RIHTER iz Gornjega
grada;
»Moram vam povedati, da je CT
v Gornjem gradu in okolici zelo
priljubljen. Lepo bi bilo, če bi
uvedli za mlade še rubriko »Želim
si dopisovati«. Mnogi bralci pravi-
jo, da jim nova glava ni všeč,
predvsem starejši, seveda, ker .so
bili navajeni starega. To kar obja-
vite v vaš in naš zvesti list! Le ta-
ko naprej! Želimo vam mnogo
uspehov, sreče in veselja!«
Hvala lepa! Enako.
NORBERT RUGOVIC z Otoka
v Celju:
»Radio Celje ima zelo koristna
in nazorna zdravstvena predava-
nja. Predavanjem človek ne more
tako slediti, nujno bi bilo, da bi
jih objavljali v vašem listu, za
kar vam bodo, lahko rečem, vsi
naročniki in bralci hvaležni. \
CT bi bilo uvesti »Zdravstveni ko-
tiček «. Prodni, da sprejmete moj
predlog z razumevanjem!«
Zelo radi bi !??
IVAN KUŽNER z Güteborga na
Švedskem;
»Celjski tednik« mi zelo ugaja.
Veselim se novic iz domovine in
mojega nekdanjega Celja. Vse
prepogosteje so prometne nesreče
v Celju. V CT mi ugaja »Zlata
orhideja« in slikanica »Skozi svin-
čeno točo«', zdaj pa še »Glava na-
prodaj«. Tisto, o »luksuzni žem-
ljici« je prava zgodbica. Zadovo-
ljen sem z vašm tednikom in osta-
jam zvest naročnik. Poleti pridem
po dolgih letih kot turist v Celje,
lepo mestò, kjer priznano slove
ljubka dekleta. Lepo pozdravljam
vse Celjane!«
MATJAŽ BERTONCELJ iz Mik-
lošičeve 11 v Celju:
Lepo in prav, da skušate raz-
širiti časnik z »novo vsebino, obli-
ko, med širši krog bralcev. Spra-
šujem pa se, ali boste uspeli to do-
seči z vsebino (o kateri ne bi pi-
sal) ali s pomočjo tako nemarne
in grde reklame, kot je omenjena
v DELU. Trdim, da je to nemar-
nost, ki se je lahko sramujete,
Nemarnost zato, ker bi naj prav
časnik (in tudi CT) pripomogel k
višjemu estetskemu nivoju bral-
cev. Z objavo teh reklam pa se iz
takšnih teženj samo norčujete. Če
mislite, da je bolj uspelo, bolj ori-
ginalno, da je tekst napisan s pro-
sto roko, je moje mnenje, da bi v
tem primeru morali najti nekoga,
ki bi bil sposoben to lepše napisa-
ti. Pisava v tem tekstu ni ne teh-
niška ne kakšna druga, temveč
zgolj bedno skrpucalo. Tudi pla-
kat je prav tako grd, medel in
neprivlačen. Želel bi vedeti, kdo
je kriv, da moramo gledati in bra-
ti tako slabo reklamo. Prosim za
pojasnilo!«
Prav lepa hvala za trud, ki ste
ga imeli s pisanjem pisma. Stri-
njamo se z vami, da je nekoga
lahko sram.
MARIJA ŠKODIČ iz Rogaške
Slatine:
Vaš novi naslov me je pripravil
do tega, da se oglašam. Slabšega
za »Celjski tednik« sploh niste
mogli najti. Drugače pa mi je
tednik všeč, samo naslov ga odbi-
ja. Predlagam, da ga spremenite
in vam pošiljam svoj osnutek.
Vsake oči imajo svojega slikar-
ja. Tudi vaš osnutek bi mnogi kri-
tizirali, verjemite. Hvala za pri-
zadetost, ker navsezadnje imate
CT radi.
LETOŠNJE DELO CELJSKE POLITIČNE ŠOLE
SLABSE KOT LANI
Zimski meseci so obdobje poglobljenega
študija v družbenih in političnih organizacijah.
Zato ni slučaj, da je v tem času tudi največ se-
minarjev, posvetovanj in podobnih oblik izme-
njav delovnih izkušenj ter utrjevanja znanja.
V Celju je ena takih oblik tudi politična šola, ki
je začela z delom meseca decembra.
Toda za razliko od preteklih let,
na občinskem komiteju Zveze ko-
munistov niso z njo najbolj zado-
voljni. Program, ki obsega okrog
200 ur predavanj o ekonomski poli-
tiki v Jugoslaviji, o materialih os-
mega kongresa Jugoslavije, zgodo-
vini delavskega gibanja itd., je bil
sicer sestavljen na podlagi izkušenj
in potreb, vendar ga v šoli ne izva-
jajo tako, kot je treba. Popustila je
tudi disciplina in nekateri slušatelji
hodijo na predavanja zelo neredno
— čeprav šolanje ni prav nič poce-
ni. Vse kaže, da v osnovnih organiza-
cijah niso najbolj primerno izbrali
kandidatov za politično šolo. Še
vedno najdemo primere, ko so v
šolo poslali ljudi, ki jih najlaže po-
grešajo. Takšna rešitev je morda si-
cer ugodna za proizvodni proces,
sredstev, vloženih v izobraževanje
pa ne povrne. Bilo bi krivično, če bi
trdili, da velja ta ugotovitev za vse
slušatelje. Kolokviji, ki so jih neka-
teri zelo uspešno opravili, so dokaz,
da bi bila politična šola vendarle
lahko boljša — če bi bili izpolnjeni
vsi potrebni pogoji.
Slabost letošnje politične šole je
tudi v tem, da slušatelji ne bodo iz-
delali timskih nalog. V preteklih le-
tih so bile prav te največji uspeh
politične šole. Letos naj bi slušate-
lji v zameno za to analizirali rezul-
tate delavskega upravljanja v svo-
jem kolektivu, analize pa naj bi bile
nato izhodišče za odpravljanje napak
in pomanjkljivosti.
V okviru politične šole delujeta
povsem samostojno tudi dva oddel-
ka, ki ju je za svoje člane pripravi-
la zveza sindikatov. Morda je zani-
mivo to, da je tu disciplina zelo v
redu in da tudi program točneje
izvajajo.
Občutek imamo, da je bila letoš-
nja politična šola slabše pripravlje-
na od tistih, ki so delovale pretekla
leta. Zaradi morda premalo temelji-
tih priprav je tudi mladina ostala
brez politične šole, kar prav goto-
vo ni v redu.
Letošnje slabosti bodo nedvomno
dobra izkušnja za prihodnje leto.
I. B.
SEMINAR ZA NOVOSPREJETE
KOMUNISTE V CELJU
Oblika izobraževanja
V ponedeljek se bo v Celju začel
seminar za novosprejete člane Zve-
ze komunistov. Petdnevni seminar
z dvajsetimi urami predavanj in raz-
govorov ima obsežen in zanimiv pro-
gram. Udeleženci naj bi se ob tej
priložnosti seznanili z razvojem Zve-
ze komunistov, z gospodarskim si-
stemom pri nas, z gradivom osme-
ga kongresa Zveze komunistov Ju-
goslavije itd. Taki seminarji bodo
trije, v enem pa naj bi se zbralo od
25 do 30 ljudi. Seminarji pa imajo
tudi zanimivo perspektivo. Na ob-
činskem komiteju namreč menijo,
da bi to obliko izobraževanja lahko
nadaljevali v obliki drugostopenj-
skih seminarjev. Tako naj bi nek-
do, ki je končal prvi seminar, čez
nekaj mesecev obiskoval nadaljeval-
nega. Takšno občasno izobraževanje
pa bo primernejše tudi za sémina-
riste, ki nedvomno mnogo laže zbra-
no študirajo nekaj dni, kot pa nekaj
mesecev — kot je to primer v poli-
tični šoli.
Zadnji dnevi so našim najmlajšim prinesli zopet nekaj zimskega ve-
selja. V višinah snega še ni pobralo, zato se mnoge skupine takole od-
pravljajo na smučanje
Celjski
kulturni
škandal
(Nadaljevanje g 1. strani)
DAMJAN BRVAR: Okrajni svet je
opozarjal na ta praznik že pri sestavi
letnega programa. Kaj takega se ne
bi smelo zgoditi. Zdi se mi, da je to
prvi takšen, vsekakor boleč primer.
Zanj nosi veliko odgovornost občinski
svet; opravičevanje, da ni sredstev, je
neosnovano. Pri tem bi želel pouda-
riti, da so nekateri osebno ali pisme-
no ponujali soudeležbo pri programu
proslave.
MARICA FRECE-ZORKOVA: Oseb-
no me je sram, da sem med kulturni-
mi delavci. Nekoč smo imeli eno sa-
mo komisijo, ki je imela en sam pro-
gram, pa se kljub temu ni nikoli po-
javila tolikšna nesposobnost in neod-
govornost. Občinski svet bi moral bi-
ti prvi, ki bi mislil na takšne stvari.
Tudi SZDL bo morala biti iniciator.
Obe organizaciji bi morali sodelovati.
Vprašanja sredstev tu ni. Komu in za-
kaj pa dajemo iz našega sklada toliko
milijonov, ki jih občinski svet sicer
razdeljuje društvom . . .
ZDRAVKO TROGAR: Kdo je bil pri-
reditelj proslave v preteklih letih, ne
vem, vem pa, da je občinski odbor
SZDL ni financiral. Mislim, da bi mo-
rala biti izvedba proslave v rokah ob-
činskega sveta. Za ta spodrsljaj ni
opravičila. Glede na objektivne mož.
nosti v občini bi proslava lahko bila
in morala biti v kakršnikoli obliki.
KMET: Sekcija društva France Pre-
šeren je že pripravila določen pro-
gram za proslavo, Upravni odbor dru-
štva je preko tajnice sporočil naš
predlog občinskemu odboru SZDL in
občinskemu svetu. Sicer se pa spra-
šujem, ali je res nujno, da bi takšen
praznik počastili le s proslavo? Ali ne
bi mogli v Celju prirediti tudi kakšno
razstavo? Ali morajo biti to le vokal-
ne prireditve?
ŠTEFAN ŽVIŽEJ: Kolikor vem, do-
slej nismo nikoli organizirali prosla-
vo. Štiri dni pred tem smo na občin-
skem odboru SZDL sklenili, da pro-
slave ne moremo v tako kratkem ča-
su ustrezno kvalitetno organizirati.
Pri tem je bilo nerešeno vprašanje,
kdo bo kril stroške. Občinski svet ni-
ma sredstev. Zato je bilo istega dne
sklenjeno, naj bi si stroške delili z
občinskim odborom SZDL. Za samo
organizacijo svet ni skrbel, ker do-
slej to ni bilo zajeto v njegovo de-
javnost. Tudi med posvetom s tov.
Zorkovo je le-ta menila, naj bi pro-
slavo organizirala posebna komisija
pri občinskem odboru SZDL.
AVGUST VOVK: Naša komisija ni
sodelovala oziroma organizirala teh
proslav, zato smo tudi predstavnike,
ki so prihajali ponujati programe za
soudeležbo, napotili na občinski svet.
JAKOB MAJCEN: To je lep primer
enostranskega reševanja. Bojim se, da
bodo letos vse reševali preveč v za-
prtem krogu in kampanjsko. Sicer pa
so kulturne razmere v Celju čudne.
Tu je tudi vprašanje sredstev. Ne
vem, kolikokrat smo predlagali, da bi
ustanovili poseben sklad, ki ga ima-
jo tudi drugje, do danes še nismo
prodrli. Čudno, da se je zgodilo to v
Celju.
In komentar: čim pametnejša kul-
turna politika, tem manj lova na ča-
rovnice!
js — dhr
Zaka| ne bomo volili vsi
V drugi polovici tega meseca se
bodo po vsem celjskem okraju za-
čeli zbori volivcev, na katerih bodo
občani določili kandidate za spomla-
danske volitve v občinsko, republiško
in zvezno skupščino. Tako smo torej
prešli v drugo fazo predvolilnega
obdobja, ki pa verjetno ne bo nič
manj zanimiva kot evidentiranje
možnih kandidatov. Pred kandida-
cijskimi zbori pa se nam je porodila
cela vrsta vprašanj, ki terjajo odgo-
vorov. Ali bodo spomladi volili vsi
občani? Zakaj so bili nekateri pos-
lanci izvoljeni samo za dve leti? Ko
l¡ko kandidatov bodo določili zbori
volivcev — itd.?
Že čez nekaj dni bomo opazili, da
kandidacijski zbori ne bodo povsod
enaki. Ponekod bodo volivci spreje-
mali kandidate samo za občinski
zbor. drugje pa se bodo odločili tudi
za kandidate za poslance republiške
in zvezne skupščine. Zakaj tako?
osknsimo odgovoriti: volilna enota
za volitve poslanca republiškega
zbora je mnogo širša od volilne eno-
te za odbornika občinske skupščine.
Tako se lahko primeri, da bodo ob-
čani neke enote volili samo občin-
skega odbornika — ker so republiš-
kega poslanca pred dvema letoma
izvolili za štiri leta. Drugod pa — v
volilnih enotah, kjer so bili po-
slanci in odborniki voljeni samo za
dve leti — bodo letos oba volili na
novo. Tistim volivcem pa, ki prebi-
vajo na takih volilnih enotah, kjer
so bili odborniki oziroma poslanci
s štiriletnim mandatom, letos sploh
ne bo treba na volitve.
Pred dvema letoma smo si občani
prvič zastavili vprašanje, zakaj vo-
limo nekatere odbornike in poslan-
ce za dve, drugje pa za štiri leta
Zdaj se to ponovno vprašujemo. (XI-
f itev, da smo volili nekatere po-
slance in odbornike samo za dve le-
ti, je bila nujna zaradi tega, ker je
v ustavi postavljeno, da je treba
vsako drugo leto obnoviti polovico
skupščine. Če bi bili torej določili
saino štiriletne mandate, letos ne bi
mogli izpolniti tega določila. Toda
odslej bomo odbornike in poslance
volili samo za štiri leta. Tako bo
torej tistim, ki so bili predlani iz-
voljeni za štiri, mandat potekel čez
dve leti, poslanci in odborniki pa, ki
jih bomo izvolili letos, bodo takrat
imeli pred seboj še dve leti mandata,
l ako bomo skupščine lahko obnav-
ljali. ne da bi jih bilo treba kdaj
v celoti razpustiti.
Na kandidacijskem zboru, ki je
sklepčen samo v primeru, če se je
zbrala vsaj desetina vseh volivcev
volilne enote, bodo občani določili
enesa ali pa več kandidatov. Izmed
mnogih predlogov, ki so se pri ob-
činskih volilnih komisijah zbrali v
obdobju evidentiranja kandidatov,
bodo izbrali za kandidate tiste ob-
čane, za katere menijo, da bodo naj-
bolje izvrševali zahtevno vlogo od-
bornika in poslanca. Kaže torej, da
primeri, ko bo v eni volilni enoti
kandidiralo več kandidatov, ne bodo
redki. Poudarimo še enkrat, da je
kandidatura velika čast. da pa je
razumljivo, da bo v eni volilni enoti
izvoljen satno eden od kandidatov.
Pri tem ne gre za družbeno degra-
dacijo onih. ki ne bodo izvoljeni.
Med ljudmi bodo nedvomno še ved-
no uživali velik ugled, in verjetno
1 im bodo le-ti zaupali kakšno drugo
odgovorno dolžnost.
I. B.
DVA SPOMENIKA
POSTAVILI JU BODO V ŠENTVIDU
NAD PLANINO IN V DOBJU
V Šentvidu nad Planino bodo le-
tos postavili skupen spomenik sed;
mim borcem, ki so padli v bojih pri
Planini. Spomenika bodo postavili v
okviru praznovanja 20-letnice osvo-
boditve. Za proslavo, ki bo v mesecu
juliju, že sedaj pripravljajo množič-
ne organizacije usterezen program.
Drugi spomenik in spominsko plo-
ščo bodo postavili v Dobju, kjer bo-
do uredili skupno grobnico zá se-
demnajst padlih borcev. Tudi s ten}
odkritjem spomenika bodo počastili
20-letnico praznovanja osvoboditve.
S postavitvijo omenjenih spomeni-
kov bodo na šentjurskem območju
uredili grobišča in spomenike pad-
lim borcem narodnoosvobodilne
vojne.
CELJE V SLOVENSKI ZGODOVINI
V torek, 23. t. m. bo prof. Alojz
Bolhar, ki je znan kot prevaja-
lec iz bolgarščine in zbiralec slo-
venskih pravljic in basni ter kot
vzgojitelj, mnogih celjskih gene-
racij, predaval v okviru torkove
tribune »O DELEŽU CELJA V
SLOVENSKI ZGODOVINI«. Pro-
fesor Bolhar me je naprosil, da
o njem ne bi pisal, toda kljub
njegovi osebni skromnosti se zdi
vredno zabeležiti nekaj vrstic.
Ko sva se pričela pogovarjati
o njegovem predavanju, sem se
prepričal, da ga je odtrgala od
njegovega urejanja slovenskih
povesti in slovenskih basni le
njegova posebna ljubezen do na-
šega mesta, do njene bogate zgo-
dovine. Pred njim leži na mizi
velik snopič skrbno urejenih kai
tic, na katere si je izpisal vse za
ke.
Prosil sem ga, naj bi mi naštel
vsaj nekaj velikih mož, o ka-
terih bo govoril. Pretehtavajoče
je pričel listati po svoji urejeni
kartoteki, težko se je odločil, to-
da končno sva le pribeležila ne-
kaj imen: Primož Trubar, prva
slovenska pesnica Fani Haus-
man, Fran Levstik, Wambrechts-
amerjeva, Destovnik, Minatti,
kartograf Kocen, prof. Kožuh, je-
zikoslovec Vatroslav Oblak, uče-
njak Prilokar de Cilia, filolog ži-
ga Popovič, geolog Lipoid, ki je
odkril idrijski živosrebrni bazen.
Ko sem se poslovil, sem neho-
te pomislil, kaj pravzaprav vemo
o Celju? Naše mçsto je polno
starinskih znamenitosti, znan
nam je Šempeter, Celjski grad,
grofija, toda kaj vemo o stari Ce-
lei, kaj nam je znanega o najpo-
membnejših osebnostih preteklih
stoletij, o celjskih ljudskih pes-
nikih, slikarjih, zgodovinarjih,
tiskarjih, učenjakih, geologih,
skladateljih? Ali poznamo celjske
legende?
Celjani smo ponosni na naše
mesto, na hiter razvoj v bodoč-
nosti, toda o preteklosti, ki je bi-
la za slovensko zgodovino tako
pomembna, vemo zelo malo; ze-
lo malo zato, ker še ni vse gradi-
vo zbrano. Toda gradivo je ohra-
njeno, naporno delo zbiranja
opravlja prof. Janko Orožen, o
katerega pomenu bomo tudi sli-
šali na predavanju prof. Bolhar-
ja.
Predavanje prof. Bolharja bo v
veliki dvorani Narodnega doma.
LIBOJSKl KERAMIKI V /AGATI_
rešuje ms naključje
Borax, kaolin, barve in posebne vrste plo-
čevina za brušenje robov so štirje elementi ne-
obhodnega repromateriala, ki odloča o tem ali
I,odo libo j ski keramiki še delali ali obstali?!
Doslej jih je reševala slučajnost, kredit ugleda
stare tovarne, nabava pod roko, sistem od rok
v usta!
_ 2e novembra lani bi proizvod-
nja zastala — zmanjkalo je zalog
})<>raxa. Koletiv je izpolnil in pre-
gegel-izvozne obveze za 80 odstot-
kov, Jugobanka pa je od pogodbeno
vezanih 38 milijonov deviznih di-
narjev plačala le 18 milijonov. Slu-
čajno pa je prišla v Koper pošiljka
pirobora brezfdokumentacije in špe-
diter ga je poslal nam kot stalnim
naročnikom. Po treh dneh so ugoto-
vili da pripada nekemu podjetju v
Beogradu — je dejal direktor to-
varne keramičnih izdelkov Franjo
f¡linger. — Nastale so težave, toda
nii smo ga že imeli v proizvodnji.
O tem, kako in kdaj bo plačan pa
ne more več biti naša največja skrb!
S to zalogo smo dobri do srede mar-
ca. Banka nam je sicer za Jetos od-
prla akreditiv, toda tovorne ladje
potujejo-najmanj po 2 meseca in
več in marca se bojimo!
—	Še hujši pa je primer s poseb-
no poljekleno pločevino, ki jo po-
trubujemo za brušenje robov. Pri
nas ne najdemo proizvajalca, ki bi
nam bil pripravljen proizvajati, ker
gre za majhno količino okrog 50 kg
letno. Toda mi brez te pločevine ne
ne moremo. Gre za nekaj sto do-
larjev letno. Naša nujna naročila
pri banki so zašla v slepo ulico!
Iskali smo in končno dobili slab na-
domestek preko zvez v tovarni brit-
vic v Zemunu — a tudi ta zveza je
odpovedala. V januarju smo posku-
šali z odpadnimi pločevinastimi škat
ljami, a ni šlo. Slučajno smo odkrili
pri Kovinotehni nek trak pločevine,
ki je že leta ležal. Kej; pa ni pri-
merne debeline, imamo sedaj enega
samo za to, da brusi pločevino do
primerne debeline. Celo tako daleč
smo šli, da smo nabavili nekaj plo-
čevine s pomočjo naših turistov, ki
so obiskali Nemčijo in Avstrijo!
i — Kaolift'à iniajò se za teden dni.
?.Q mesece bombardira jo Jugobanko
in znova jih je rešila slučajnost,
pravzaprav tokrat ugled stare to-
varne. Iz Bolgarije so jim kar di-
rektno poslali vagon kaolina. Po-
dobno je tudi z dobavitelji dekora-
tivnih materialov DE Gussa iz Fran-
furta. Primanjkuje jim barv, ki jih
uvažajo iz Nemčije, Italije in Avstri-
je. Sedaj že segajo po rezervnih
zalogah naših kreatorjev. Že nekaj
("asa izkoriščajo ugled pri zunanjih
firmali in naročujejo. Dvakrat jim
je uspelo, toda na tretje naročil-o
pri Degussi ne dobijo odgovora. To-
rej se zadeva znova zaključi pri ši-
fer odprtih akreditivih za letošnje
•eto. a le pri nekaj sto dolarjih, ki
S(> jih dobile za pokritje naročil.
-	In naš izvoz, če že odložimo
sKrb in brigo o vprašanju, ali bomo
•'I' no bomo proizvajali! Imamo za
'etos sklenjenih pogodb za 100 tisoč
(l»>larjev. Sedaj že odbijamo inozem-
ne kupce, saj jim ob teli prilikah
mu ze sklenjenih ne bomo zmogli
uresničiti, je zaključil direktor.
Kolektiv libojske keramične to-
varne je zadnja leta posvetil vso
skrb rekonstrukciji svojih obratov
ter že lani dosegel ugodne proizvod-
ne uspehe. In ko bi lahko polno stek-
la nova proizvodnja in ko ugotovi ja-
mo, da se vse uspešneje uveljavlja-
jo na zunanjem tržišču, se znajdejo
v številnih težavah, ki jih zaenkrat
še prebrodijo z iznajdljivostjo; toda
za kako dolgy! Vsekakor se čutijo
oškodovane, saj izpolnjujejo po-
godbene obveznosti do banke, med-
tem ko jih banka ne! J. Klančnik
OBČNI ZBOR DRUŠTVA ORODJARJEV
Nudili bodo
strokovno pomoč
Društvo orodjarjev deluje v Celju
že nekaj let in ima sedež v Tovarni
emajlirane posode. Glavni namen
društva je izobraževanje strokovnih
kadrov (orodjarjev, tehnologov in
konstruktorjev), strokovna pomoč
pri problemih konstrukcije in izde-
lave orodja, izboljšave tehnologije
ter izpopolnjevanje znanja kvalifici-
ranega kadra.
Lani je celjsko društvo orodjar-
jev izvedlo uspešen seminar »o vleč-
nem orodju« ter obenem sestavilo
skripta »Vlečna orodja« v sloven-
skem in srbohrvatskem jeziku.
Pred dnevi pa so imeli občni zbor.
Program za letošnje leto predvideva
5 strokovnih posvetov iz področja
izdelave orodij, dvoje-javnih stro-
kovnih predavanj, specialno preda-
vanje o rezilnih orodjih ter o teh-
nologiji izdelave orodja. Društvo
bo izdalo skrčen priročnik različnih
nasvetov za študij tehnologije preo-
blikovanja, konstrukcije in izdelave
orodij, nudilo pomoč podjetjem celj-
skega bazena pri tehnologiji in kon-
strukciji ter bo izvedlo standardiza-
cijo in tipizacijo orodij in orodnih
elementov.
Društvo se bo povezalo z izobra-
ževalnimi centri, podjetij, da bodo
čim bolj uspešno prilagodili učne
načrte strokovnih šol za bodoče oro-
djarje.
v ing. Ludvik Krese
ZAKLJUČNI RAČUN KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE
LETOS PRIMANJKLJAJ
Lanskoletni presežek 196 milijonov se je le-
tos spremenil v 15 milijonski primanjkljaj.
Največ so porasli izdatki za zdravljenje v sta-
cionarnih zdravstvenih ustanovah, saj znašajo
za preteklo leto 1,416 milijarde ter zdravstveni
pregledi in druge vrste zdravstvene pomoči
(660 milijonov).
Primanjkljaj sklada za zdravstve-
no zavarovanje komunalne skupno-
sti za socialno zavarovanje delav-
cev Celje bodo morali pokriti s sred-
stvi »tekoče rezervé« (tj. iz 1 odstot-
nega izločanja sredstev od osnovne-
ga prispevka gospodarskih organi-
zacij). Rezerva znaša okrog 30 mi-
lijonov in ker je primanjkljaj manj-
ši, ga lahko krijejo s temi "sredstvi.
Komunalna skupnost Celje zaje-
ma pet občin: Celje, Laško, Mozir-
je, Slov. Konjice, Šentjur in Šmarje.
In zanimivo je ugotoviti poslovne
rezultate posameznih občin. Pri-
manjkljaj je nastal samo v občini
Laško (2 milijona) in Šmarje (kar
okrog 56 milijonov!).
Razmerje med dohodki in izdat-
ki v lanskem letu je naraslo v ško-
do dohodkov kar za 10,2 odstotka
in sicer največ v zdravljenju v sta-
cionarnih ustanovah — bolnišnicah.
Najobčutneje se to pozna v Slov.
Konjicah, kjer odhajajo v maribor-
sko bolnišnico, ki ima nov način
plačevanja storitev in hotelskega de-
la posebej. Še dražje so storitve ko-
pališko-klimatskega zdravljenja in
to se bo poznalo posebej letos, ker
so v zadnjem času dokaj liberalizi-
rali pošiljanje na kopališko-klimat-
sko zdravljenje.
Tudi zdravstvo nam ne prizanaša
z ekonomskimi cenami saj je znano
da znesek 60 dinarjev, ki jih plača
zavarovanec za zdravila ne predstav-
ljajo faktorja, ki bi zaviral preko-
merno potrošnjo zdravil. V visokem
porastu so izdatki za zobotehnično
pomoč, za rtadomestila potnih stroš-
kov (115 milijonov) — tu prednjači
predvsem mozirska občina (19 mili-
jonov), nadomestila osebnih dohod-
kov ob boleznih nad 30 dni ter tako-
zvana bonifikacija — tisti del pri-
spevka, ki se prizna gospodarskim
organizacijam za nadomestilo oseb-
nih dohodkov zaradi bolezni do 30
dni. Ta znaša v celjski skupnosti za
lansko leto dobre pol milijarde din.
Tej bonifikaciji pa moremo prište-
ti še drugo, ki jo priznavajo delov-
nim organizacijam za stroške za ne-
sreče pri delu in za poklicne bolezni.
Torej številni izdatki, ki so prerasli
dohodke in vse kaže ,da bo tudi ko-
munalna skupnost Celje morala po-
iskati v letošnjem letu večje dohod-
ke, kajti o večjih izdatkih ni novost
sklepati.	Jože Klančnik
SLAB START
Industrija velenjske občine
v lanskem letu ni dosegla pla-
niranega fizičnega obsega pro-
izvodnje (96,3 odstotke) niti
storilnosti (le 5 odstotke).
Glavni vzroki so: pomanjka-
nje rudarjev, nizki osebni do-
hodki za jamsko delo, pomanj-
kanje sredstev za stanovanj-
sko izgradnjo in neugodne od-
kopne prilike (Rudnik lignita),
selitev v nove obratne prosto-
re ter veliko pomanjkanje de-
kapirane pločevine (¿Gore-
nje« Velenje) in pomanjkanje
reprodukcij skega materiala ter
prepogoste okvare na strojih
(»Galanterija« Šoštanj).
Prav zaskrbljujoč pa je ve*<¡
lik padec izvoza. V letu 1964
se prvič pojavi v velenjski ob-
čini kar pet izvoznikov: »Ga-
lanterija«, »Gorenje«, LIK Šo-
štanj, Tovarna usnja Šoštanj
in Rudnik lignita Velenje, ki
so skupaj izvozila le polovico
planiranega (4-19 tisoč namesto
~65 tisoč dolarjev!). V tem ča-
su pa so industrijska podjetja
uvozila za 1,5 milijona dolar-
jev reprodukci jskega materia-
la in investicijske opreme. V
skupnih naporih za izboljša-
nje našega gospodarskega po-
ložaja je tak neresen odnos
dokaz kratkovidnosti, kajti
analiza vzrokov kaže, da je
ugodna cena na domačem tr-
ž.ščii najčešči vzrok slabega
izvoza.
In predvidevanja za letos?
Ob sorazmerno majhnem po-
večanju števila zaposlenih bi
bilo možno zvišati proizvod-
njo za 10 odstotkov, kar po-
meni 6 odstotno zvišanje sto-
rilnosti dela. Zanimivo pa je,
da predvidevata večjo proiz-
vodnjo le Rudnik lignita Ve-
lenje za 1,6 odstotka in To-
varna gospodinjske opreme
»Gorenje« za 71.4 odstotke.
Vsa ostala industrijska podjet-
ja bodo ostala na osnovi lan-
skega leta ali pa celo nižje.
Lesno industrijski kombinat
Šoštanj bo opustil proizvodnjo
finalnih izdelkov (lesna vol-
na in vrvi) zaradi iztrošenega
sitrojnega parka, tovarna us-
nja bo zmanjšala obseg proiz-
vodnje podpiatnega usnja,teh-
ničnega usnja in usnja za pod-
logo ter cepljenca vrhnjega
usnja.
Zal je tudi realnost letoš-
njih predvidevanj ogrožena in
to z zelo napetim proizvodnim
planom »Gorenja«. Izkušnje
zadnjh let kažejo, da prav
»Gorenje« postavlja previsoke
plane in ob zaključkih običaj-
no operiramo s številnimi ob-
jektivnimi vzroki. Upajmo, da
letos ne bo tako, kajti rast
proizvodnih zmogljivosti »Go-
renja« je odločilna za predvi-
devanja celotne industrije ve-
lenjske občine. Klančnik
ODPOVEDAL JE »BARKER« POSEL
KAJ BO Z JUTO
Obiskali smo kolektiv »Juteks« v Žalcu, ki
ima od petih podjetij za predelavo jute v
Jugoslaviji edino pozitivo. Toda to ni bil ,
namen našega razgovora. Zaimale so nas iz-
polnjene izvoznç obveznosti, obveznosti Ju-
gobanke, uvoz jutine preje. Že pri vstopu pa
smo prisluhnili razgovoru Juteks Žalec: Oto.
čanka Zadar.
»Halo. Tu Zadar! Nam lahko posodite ne-
kaj ton preje! Drugače bomo obstali!«
»Tu Juteks! Imamo samo še za sedem dni!
Sicer pričakujemo nekaj iz Nemčije. Že da-
nes bi moralo priti. Toda banka ima funte,
in sedaj iščejo posrednika! Ne vemo, kako
dolgo bo to trajalo!«
— Dan za dnem takšni klici, pravi direktor
Rozman. — Boli nas to, da zivršujemo iz-
vozne obveznosti, banka pa na vse načine
išče rešitve izven svojih obveznosti.
Že zaradi lanskoletne slabe letine jutinih
vlaken v Pakistanu so zvišali ceno na 120
funtov za tono. Pa je Jugobanka našla izhod.
Geoistraživanje iz Zagreba je prevzelo v Pa-
kistanu kopanje vodnjakov za izsoljeva.ije
zemljišča. In tako je Geoistraživanje sredstva
svojih uslug vnovčilo v nakup jutine preje,
podjetja za predelavo jute so bila vezana na
odkup te preje, čeprav je bila na tržišču v
Londonu dokaj cenejša. Ta posel je dobil
naziv »Barker«.
Toda Geoistraživanje ni izpolnilo svojih na-
log pravočasno in tako se je tudi juti.ia indu-
strija znašla v škripcih. Banka se ni čutila
krivo, podjetja niso imela jutine preje in
izhod je bil v iskanju predelovalnega posla.
In tako so iskali inozemske dobavitelje, ki
so dajali sredstva, naša podjetja pa so pre-
delala prejo ter jo izvozila.
Banka »Juteksu« ni dala pripadajočega dela
deviz za prosto nabavo, сергф/ »Juteks« iz-
važa kar 55 odstotkov svoje proizvodnje, kar
je daleč nad vsemi povprečju
V nadaljevanju nam- je~dire"ktor Rozma.i
zaupal, da obstaja bojazen, da je način pre-
deiovalnega posla preveč zanimiv za Narodno
banko, kajti namesto, da bi v tem primeru
banka dala 6 mesecev vnaprej kapital za na-
bavo repromateriala, ima pri predelovalnem
poslu le profit.
Kaj bo, če bo Pakistan začel z domačo
proizvodnjo? Ali lahko računamo, da ima
jutina industrija sploh bodočnost, ali je to
le vprašanje nekaj let?
Jože Klanč.iik
V	»C0METÜ« STROKOVNA
PREDAVANJA
Mlad kolektiv »Comet« v Zrcčah
pripravlja širši program za izobra-
ževanje vseh članov. V prvi fazi bo-
do zajeli predvsem strokovna pre-
davanja, pri cerner računajo na po-
moč kolektiva tovarne umetnih bru-
sov iz Maribora in konjiške delav-
ske univerze. S predavanji bodo pri-
čeli v marcu in slušatelji bodo ob
zaključku prejeli priznanje polkva-
lifikacije. V jesenskem in zimskem
času pa bodo s tečaji nadaljevali,
tako da bi v svojih vrstah imeli čim
večje število kvalificiranih delavcev.
V. L.
Laška posebnost?
V	Laškem, ki je znano po dobrem
pivu in bodrilno za številne revma-
tike, želijo znova oživeti pivnico pi-
va, ki je pred leti imela svoj prostor
v hotelu »Savinja«. Ta pivnica je si-
cer res že zgodovina Laškega, toda
Laščani so prepričani, da bi pivnića
piva, v obdobju, ko pòstaja pivo
pravi »tekoči kruh«, lahko odigrala
pomembno vlogo ter bila ena izmed
zanimivosti Laškega.
Izvedba zamisli pa ni preprosta.
Laško je dokaj obubožalo pri gostin-
skih lokalih in bi eventualna spre-
memba gostišča HUM v pivnico piva
povzročila dokajšen udar sedanjim
zmogljivostim dveh družbenih in 2
zasebnih gostišč.
Zato se Laščani ogrevajo za grad-
njo pivnice — o čemer pa bo vseka-
kor moral dati svoj pristanek ob-
činski proračun, za katerega pa ve-
mo, da je povsod prepičel za števil-
ne želje.
T. K.
PKIIIODNJIC O »INGRADU«
Zimski čas pomeni gradbincem
PfÇdysem čas izobraževanja, izpo
>n je van j a ter pripravo gradbenih
j\enientov za montažna stanovanja,
1 "ikakor niso več le modna no-
J®«. In kako je s 1.700 člani delov-
n<íía kolektiva »Ingrad«? Vsi so
^'"iircč tudi v zimskem času v de-
^ nem razmerju. Kako je ^ skrbjo
j' 'h'lavce, predvsem za primerna
ü',n<>vanja in družbeno prehrano,
tem berite prihodnjič.
Kako izkoriščati zdravilne vode
hitrejie"| človek je danes izpostavljen vse
So nenehU utripanju življenja. Spremembe
Motore ter se jim sproti težko prilagaja.
Pribi¡¿u'lClJa na pohodu in se Slovenci že
Indus,®? evroPskemu povprečju.
Çcti na^lall/:»cija in motorizacija ter druga-
Steviio d? življenja neprestano povečujeta
Pri prnJ; vnih- Prometnih in drúgih nezgod;
^'čno sm tnih nezgodah s 180 primeri me-
j vsnar!kZe na vrhu evr°Pske lestvice. Nič
vCz8odah V1 dna. Pa ni situacija pri delovnih
' travtA ¿aradi vse pogostejših nesreč so
>edeni- c°ma!ološki odelki v bolnišnicah za-
' p*?.oraJa se problem, kam s ponesre-
[аЈо „ av nič niso redki primeri, da mo-
K1Prov^,vSrePenci po več dni preživeti na
№lJko anih ležiščih, preden dobe svojo
ћ dbe	V Primeru, ko gre za po.
Í5 je Do„ 11 m sklepov in zlasti hrbtenice
Tiav|jenieSt° P°trebno še fizioterapevtsko
Pa že n OZlroma medicinska rehabilitacija.
v a U bni a?xtane vprašanje, kam poslati bol-
** to	Namesto, da bi jih poslali
^cialttirane zavode, poteka podalj-
šano zdravljenje običajno na bolnikovem do-
mu. Res pri posameznih bolnišnicah že ima-
mo centre za rehabilitacijo ali pa jih šele
uvajamo, vendar take centre težji ambulantni
bolniki težko obiskujejo in zato nujno zase-
dajo že tako manjkajoče postelje hospitalnih
odelkov. Težko obiskujejo te centre tudi lažji
ambulantni bolniki, če so od njih oddaljeni.
Tu je edina rešitev ponovna hospitalizacija.
Slovenija je ena izmed redkih dežel, ki
zdravilne vode še vedno preslabo izkorišča.
Nimam namena na tem mestu obravnavati
zdravilišče Radenci in Rogaško Slatino, ker
gre v tem primeru predvsem za zdravilne
vode, ki bi jih lahko uporabljali v fiziotei'a-
pevtski rehabilitaciji poškodovancev.
Zavod za medicinsko rehabilitacijo — zdra-
vilišče Laško so leta 1953 preuredili in opre-
mili za medicinsko rehabilitacijo travmato-
loških, ortopedskih, nevroloških, deformativ-
no-degenerativno in gerentoloških primerov
lokomotornega in opornega aparata. Usluge
zavoda so že v nekaj letih dosegle evropsko
raven in je zavod opremljen z najmodernej-
šimi pripomočki. Hitrejši razvoj, ki je glede
na dosežene uspehe nujen, ni mogoč, ker
zavodu primanjkuje prostorov in sredstev.
Velikb fizioterapevtskih pripomočkov so po
zaslugi vodstva tu prvič konstruirali, izdelali
in tudi z uspehom uporabili.
Kapaciteta zavoda je 250 postelj ter lahko
letno sprejme na medicinsko rehabilitacijo
okrog 2.50 bolnikov. Uspehi so zelo dobri,
saj se okrog 1.000 pacientov zavoda vrne
neposredno na delo. 1.350 pacientov je od-
puščenih z izboljšanim stanjem, za delo
sposobnih pa le okrog 150 primerov odpu-
ščenih v neizpremenjenem stanju.
Izreden pritisk bolnikov na ta zavod pa
postavlja ustanovo v skrajno neprijeten polo-
žaj. Ce ugotavljamo, da je v preteklem letu
čakalo stalno na sprejem 600 bolnikov, letos
že 1.200 bolnikov in da bo prihodnje leto
čakalo stalno na sprejem 600 bolnikov, letos
bomo lahko ugotovili, da je že sedaj stanje
nevzdrzno.
VALTER DVORSEK
(Konec prihodnjič)
MOZIRJE
- OD 21. FEBRUARJA DO 9. MARCA
KANDIDACIJSKI ZBORI
V OBČINSKI SKUPŠČINI MOZIRJE POTEČE LETOS MANDAT 27 ODBORNIKOM;
ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO BODO IZVOLILI PO ENEGA POSLANCA V GOSPO-
DARSKI IN KULTURNO PROSVETNI ZBOR, MEDTEM KO BODO VOLILI ZA ZVEZNO
SKUPŠČINO VSE POSLANCE.
MED KANDIDATI PREMALO ŽENA.
Volivna komisija pri občinskem
odboru 'SZDL je zbrala blizu 70
predlogov za možne odborniške
kandidate. Značilno pa je, da je od
zbranih predlogov le pet žensk,
medtem ko letos poteče mandat kar
osmim odbornicam. Zanimivo je tu-
di, da žensk niso predlagali niti tam,
kjer predstavljajo večino zaposle-
nih. Za poslanske kandidate za re-
publiško skupščino so doslej zbra-
li 2 predloga, to je toliko, kolikor
jih bo izvoljeno v republiško skup-
ščino.
Pred dnevi so na razširjeni seji
občinskega odbora SZDL razprav-
ljali o dosedanjih pripravah na vo-
litve. Poudarili so, da so ponekod
posvetili premalo pozornosti struk-
turi občinske skupščine in družbe-
no političnim kvalitetam, ki jih mo-
rajo imeti odborniki. Med eviden-
tiranimi je tudi premalo borcev
NOB. Zamujeno bodo skušali po-
praviti še na bližnjih kandidacijskih
zborih, ki bodo na območju mozir-
s,ke občine od 21. februarja do 9.
marca. Poudarili so, da je treba kan-
didacijske zbore tudi politično dob-
ro pripraviti. Pred kandidacijskimi
zbori bodo sklicali še sestanke kra-
jevnih političnih aktivov. Na zborih
bodo obrazložili postopek kandidi-
ranja, kadrovske potrebe bodoče
skupščine in družbeno politične kva-
litete, ki jih morajo imeti odborni-
ki in poslanci. Kandidirali bodo od-
bornike in poslance ter razpravlja-
li o delu občinske skupščine v se-
danjem mandatnem obdobju. -er
Ustanovitev Napotnikove galerije na drugi
osnovni šoli v Šoštanju pomeni prelomnico
v likovni vzgoji šaleške doline. V razmero-
ma kratkem času je galerija zbrala preko 70
umetnin, ki so jih večinoma poklonili mnogi
znani slovenski umetniki: Bo.€dar Jakac,
Fran Zupan, France Slana, Dora Plestenjak,
Jan Oeltjen, Ivan Sajevic, Gabrijel Kolbič,
Tine Kos, Vladimir Makuc, Janez Pirnat, Vla-
dimir Stoviček, Ivan Kos, Lojze Spacal, Mir-
ko Kugler, Marjan Pogačnik, Alenka Gerlo-
vič, Miha Maleš, Marjan Tršar in mnogi dru-
gi. Veliko razumevanje za ustanovitev . gale-
rije so pokazale nekatere gospodarske organi,
zacije in ustanove, ki so z dotacijo omogoči-
le nakup pomembnejših umetniških del v lesu
in bronu. Vdova pokojnega kiparja Ivana Na-
potnika, po katerem se galerija imenuje, je
darovala dva večja kipa v lesu.
Galerija ima nekaj doprsnih kipo^' sloven-
skih pesnikov in pisateljev ter omogoča učen-
cem nazomejši pouk. Svoje poslanstvo pa
galerija vrši v prirejanju številnih predavanj
(v sodelovanju z ljubljansko Narodno gale-
rijo) s področja slovenske umetnostne zgodo-
vine ter z občasnimi likovnimi razstavami.
V letošnjo počastitev 21. obletnice smrti
pesnika Karla Destovnika-Kajuha vključuje
Napotnikova galerija razstavo del šoštanjske-
ga rojaka, akademskega kiparja Aladina Lan-
ca iz Kamnika.
Za prikaz likovnikove celotne umetniške
dejavnosti bodo na svečani otvoritvi v nede-
ljo, 21. februarja ob 10. uri v prostorih Na-
potnikove galerije recitirali tudi njegovo pes-
niško besedo.
K. V.
ŽALEC
KANDIDACIJSKI ZBORI
Povečana aktivnost
Razmeroma dokaj živahna pr^.
volilna aktivnost v žalski komuni
nadaljuje. Dosedanje obdobje bi lajj,
ko pozitivno ocenili, čeprav vsaj v
začetku volivcem ni bilo povse^
razumljivo, kaj pravzaprav je evj.
dentiranje. Kasneje pa, ko je ођ.
dobje evidentiranja ž;e potekalo, So
občani spoznali velik pomen teh me.
secev. še posebej skrbno so izbiral;
kandidate za občinsko skupščino
Doslej so za občinski zbor evide^
tirali 37 možnih kandidatov, v zbor
delovnih skupnosti pa 32 tovarišev
in tovarišic. Za zvezno skupščino sq
predlagali štiri kandidate.
V	Žalcu se v teh dneh že priprav,
ljajo na prve kandidacijske zbore
ki bodo v dneh od 21. do 24. tega
meseca.
-an
POLZELSKI KLUB USPEŠNO
DELUJP
Lani je delavsko prosvetno društ.
vo iz Polzele odprlo svoj klub. Toda
kaj kmalu so ugotovili, da bo v к1ц.
bu dolgčas, če bi ga uporabljali sa-
mo člani društva. Zato so sklenili
da bodo program v klubu sestav-
ljale vse družbene organizacije v
Polzeli. Toda najprej je bilo treba
klub opremiti. Za televizor so zapro.
sili društvo ljudske tehnike tovar-
ne nogavic iz Polzele, ki je prošnji
ugodil. Krajevna skupnost jim je
tudi pomagala, sindikalna podružni-
ca tovarne nogavic pa jim je kupila
nov električni gramofon z ojačeval-
cem. Klub je zdaj skoraj vedno poln
in obiskovalci so s programom za-
dovoljni. Vsem, ki so pomagali, da
klub zdaj deluje, pa gre velika hva-
la.
T. T,
LITERARNI VEČER
V	počastitev spomina na Franceta
Prešerna je občinski svet zveze kul-
turno prosvetnih organizacij pripra-
vil v klubu družbenih organizacij
literarni večer slovenskih književ-
nikov. Ob lepi udeležbi so se Žalca-
nom predstavili trije pesniki in tri-
je pisatelji. Svoje pesmi so čitali da
mačinka Meta Rainer, Edvard Koc-
bek in Severin Šali, prozo pa Saša
Vuga ter domačina Dane Debić in
Drago Kumar.
V	prijetnem vzdušju in z veliko po-
zornostjo smo se za kratek čas vži-
veli v svet njihovega dogajanja, raz-
glabljanja in presojanja resničnega
življenja. Ob tem pa smo začutili tu-
di naš svet, naše življenje, zato smo
tako toplo in resnično občutili nji-
hovo umetniško besedo.
Želimo si še več takih večerov v
našem klubu!
Ju
PROSLAVA NA POLZELI
Ob 116-letnici Prešernove smrti ie
klub družbenih organizacij na Polze-
li priredil proslavo. Udeležba je bila
polnoštevilna. Predavanje s skiop-
tienimi slikami je vodil član Svo-
bode Peter Pungotnik. Vmes pa so
učenci osemletne šole in dijaki sred-
njih šol recitirali izbrana Prešerno-
va dela.
Klub namerava tudi v bodoče of
ganizirati podobne večere.	^
OLAJŠAVE KMETOjVALCEM
PREDLOG O ZNIŽANJU CARINE NA UVOZ
DRQBDNIH KMETIJSKIH STROJEV
OBMOČJE MOZIRSKE OBČINE SODI V PREDALPSKI SVET. KMETIJSTVO JE
Tli POLEG GOZDARSTVA, LESNE INDUSTRIJE IN TURIZMA NAJVAŽNEJŠA
GOSPODARSKA PANOGA, KI SE VSE BOLJ USMERJA V MOČNO TRŽNO PROIZ-
VODNJO ZLASTI V ŽIVINOREJI. ZARADI MIGRACIJE ODVEČNE DELOVNE SILE
V DRUGA INDUSTRIJSKA SREDIŠČA SO NAJBOLJ PRIZADETE HRIBOVSKE KME-
TIJE, KI OSTANEJO BREZ DELONE SILE.
Ta problem bi bilo mogoče rešiti
s tem, da bi kmetom omogočili na-
bavo drobnih kmetijskih strojev po
zmernejši ceni kot sedaj. S tem bi
kmečke proizvajalce vsaj delno re-
šili pretiranih fizičnih naporov, med-
tem ko bi delo lahko opravili pra-
vočasno in kvalitetno. Posebno pe-
'reče je vprašanje košnje in spravi-
lo krme, ki postaja iz leta v leto
težji problem zaradi pomanjkanja
delovne sile. Ustrezna mehanizacija
teh najtežjih kmečkih opravil je tu-
di eden izmed odločilnih elementov,
s katerim bi pritegnili mlade ljudi
na kmetije. Rezultat takih prizade-
vanj bi bil kmalu očiten v poveča-
ni tržni proizvodnji pri zasebnih
kmetih.
;' "Ob takih dejstvih pa je veliko
bolj nerazumljivo, da sedanji pred-
pisi dovoljujejo sorazmerno nizke
carinske stopnje za uvoz nekaterih
luksuznih predmetov (glasbene skri-
nje 15 odstotkov), medtem ko viso-
ke carine (80 odstotkov -i— za kme-
tijske stroje) močno ovirajo uvoz
drobnih kmetijskih strojev, ki jih
naša domača industrija še ne pro-
izvaja.
Vsa ta problematika je bila v pre-
teklem letu predmet zelo obširnih
in ostrih razprav na zborih voliv-
cev, sestankih zadružnikov in njiho-
vih samoupravnih organov, pa tudi
na letnih konferencah krajevnih or-,
ganizacij SZDL in ZK.
O tem problemu je pred nedav-
nim zelo temeljito razpravljala tudi
občinska skupščina. Zveznemu izvrš-
nemu svetu je .poslala predlog za
zn'izanje carin na uvoz drobne kme-
tijske mehanizacije. Z vsebino pred-
loga pa je seznanila tudi ustrezne
zvezne in republiške forume.
Kaže, da predlog le ni naletel na
gluha ušesa. O pròblemu so se zače-
li na občinski skupščini zanimati tu-
di zvezni poslanci. Pred dnevi pa
je prejela občinska skupščina ob-
vestilo zveznega sekretariata za fi-
nance, da je na osnovi predlogov, ki
so jih poslale sekretariatu tudi dru-
ge občine iz Slovenije, že zahteval
mišljenje Zveznega sekretariata za
industrijo. Istočasno je zaprosil za
mišljenje tudi zvezno gospodarsko
zbornico. Po zbranih podatkih bo
zvezni sekretariat za finance pred-
lagal zveznemu izvršnemu svetu
sprejem ustreznih predpisov v du-
hu zbranih mišljenj in stališč.
V kolikor bo do sprejema takih
predpisov res prišlo, lahko pričaku-
jemo, da se bo tudi hribovskim
kmetijam glede nabave drobnih
kmetijskih strojev le obrnilo na
bolje. '	-er
PTUJSKO KURENTOVANJE
Vesela nedelja
ČEPRAV SO LETOS PUSTNI DNEVI ZELO POZNO, PA SE
VENDARLE HITRO PRIBLIŽUJEJO. NI SLUČAJ, DA SE CELJANI
TAKO ZELO ZANIMAJO ZA PUSTNE KARNEVALE V DRUGIH
OBČINSKIH SREDIŠČIH. V CELJU PUSTNEGA SPREVODA NAM-
REČ NE BO. POGLEJMO, KAJ PRIPRAVLJAJO V PTUJU.
Letos bodo foklorne in karneval-
ske prireditve v Ptuju 28. februarja.
V sprevodu bodo seveda kurenti,
orači iz Markovec in Lancove vasi,
ploh iz Cirkovec, pogrebiči pusta
iz Hajdine, gostivanjci in plesalci
iz Podbrežja pri Vidmu, piceki, ško-
romati iz Primor ja, laufar ji iz Cerk-
na, otepači iz okolici Bohinja ter
še številne karnevalske skupine iz
Dornave, Ptuja, Velike Nedelje, Or-
moža in iz drugih krajev. -Namen
te živahne in pisane nastopajoče
monžice je spomniti gledalca na ča-
se, ko je bilo pustovanje edino raz-
vedrilo podeželskih ljudi, še prej pa
le običaji, s katerimi so ljudje od-
kupovali pri božanstvih svojo srečo,
preganjali zle duhove in si hoteli za-
gotoviti zdravje in uspeh v polje-
deljstvu, živinoreji .itd.
Ptujsko kurentovanje si je pri-
dobilo veliko ljubiteljev. Vsako leto
se v Ptuju zbirajo ljudje, k ljubijo
narodne običaje. Letos računajo, da
i i Ii bo petnajst do dva jset tisoč. To
pa je množica, za katero bo treba
"oskrbeti, in v Ptuju se na to te-
meljito pripravljajo. Pravijo, da ne
bo nikomur, ki bo v teh dneh obi-
skal Ptu j, žal. da se je za to odločil.
No, bomo videli!	V. J.
Končno rešitev
S PREUREDITVIJO ZASEBNE ZGRADBE BODO USTREGLI POTROŠNIKOM
Problem trgovskih lokalov je v
Mozirju vedno bolj pereč. Sedanji
trgovski lokali že dolgo ne ustreza-
jo zahtevam sodobne trgovine. Za
radi premajhne površine tudi zalo-
ženost trgovine ne more biti taka,
da bi v celoti ustrezala željam po-
trošnikov. Zato ni nič čudno, če hodi-
jo potrošniki kupovat blago dru-
gam, kjer je večja izbira. Zahteva
po novem trgovskem lokalu v Mo-
zirju je bila tudi že večkrat postav-
ljena na zborih volivcev.
Trgovsko podjetje »SAVINJA«
Mozirje je že pred dvemi leti naro-
čilo načrte za novo samopostrežno
trgovino — trgovski paviljon. Zatak-
nilo pa se je pri lokaciji, ker bi bilo
treba na mestu, kjer bi stal nov pa-
viljon, porušiti gasilski dom in še
eno zgradbo. Hkrati z gradnjo tr-
govskega paviljona bi bilo treba za-
četi tudi z gradnjo novega gasilske-
ga doma.
Občinska skupščina Mozirje je o
problemu trgovine v občini in še po-
sebej o gradnji novega trgovskega
paviljona v Mozirju večkrat razprav-
ljala. Ker je menila, da je gradnja
novega trgovskega paviljona na me-
stu, kjer bi bilo treba porušiti dve
zgradbi, predraga, je lokaci jo odklo-
nila. Sklenila je, da je treba poiska-
ti ugodnejšo in cenejšo rešitev.
Do rešitve je prišlo šele lani, ko
se je iz bivše »Pevčeve« hiše izselila
podružnica NB in postaja LM v no-
vo zgradbo, ki je bila prvotno na-
menjena za občinsko sodišče. Ob-
činska skupščina je trgovskemu
podjetju dodelila omenjeno zgrad-
bo, da jo preuredi v samopostrežno
trgovino. S pridobitvijo novega tr-
govskega lokala, ki bo predvidoma
urejen do poletja, bo v Mozirju vsaj
za silo rešen problem trgovine.
-er
KONJICE
ŠTUDIJ 8. KONGRESA
Na skupnem sestankn ideološke
komisije občinskega odbora SZDL,
komisije za politična in gospodarska
vprašanja občinskega komiteja ZKS,
izobraževalne komisije občinskega
sindikalnega sVeta in komiteja ZM
v Slov. Konjicah so razpravljali o
študiju gradiva 8. kongresa ZKJ.
Dogovorili so se za večkratna širša
posvetovanja političnega aktiva, po-
leg tega pa je občinski komite dolo-
čil 15-članski aktiv, ki bo osnovnim
organizacijam ZKS pomagal pri ob-
ravnavanju kongresnega gradiva.
Razprave bodo zajele tudi ostale de-
lavce, ki delajo v organih uprav-
ljanja in v sindikatih, na terenu pa
odbornike in članstvo SZDL. V. L.
V DOBRNI NI MRTVE SEZONE
Dobrna se pozimi ne .razlikuje od drugih
krajev. Ce je sonce, za hip oživi, ceste po
drevoredih napolnjuje šepet sprehajalcev
in nato znova utone v zavidljivo spokojnost.
Kakor hitro zaideš višje od hotela Triglav,
te prevzame mir, ki vlada v tem lepo ure-
jenem zdravilišču. In če zaide sonce, utone
zdravilišče v spokojnost, ki jo redko vzne-
miri krik otrok, ali brnenje avtomobila,
ki i$če s svojim dolgimi svetlobnimi pra-
meni prostor poti soncem.
V Dobrni je burnej.še le po večerih, ko
s к'Д izgubi svojo, belino, ko se ljudje sti-
kajoč okrog zapečkov, ali strežnih miz pre-
dajajo vsakdanjemu klepetu. Tega februar-
skega dne ni bilo sonca, ni bil niti dan,
ko v hotelu prirejajo ples, zato je bilo tudi
po gostiščih mirno. V hotelu Triglav je na-
tukarica stregla, gostom ob točilni mizi, ki
o se nebogljeno, kakor da ne bi vedeli
k.',m s sabo predajali toploti in alkoholu.
V^ kuhinji je na piedestalu sedela blagajni-
čarka ter zrla čez prazen štedilnik na dek-
le, ki bila je kljub zimskemu plašču, v kate-
IV. j je bila odeta skorajda zlepljena s
štedilnikom. To monotonost je poživljal
mladenič, ki je vložil obilo truda, da bi
zablestel v svoji 172 cm višini.
Ob džuboks naslonjen fant je omrtvičeno
z levo nogo udarjal takt in strmel v star-
čka, ki je počasi srebal žganje. Čakanje
ponekod preide v večnost. Po dveurnom
tekanju smo končno odkrili šefa recepcije,
ki svoj prosti čas preživlja med sejami i i
pogovoru o turizmu. Po končani seji smo
ga končno le dočakali, ko je povečerjal,
ura je bila že malo čez deveto, smo začeli
premlevati o — turizmu, točneje o zdravi-
liškem turizmu v Dobrni.
»Ne moreš govoriti o turizmu, ne da bi
govoril o cesti, topli vodi v hotelskih so-
bah ali o kulturnem življenju kraja,« nam
je uvodoma rekel ALOJZ KOREN šef re-
cepcije.
»O tej cesti, ki jo gradimo že toliko in
toliko let, raje ne govorim, ker se mi zdi,
da nam tista reklamna tabla ob tranzitni
cesti ni dovolj, pa tudi tistih nekaj metrov
rekonstruirane ceste voznik hitro pozabi
ob- poskakovanju in prahu ostalih kilo-
metrov.
Drugo poglavje našega turizma in samega
zdravilišča so stanovanjske usluge. Čudno
zveni, vendar je res, da so naše najboljše
sobe bile grajene pred tridesetimi leti, osta-
le pa lahko rečem pri ustanavljanju zdra-
vilišča. Pri nas moramo namreč razliko-
vati turistično dejavnost od zdraviliške. Tu-
rizem v poletnih mesecih, ali kot pravimo
v sezoni, trpi zaradi pomanjkanja tujskih
sob. pa tudi zdraviliških uslug, ке^ je zdra.
viliška kapaciteta omejena. Lani smo mo-
rali vse leto odklanjati goste, ker je števi-
lo pacientov veliko.
Kar se pa tiče zabavnokulturnega živ.
ljenja, če lahko štiri kino predstave in
dva glasbena večera v tednu smatramo za
to, je svoj problem. Poleti je sicer kultur-
no življfcnje razgibano, vendar ne smemo
pozabljati, da pri nas traja sezona skozi
vse leto. O turizmu brez zdravilišča v Do-
brni ne moremo govoriti prej dokler ne
moremo zadovoljiti vsaj osnovnih potreb,
ki jih današnji turist zahteva«.
Takoj ob prihodu v Dobrno smo, naj ne'
bo zamere, prisluškovali razgovoru treh
domačih gostov, ki so po krajšem spreho-
du v okolico Dobrne spokojno uživali do-
mače specialitcte, nekaj kapljic domačega
vina in nekaj tonov domačih pesmi. Med
razgovorom je bil večkrat omenjen tudi šef
strežbe v Zdraviliškem domu. Ker je bil
omenjeni zajet tudi v naš program smo ne-
vljudno prisluškovali. Šefa strežbe smo do-
čakali šele par ur pozneje, malo pred uga-
šanjem luči v Zdraviliškem domu. KAREL
MANTEL je žfc preko deset let šef strežbe
v Zdraviliškem domu. Med razgovorom nam
je zaupal, da ni za gostinstvo najbistvenej-
ša postrežnina. »Naša skrb je, da bo gost
čimbolje postrežen, toda gostinstvo ne mo-
re zamašiti druge vrzeli, kot so slabi stano-
vanjski prostori, pomanjkanje kulturnih
prireditev in podobo. Cesta je poglavje za-
se. S samo dobro voljo kolektiva, ki sC
trudi, da bi čim bolje postregel in ustre-
gel gostu se ti problemi ne rriorejo rešil'/
MANTEL KAREL — za razvoj turizma
potrebna sredstva
Pri t ìlei onu: ALOJZ KOREN —
gostov moramo odkloniti
RAZPRAVA Ü IELJSKE.I1 GLEDALIŠKEM REPERTOARJI
repertoar na tehtnici
Repertoar je neke vrste legitima-
riia slehernega gledališča. Po njem
• možno spoznati, kaj želi gleda-
joče ljudem povedati» ali pa tudi,
čem želi samo poklepetati z njimi.
Po repertoarju se vidi, ali želi sto-
,ti po že utrjenih teatrskih koles-
P-cah ali pa bi rado povedalo kaj
novega, kaj takega, kar »visi v zra-
ku« kot pravimo. Gre namreč za to,
ji 'se gledališče zaveda, da se umet-
a t aii pa umetniška prizadevanja
Jama razvrednotijo, če vztrajajo na
že osvojenih pozicijah.
Priseganje na neki repertoar ali
njegovo zavračanje v imenu
najrazličnejših pojmovanj je menda
konstantno stanje, v katerem zad-
nje čase žive vsa slovenska gleda-
lišča, ne samo celjsko. Gre prepro-
sto za to, da se pri nas v malem
kaže tisto, kar je značilno za situ-
acijo v svetu nasploh. Atomizacija
umetnosti je namreč tako dosledna,
da kaže tisoč obrazov, tisoč izrazov.
In kakor so raznovrstne izrazne po-
sebnosti, tako raznovrstni so tudi'
sprejemniki, ljudje, ki to mnogoob-
razno umetnost sprejemajo. V tem
tiči pomemben vzrok za divergen-
ce med občinstvom in gledališčem.
Naša gledališča niso komercialne-
ga tipa, kot so povečini gledališča
na zahcXlu, ki jim je glavno uspeh,
in to seveda predvsem finančni. Za
to je na zahodu velik odstotek gle-
dališč, ki igrajo umetniško slabot-
na dela, ki pa iz najrazličnejših raz-
logov drastijo gledalca. Funkcija na-
ših gledališč je seveda povsem dru-
gačna: repertoar naj bo umetniško
močan in resničen, torej tudi idej-
no usmerjen v progresivno obvlado-
vanje življenja. Gledališče je integ-
ralni del splošne kulture, ki naj pod-
pira skladen, humanističen družbe-
ni razvoj.
Seveda pa se pojavi vprašanje, ali
je možno vsa dela, ki bi ustrezala
takšnim postulatom tudi upoštevati
v repertoarju, npr. celjskega gledali-
šča. Opraviti imamo vendar z ob-
činstvom, ki po svoji sociološki
strukturi različno sprejema umet-
niška dela. Na žalost ni mogoče v
dramski literaturi najti zgolj dela,
ki bi kakor, recimo, Shakespearova,
našla pot do široko razporejenega
občinstva, o čemer je pronicljivo za-
pisal angleški pesnik T. S." Eliot:
»V kakem Shakespearovem delu
nahajamo več stopenj pomena. Za
najpreprostejše gledavce je to kovar-
stvo; za tiste, ki so bolj izobraženi,
so to osebe in spori med njimi; za
druge, ki so bolj književno nav-
dahnjeni, so to besede in frazeolo-
gija; za tiste, ki imajo muzikalno
uho, ritem, a za gledavce, ki so bolj
občutljivi in bolj dojemljivi, je to
smisel, ki se jim postopoma raz-
kriva.«
Toda če je najrazličnejše spreje-
manje možno že v Celju, je toliko
teže repertoar uskladiti s pričako-
vanjem občinstva v podeželskih kra-
jih, kjer celjsko gledališče gostuje.
Najti repertoarski zlati rez, ki bi bil
potegnjen skozi občinstvo v celoti,
je spričo najširših vlog, ki jih gle-
dališče kot umetniška ustanova ima,
pravo razvozlavanje gordijskega vo-
zla. Povrhu vsega je gledališče po-
tisnjeno ob steno spričo vse trdo-
vratnejših zahtev, da se naj bolj
usmeri ir zabavo, češ da današnji
življenjski tempo in zaposlenost ne
dovoljujeta dodatnega vrtanja v
probleme. Kompenzirata pa se naj
z lahkotno in nepretenciozno gle-
dališko hrano.
Ze kar v Ljubljani je to množico
želja mogoče vsaj približno zadovo-
ljiti z več repertoarno izdiferencira-
nimi gledališči. Celjsko gledališče
naj jih v repertoarju združi v celo-
ti; ta pa lahko zadovolji le vsakega
pomalo.
Edina rešitev je pač ta, da skuša
Slovensko ljudsko gledališče Celje
izbirati takšen repertoar, ki bo
umetniško na dostojni višini, ki bo
sodoben in družbeno prisoten (ne
glede na to, ali gre za klasiko ali za
sodobno dramatiko) in dostopen po
možnosti najširšemu občinstvu. Se-
veda bi bilo najlepše, če bi lahko
repertoar sestavljali iz del domačih
avtorjev, ki bi najneposredneje
spregovorili občinstvu. Toda to so
dostikrat neizpolnljive želje.
Docela jasno je, da je kljub naj-
lepšemu prizadevanju za takšen ide-
alni repertoar mogoče udariti mimo,
pa bodisi zaradi izbora, precenjeva-
nja občinstva, neadekvatne scenske
realizacije ali nekih ne vnaprej ugo-
tovljivih komponent.
Biti nrisoten, biti utrip časa, od;
k rivati v scenskih podobah nas v na-
šem svetu, skratka, biti naša umet-
niška zavest, mora biti osnovno vo-
dilo našega repertoarja in njegove
realizacije. BRUNO HARTMAN
LIST IZ CELJSKEGA MUZEJA
NAJNOVEJŠA PRIDOBITEV
Prof. Gustav Grobelnik iz Celja je izročil
v trajno last celjskemu muzeju »Tri slepe
žene« — delo slikarja Frana Tratnika (roj.
1881, u. 1957).	J
Umetnina Frana Tratnika je za muzej, za
njegovo nastajajočo galerijo izredno dragoce-
na, zlasti še, ker je bil njen avtor tesno po.
vezan s celjskim muzejskim področjem —
od rojstva v vasi Potok ob Dreti, preko zgod-
nje mladosti, njegovega prvega srečanja s sli-
karstvom in domačimi slikarji v Celju, s ka-
snejšim mecenstvom celjske posojilnice zà
študij na dunajski akademiji, s prijateljstvom
Vladimirja Levstika in drugim.
/V Tratnikovem slikarskem opusu je ohra-
njenih več slik in risb, ki so nastale v času
njegovih bivanj v Celju, ali pa onih, ki jih
je ustvaril za Celje.
Tratnik je kot slikar pogosto obravnava)
socialne probleme — trpeče, ponižane in bed-
ne! Ob tem je sam zapisal: Umetnik more
spoznati pravo lepoto globlje v bolečini in
bolesti, kamor naj ga vodita ljubezen in ču-
stvo.
Okrog leta 1911 je večkrat slikal slepe —
v simboličnih skupinah, v hrepenenju po sve-
tlobi in barvi, v iskanju resnice in pravice.
Pot hrepenenja in iskanja slepih' žen je
brez konca! Pa čeprav stojijo v skoraj res-
nični plastičnosti svojih teles pred nami še
vedno tako kot so stale pred slikarjem, ko
jih je upodobil. Take naj bi ostale tudi za
bodoče generacije, ki bodo iskale lepoto
umetnin med zakladi celjskega muzeja.
M. M.
Problemi šolskega sklada druge stopnje
Ieporavmni dolgovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Skupni dohodki bi tako z 20 odstotnim
pribitkom na račun povečanja osebnih do-
hodkov znašali letos milijardo 359 milijonov
dinarjev, dejanske potrebe šolstva druge
stopnje pa 112 milijonov več. Primanjkljaj
bi po predlogu upravnega odbora sklada, ki
so ga osvojili predsedniki občinskih skup-
ščin ter okrajna skupščina, krili iz prispevka
tistih delovnih organizacij, ki lani za šolstvo
druge stopnje niso nič prispevale. Te orga-
nizacije, ki jih je v okraju kar 220, bodo
morale poleg starih dolgov poravnati tudi
obveznosti za letošnje leto, kajti v nasprot-
nem primeru se utegne srednje šolstvo znajti
v kritičnem položaju. Ob tem bi se vsekakor
morali zavedati nič kaj razveseljivega dejstva,
da je celjski okraj v razvoju šolstva druge
stopnje precej pod republiškim povprečjem.
(Kar 800 učencev se šola v Mariboru!).
Kakor vse kaže, dosedanji sistem zbiranja
sredstev ni najbolj ugoden, saj temelji pred-
vsem na moralni obveznosti delovnih organi-
zacij, ki jih te izpolnjujejo ali pa tudi ne.
Marsikje je slišati izgovore, češ da 2,5 odstot-
ka sredstev (od tega 1 odstotek določen za
sklad druge stopnje) namenjenih za izobra-
ževanje kadrov, ne zadošča. V resnici je to
prazen izgovor, saj so delovne organizacije
po ugotovitvah ustreznih republiških organov
porabile lani komaj četrtino teh sredstev. Po
vsej priliki ne dosti več tudi v našem okraju.
drh
POEZIJA IN SIMBOLIKA
(OB S II A K E S P E A K O V E M VIHARJU)
Vsako novo srečanje s tem nad-
vse očarljivim in globokim Shakes-
pearovim delom prinaša razmišlju-
jočemu človeku novih spoznanj.
Človek 20. stoletja lahko kot ljudje
v prejšnjih stoletjih približa to dra-
mo svojim problemom, posebno,
ker jo lahko upravičeno smatra za
parabolicen prikaz občečloveške in
nadčasovne stvarnosti. Poetična
pravljičnost, obsežena v vsebini o
večnem dobrem in zlu, svetlobi in
senci, padcu in vzponu, je dostopna
kar najširšemu krogu občinstva, po-
leg nje pa nas izrazita simbolika po-
sameznih likov in njihovih odnosov
vodi v razna razmišljanja o avtor-
ju ter človeku in življenju nasploh.
* V samotnem izgnancu na otoku — Pro-
dni lahko gledamo Shakespeara, utrujenega
(*i življenjskega viliarja, umikajočega se iz
"Unca javnega delovanja, rahlo resignirane-
m široko sprejemajočega človeško danost
v vseh njenih oblikah. Avtor, ki je obvlado-
val Kalibana stvarnosti in si uspel osvojiti
Quha plemenitosti in miline, dobrote in du-
hovnosti — Ariela, nam je s Prosperom pri-
kazal človekovo »pot k popolnosti« — od mla-
čne zagnanosti preko težkih življenjskih
Preizkušenj do obvladovanja samega sebe in
■'агауе ter pomiritve s svetom, kakršen pač
m ■ u P° aktivni dejavnosti s ciljem spre-
mi" ^'Н^а sveta (svet je iz tira, o pre-
Ura 0 sram, da jaz sem rojen, naj ga
lien "T.Hamlet) v Prosperu ni več, v živ-
PreH	m'ade in plemenite generacije —
I, "povijata jo njegova hči Miranda in kra-
tio crdinand — najde uteho in optimistič-
j¡a |Prayo z življenjem. Vendar ostaja globo-
м'п;цТ'Ја ,in nadih trpkosti v naivno vzne-
odl • u sedah Mirande: O čudo! Kaj tukaj je
0 "enih biti j zbranih! Kako je človek lep!
zaved t"' novi svet' k'er biva takšen rod -
mi k se.namreč moramo, da so-med tisti-
ftiorai' su ''m bile te besede namenjene, tudi
,a'no najslabši liki v Viharju (Sebastijan,
Antonio) in da jih lahko le Mirandina naiv-
nost in nevednost smatra za odlična bitja.
Aldous Huxley, ki nam je dal pesimistično
sliko popredmetenega človeštva bodočnosti v
svojem romanu Krasni novi svet, se je torej
odločil za ironizacijo citata. Menim pa, da
kanec te ironije obstaja že pri Shakespearu.
Zanimivo je, da idealno dobri in na drugi
strani slabi, nizkotni pol človeških nravi v
Viharju ne trčita direktno vkup (zato tudi ne
pride do tragedije!). Mladi par ostane zava-
rovan pred zlom. v Sebastianu in Antoniu pa
ostaja zlo nedotaknjeno in, zanimivo, tudi ne-
kaznovano. Tu preidemo do misli, ki jo je
zanimivo izpričal tudi režiser, da utrujeni
Prospero, nosilec dobrote in plemenitosti, ko
odda svojo oblast nad duhovi iz rok, odhaja,
ostajata pa človeško zlo in nizkost, pooseblje-
na v liku Kalibana. Kaliban (princip negacije
dobrega, grobost in surovost, omejenost in
neriizumnost) pa bo uničil ta »krasni novi
svet«, če bo prevladalo njegovo hotenje ozi-
roma nagonska težnja k zlu in uničenju vse-
človeških vredrfot. Pojava Kalibana je večna
v človeški zgodovini, pa najsi jo iščemo v po-
dobi nacističnih zločincev ali neodgovornih
generalov v atomskem času — pojava Kaliba-
na je grožnja za človeštvo in proti taki grož-
nji mora vedno dejavno nastopati osveščeni,
plemeniti, razumni pol človeštva — Prospero
s pomočjo blagega duha sprave, svetlobe, le-
pote in ljubezni — Ariela. Odstop od idealov
renesančnega optimizma in vitalizma se kaže
poleg siceršnjega Prosperovega ravnanja tudi
v znanem stavku: Iz take smo snovi kot sa-
nje in drobno to življenje obkroženo je s
spanjem. Zavzeta dejavnost pri takem mi-
šljenju seveda nima velikega smisla, pojavi
pa se slična idejnost v dobi, ki je spoznala,
da so se izjalovili njeni ideali in da ne more
obvladati nadaljnjega poteka stvari. Sledi na-
raven odmik v resignacijo in skepso, le —
tema nasproti pa se uveljavi nov razmah re-
ligiozne miselnosti. Sličen razvpj je stvarno
potekal v Shakespearovem času — prehod-
nem obdobju iz renesanse 16. v barok 17. sto-
letja.
Celjska uprizoritev Viharja (reži-
ser B. Gombač) je bila dokaj solid-
na. Predstava se je zlila v ubrano
celoto, h kateri sé družno prispe-
vali scena (Sveta Jovanovič), glasba
(Marjan Vodopivec) in koreografi-
ja (Metod Jeras). Med igralci je
Jeršinu vloga Prospera nedvomno
ustrezala, oblikoval jo je z resnobo
in premišljenostjo, Škof kot Kali-
ban je bil dokaj sugestiven; prijet-
na a včasih malce stilizirano zadr-
žana je bila Krošlova v vIogTAriela,
lirizem Ferdinanda in Mirande Bcr-
meževi in Mancejevi ni uspel v pol-
ni meri, prav posrečena pa je bila
komična dvojica Trinculo in Stefa-
no (Grubar in Pristov). V ostalih
vlogah je sodeloval še ves ansam-
bel, kot duhovi — plesalke in ple-
salci pa so svoje prispevali k pred-
stavi še nekateri celjski gimnazijci.
Kot celovita predstava, spoj Shakes-
peareve in Zupančičeve mojstrske
besede in gledališke realizacije B.
Gombača, pomeni Vihar vrh dose-
danje letošnje sezone in verjetno
bo s svojo poetično toplino in sli-
kovitostjo mnogo bolj pritegnil ob-
činstvo kot avantgardistični in inte-
lektualistični Zločin in kazen.
ANDRIJAN LAH
s polic Študijske knjižnice
»Pom?'er L M- L.: Zmote in resnica o
sÄU DLJub>jana 1964. S. 25269.
Bo,1. , R-: Omladina na putu bratstva.
^.,963. S. 25271.
kvouu,n GJ- R-: Teorija groteske. Sara-
Peč}. ?' S> 25272-
1963 e ,V" Anketna metoda. Ljubljana
SeV 2:i284-
"63. s	Nužnost 1 sloboda. Beograd.
e es'c K . i
25302/15 U JuB°s,aviJi- Beograd. 1963.
na0'»«« YV. L. S.: Druga svetovna voj-
Roui. jana 1964- S. 25384.
LJubl,t„au. P-: Zgodovina prihodnosti.
, >'aCa J964- S. 25382.
Jub|iu„	Kartagina in njen konec.
Ste™ ? 1964. S. 25383.
°bračai , o : Psihologija 1 medicina u sa-
_ Perše' »»0grad 1963- s- 25391 ■
25395	Lepoglava. Zagreb 1963.
Ss25397P A': P°rodično pravo. Zagreb 1963.
Se? 25359 M'sleči dvon°žec. Ljubljana
«fc&r G. Schreiber: Prljestalja pod
1^2. S. 25370.
i. e enoi-ЈД'. "snove razdeljevanja elek-
Li yc"vo ï ,' LJubljana 1964. S. II 3018.
®'1ава iL ^lske proslave Prvega maja.
1а<И. S. Ц MI17.
DA1VIL0 G0RINŠEK
šesldesetletnik
Popularna mariborska gledališka
osebnost Danilo Gorinšek obhaja 60-
letnico rojstva. Rojen 19. II. 1905
v avstrijsik Lipnici je preživel mla-
nost v Celju. Gimnazijo je študiral
v Celju in Ptuju, kjer je maturiral,
nakar, je nadaljeval študij na lju-
bljanski univerzi. Od leta 1922, ko
je bil prvič angažiran v mariborskem
gledališču do danes, je opravil v njem
veliko delo. Pred vojno je bil dram-
ski igralec, operni in operetni pevec,
tajik, baletni korepetitor, prevajalec
in urednik gledališkega lista »Zrnje«.
Po vojni pa se je uveljavil še kot re-
žiser, zlasti pa. je opravil pionirsko
delo kot lektor. Svojo kariero ja za-
ključil lani kpt direktor mariborske
Drame. Bil je izredno priljubl jen igra-
lec s širokim igralskim registrom in
so ostali v spominu zlasti njegovi ko-
mici liki.
Posebno pa je vredno omembe nje-
govo literarno delo, kjer je pri mla-
dini v svojih prisrčnih in občutenih
otroških pesmi zelo cenjen. Napisal
je ogromno število mladinskih pesmi
in pripovedk ter tri mladinske igre.
V knjižni izdaji je izdal 10 del, zlasti
mladinske pesmi. Veliko popularnost
uživa tudi zaradi svojih humorističnih
sestavkov, ki jih piše zlasti za ma-
riborski »"Večer« pod psevdonimom
D. Goflja. Bil je v tem žanru eden
glavnih Sotrudnikov predvojnega »To-
tega lista«, sodeluje pa danes tudi pri
»Pavlihi«. Pred zaključkom kariere
mu je Mestni svet mesta Maribora
izrekel posebno priznanje za njegovo
zasluge, ko mu je podelil nagrado za
življenjsko delo.
Dr. F. V.
Marš na Drino
T/. MESEC NA PLATNU. Prav je, da dane*
ponovno predstavimo jugoslovanski film. To
je Marš na Dri no, filmska zgodovinska repor-
taža o znamenitem pohodu srbskih rodolju-
bov na Drino, ki mu je 11. Puljski festival
podelil Srebrno areno. Vsebina: Beograd 1914.
leta, splošna mobilizacija. Srbska vojska ima
jasno nalogo — s forsiranim maršem je treba
pravočasno priti na področje Cera in zavzeti
položaje. Avstro-ogrska vojska mora zbežati*
na bosansko stran. V ta okvir znanih i.i ve-
likih vojnih dogodkov je režiser Zika Mitro-
vič vešče vpletel tudi nekatere dokumentär,
np posnetke, tako da predstavlja Marš na Dri-
no solidno filmsko delo, ki pa ima tudr*pre-
cej pomanjkljivosti. Namreč, skrbno priprav-
ljena režija ni znala vedno izpeljati vseh za-
mišljenih idej do konca. V filmu poudarjena
težnja po psihološki obravnavi osebne drame
se je tako spremenila v navadno plitvost in
površnost. Tisti drobni, dragoceni človeški
trenutki v vojni vihri s tem niso dobili za-
želene globine in resničnosti. Same grozote
in bolestne podobe vojne pa so se umaknile
režiserjevemu smislu za prikazovanje množič-
nih prizorov in prijetnih pejsažev. Ob tem
se človeku navsezadnje nehote poraja obču-
tek, da je vojna kar prijetna,in privlačna za-
deva. Pa vendar — ne glede na te pomanjklji-
vosti in na dejstvo, da nas film ne prevzame
kijub vsemu blišču, drži, da je to solidno
delo, da je zlasti odlična igralska zasedba, in
da je Zika Mitrovič zelo vešč, ali kakor pra-
vimo, izkušen režiser. Bati se je le, da mu v
bodoče to ne bi kdaj škodovalo . . .
J. V.,
Petrovškcga ni več
Vest, da je v prometni ne-
sreči, ki se je zgodila pred
dnevi pri Žalcu, izgubil živ-
ljenje Jakob Košec, nas je hu-
do pretresla. Neprevidnost in
vinjenost voznika motornega
vozila sta spet terjali krVa-
vi davek in izgubili smo dra-
goceno človeško življenje. Ja-
koba Košca — prijatelji so mu
rekli Hudo — se bodo spom-
nili tudi naši bralci. Bil je
dolgoletni dopisnik »Celjske-
ga tednika« in še lani smo pod
njegovim psevdonimom »Pe-
trovški« objavili /sestavek, v
katerem je grajal tiste brez-
vestne voznike, кГ ne pomisli-
jo. da s svojo neprevidno vož-
no ogrožajo življenja otrok in
odraslih ljudi. Nekaj mesecev
zatem je postal tudi 011 ena od
teh mnogih žrtev!
Ne vemo veliko o življenju
in delu našega Petrovšekega.
Nikdar nam ni pripovedoval
o sebi. Njegova ljubezniva,
prijazna in iskrena osebnost
pa nam bo ostala vedno v spo-
minu.
POD NEKDANJIM ŠENTJURSKIM CENT-
ROM SE JE V ZADNJIH LETIH RAZVIL
MODEREN TRG, V KATEREM JE KULTUR-
NO IN UPRAVNO SREDIŠČE ŠENTJUR-
SKE OBČINE. POLEG NOVEGA POSLOPJA
OBČINSKE SKUPŠČINE SO V LETIH VZNI-
KLE MODERNE STANOVANJSKI- ZGRAD-
BE, KI ZA SILO REŠUJEJO STANOVANJ.
SKI PROBLEM, IN SAMOPOSTREŽNA.
RAZSTAVA
IMPRESIONISTOV '
V VELENJU
V torek so v Velenju v raz-
stavnih prostorih delavskega
kluba otvorili razstavo sloven-
skih impresionistov Groharja,
Jakopiča, Jame in Sternena.
Otvoritvi razstave originalov
in reprodukcij naših likovnih
umetnikov je prisostvovalo le-
po število gostov, žal malo do-
mačinov.
O pomenu in vrednosti del
slovenskih impresionistov je
spregovoril akademski slikar
Lojze Zavolovšek, ki je kasne-
je v obliki klubskega večera s
pomočjo diapozitivov prika-
zal, kako smo Slovenci prav
s slikarji impresionisti dohite-
li razvoj slikarske umetnosti
v svetu.
ŠMARJE
ŽE DOBRA VOLJA
JE USPEH
IZ RAZGOVORA Z RUDIJEM MITROVICEM, PREDSEDNIKOM PRn
SVETNEGA DRUŠTVA V BISTRICI OB SOTLI
V manjših krajih, kot je Bistrica
ob Sotli, so stehet kulturnega in za-
bavnega življenja kulturno prosvet-
na društva, ki ponekod delajo bolje
ponekod slabše. V Bistrici so mož-
nosti za kulturno zabavno življenje
velike, saj imajo v prostorih zadruž
nega doma veliko dvorano in okusno-
opVemljen klubski prostor.
»V preteklih letih je bilo zabavno
in kulturno življenje v Bistrici ži-
vahnejše,« nam je uvodoma povedal
tovariš Mitrovič. »Zadnje čase pa
predvsem dramska sekcija, ki je bi-
la ena izmed najdelavnejših, ne mo-
re najti skupnega jezika, zato vlada
letošnjo sezono v tej dejavnosti
mrtvilo.
Po ureditvi klubskega prostora, v
katerega smo vložili veliko sred-
stev in nabavi novega kinoprojek-
torja, nam preostajašeureditev dvo-
rane, ki služi tudi za tedenske ki^
nopredstave.
i. Pri tem nam delajo težave
sredstva. Dvorana je namreč v sklo-
pu zadružnega doma, uporabljamo
pa jo mi. Zato kmetijska zadrugu nfc
prispeva sredstev za njeno ureditev
na občinski skupščini pa pravijo
naj sredstva prispeva zadruga, ker
|e ta lastnik. Zaradi tega nerazčiš.
cenega problema smo se našli v te.
žavnem položaju. Kazalo bi, da prj.
stojni činitelji čimprej rešijo vpra.
šanje lastništva.
V klubskih prostorih uspešno de
luje tudi knjižnica. Število izposoje,
valcev z leta v leto narašča, občutn«
pa se veča tudi knjižni fond, po ka.
terem radi segajo občani .
Posamezne sekcije društva so vse
leto dejavne, s svojimi programi s0
dobrodošle občanom, saj je večina
kulturnih prireditev dobro obiska,
nih. Letošnje mrtvilo v dramski sek.
ci j i se čuti. Nerazumevanje nekate.
rili članov ne bi smelo vplivati na
voljo drugih, toda kaj hočemo, tudi
to se dogaja«.
-ez
OBIsk PIONIRSKE KOMISIJE PPM
NAJBOLJE y ŠMARJU
PRETEKLI TEDEN JE OBISKALA ŠMA RSKO OBČINO PIONIRSKA KOMISIJA
DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE. SEZN ANILA SE JE Z DELOM SVOBODNIH
AKTIVNOSTI UČENČEV NA PETIH ŠOLAH V VEČJIH KRAJIH OBČINE.
Z občinskimi predstavniki so se pogovorjali
o nujnosti svobodne aktivnosti otrok in o
tem, kak odnos imajo do svobodnih aktivno-
sti posamezne šole. Člani pionirske komisije
so bili navdušeni nad šolo v Podčetrtku; de.
jali so, da lahko ta šola služi za zgled vsem
ostalim, saj so na njej organizirali vrsto de-
javnosti, v katerih se učenci poleg rednega
šolanja pripravljajo za življenje. Tako imajo
samopostrežno trgovino s šolskimi potreb-
ščinami in pošto s telefonsko centralo, udej-
stvujejo pa se tudi kot ribiči, tehniki čebe-
larji.
Zadovoljivo delajo tudi organizacije svo-
bodnih aktivnosti na šolah v Pristavi in Bi-
strici ob Sotli, medtem ko člani pionirske
komisije niso bili zadovoljni z delom na šo-
lah v Rogaški Slatini in v Šmarju pri Jelšah.
Na prvi šoli so pohvalili le tabornike, m
drugi pa mladinsko organizacijo. Seveda pa
je delo na večjih šolah neprimerno težje, saj
je skoraj nemogoče najti prostor, kjer bi
lahko uspešno razvijali svobodne dejavnosti
učencev.
Pionirska komisija je ugotovila dvoje: pe-
dagogi na marsikateri šoli bi morali živeti
v tesnejšem stiku z učenci in biti manj za-
posleni po vseh mogočih društvih in organi-
zacijah, nadrejene ali sorodne višje organi-
zacije pa bi morale bolj skrbeti za vzgojo
vodstvenega kadra.
J. LIPNIK
USPELA PRED VPLIVNA DEJAVNOST V LAŠKEM
PREMALO OLAJŠAV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vendar so udeleženci med razpra-
vo naglasih, da dosedanje olajšave
ne zadoščajo in da bo treba storiti
še več, predvsem pri uveljavljanju
pravic borcev kmetov. Odpis davka
v hribovitih predelih je bil dobro
sprejet, vendar so udeleženci nagla-
sili, da bi pri reševanju teh pro-
blemov morali storiti korak naprej s
tem, da bi jim omogočili nabavo
manjših kmetijskih strojev, kreditov
in posojil za ureditev stanovanj ter
gospodarskih poslopij. Iz podatkov
je razvidno, da bi borci potrebovali
za adaptacije hiš in drugih poslopij
okrog sto milijonov dinarjev posoji-
la, za novogradnje pa preko 90 mili-
jonov dinarjev. Pri nabavi drobne
kmetijske mehanizacije, ki bi bila
potrebna za večjo proizvodnjo ob
pomanjkanju delovne sile, ne bi
smeli uveljavljati visokih uvoznih
carin, predvsem pa bi morali ob tem
okrepiti kooperacijsko sodelovanje
kmetijskega kombinata s kmeto-
valci.
Ob zdravstvenem zavarovanju
borcev-kmetov so udeleženci opozo-
rili, da bi bilo trebanujnouvestibrez-
plačno zavarovanje tudi za vse bor-
ce-kmete. Iz podatkov je razvidno,
da je velik del borcev in sodelavcev
starih že nad petdeset let, slabega
zdravja in potreben zdravniške po-
moči ter stalnih pregledov. Delegati
so opozorili tudi na probleme bor-
cev-delavcev, ki nimajo ustrezne
kvalifikacije in šolske izobrazbe. Za
te borce bi morali v delovnih orga-
nizacijah omogočiti dodatno šolanje,
za starejše, fizično oslabele borce pa
možnost delovne prekvalifikacije.
Med razpravo je bilo naglašeno
tudi nesorazmerje med možnostmi
zaposlenih borcev in borcev-kme-
tov. Tako je bilo ugotovljeno, da
veliko število borcev-kmetov še ni-
ma uveljavljenih pravic za posebno
delovno dobo. Pri tem bi morale
krajevne organizacije hitreje reše-
vati ta vprašanja, ker je skoraj tri
četrtine borcev-kmetov star.ih preko
petdeset let.
Borci so z nezadovoljstvom ugo-
tavljali, da je majhno število bor-
cev včlanjenih v politične organiza-
cije, in da bo treba temu vprašanju
v bodoče posvetiti več pozornosti.
Poleg tega so naglasili, da je treba
nujno začeti z zbiranjem zgodovin-
skega gradiva in življenjepisov.
Skupščine sta se udeležila med dru-
gimgimi tudi predsednik okrajnega
združenja borcev Jože Jošt in pred-
sednik celjskega občinskega zdru-
ženja direktor muzeja NOB Cveto
Pelko. Za predsednika združenja je
bil ponovno izvoljen PETER HLA-
ŒC.
T. Sever .
Nova šola v Zrečah
VELIKA POMOČ TOVARNE
KOVANEGA ORODJA
Razumevanje gospodarske organizacije za
potrebe krajevne skupnosti še ni v številnih
krajih našlo pravih otipljivih oblik, zato
nam je primer v Zrečah še toliko dragoce-
nejši. Ce govorijo v Zrečah o krajevnih po-
trebah, potem so potrebe delavcev tovarne
kovanega orodja. In tako se sredstva, ki jih
kolektiv lahko nameni za krajevne potrebe,
prelivajo in Zreče postopoma spreminjajo
svojo podobo.
Tako je kolektiv doslej dal 10 milijonov
za novo šolo, 22 milijonov za cesto in 2,6
milijona za ostale potrebe.
Zrečani se dobro zavedajo, da trgovska in
gostiska mreža ne ustreza, posebej še sedaj,
ko nove cesto na Pohorje vse bolj nastežaj
odpirajo vrata turizmu.
V	kratkem bo tovarna organizirala reden
prevoz delavcev in drugih, predvsem šolarjev
iz vasi Skomarje, Resnik in Gorenje. Vsi ti
kraji bodo imeli dnevno po 10 zvez, kar bo
prav tako vplivalo na potrebe rasti trgovske
in gostinske mreže v Zrečah.
V	pripravi pa je urbanistični načrt uredit-
ve Zreč, pri čemer sodelujejo strokovne služ.
-J>e iz podjetja.
Letošnji program krajeve skupnosti predvi-
deva nadaljevanje dela na vodovodnem omrež-
ju, ureditev nekaterih mostov preko Dravinje,
asfaltiranje ceste v Zrečah in cestno raz-
svetljavo. Prepričani smo, da bodo letos uspelih
dokončati dela na šoli, pri čemer pričakujejo,
da bo tudi občinska skupščina prispevala s
sredstvi. Torej bogat program, ki se lahko
uresničuje predvsem takrat, kadar proizva-
jalci kot občani čutijo svoje dolžnosti tako
do podjetja kot do kraja, v katerem bivajo.
ROJSTVA — POROKE — SMRTI
V	času od 7. do 13. februarja sta se v La-
škem rodila dva dečka.
POROČILI SO SE: Ludvik Senica — elek-
tričar iz Debra in Olga Špilar — šivilja iz
Prebolda; Janez Gračnar — poljedelec iz Go-
rice in Angela Pečnik — poljedelka iz Veli-
kih Grahovš; Jože Jelene — poljedelec iz
Trobnega dola in Marija Hercog — poljedel-
ka iz Brez.
UMRLI SO: Marija Mlakar, roj. Kralj —
poljedelka iz Požnice (71); Marija Rataj, roj.
Piki — upokojenka iz Laškega (72); Neža
Frece roj. Novak — preužitkarica iz Olešč (81).
S POSVETA KMETIJSKIH STROJNIKOV IN TRAKTORISTOV V ŽALCU
REZERVE V RACIONALNEM
IZKORIŠČANJU STROJEV
Kmetijski kombinat v Žalcu sodi
med proizvodne organizacije, v ka-
terih dobiva mehanizacija odločilno
vlogo pri uspešni in ekonomski pro-
izvodnji. Največ sredstev so v pre-
teklih letih vložili v ureditev kom-
pleksnih hmeljskih žičnic in v me-
hanizacijo.
Minulo soboto so se v Žalcu sestali
kmetijski strojniki, traktoristi ter
drugi delavci v kmetijstvu, da bi
analizirali in razčlenili možnosti za
uspešnejše vključevanje mehaniza-
cije v kmetijsko proizvodnjo. Danes
odpade v tej delovni organizaciji več
kot polmilijonska vrednost osnovnih
sredstev iz strojnega parka na ene-
ga zaposlenega.
V omenjeni delovni organizaciji
so r zadnjih letih močno okrepili
mehanizacijo, vendar se še vedno
pojavljajo ozka grla v proizvodnji,
predvsem v delovnih in časovnih ko-
nicah. Med razpravo so tudi nagla-
sih nesorazmerje stroškov in de
lovnih ur za proizvodnjo hmelja na
1 hektarju v primerjavi s stroški
in delovnim časom v tujini, kjer so
znatno nižji. Ldeleženci so izrazili
mnenje, da bi čimprej analizirali po-
samezne delovne faze pri proiz-
vodnji hmelja ter tako povečali e-
dela. Tako bi pocenili proizvod-
njo hmelja in se uispešneje vklju-
čili v svetovni trg, kjer se konku-
renca iz leta v leto stopnjuje. Štu-
dijo posameznih delovnih faz pri-
pravlja Inštitut za hmeljarstvo, či;
gar predstavnik je ob tej priliki
pozval k sodelovanju vse praktike,
ki se s to problematiko srečujejo pn
vsakdanjem delu.
Poseben poudarek so dali udele-
ženci posveta raznim akvaram, za-
stojem in lomom v strojnem parku
ki krni, obenem pa pod ražnje pr°'
izvodnjo. Pri tem so ugotovili, da Je
nujno dodatno strokovno usposab-
ljanje kmetijskih strojnikov, ke^
kratek začetniški tečaj traktorist
nò nudi dovolj znanja in sposobnost
za delo s sodobnimi kmetijskih
stroji.
J. G.
LAŠKO
USPELA PRED VPLIVNA DEJAVNOST V LAŠKEM
Kandidati že znani
Politični akfiiv občine Laško je
imel te dni sejo, na kateri je raz-
pravljal o vsem do sedaj že oprav-
ljenem delu za bližnje volitve.
Tako je bila s tem v zvezi posve-
čena razprava predvsem akciji
okrog evidentiranja kandidatov in
bližnjih zborov volivcev. Splošna
ugotovitev potrjuje, da so vo-
livci .v dobi evidentiranja zelo na
široko razpravljali o evidentiranih
osebah, kar daje zagotovilo, da je
bilo to delo opravljeno z vso resno-
stjo, saj so v večini primerov pred-
lagali osebe, ki imajo največ moral-
nih in političnih kvalitet.
V dobi evidentiranja je bilo na po-
dročju občine Laško preko 80 raznih
sestankov, na katerih so volivci
predlagali 128 oseb, med njimi 31
žensk, za volitve v občinsko skup-
ščino. Za volitve poslancev posamez-
nih zborov skupščine SRS pa je bilo
predlaganih 29 oseb.
Predloge kandidatov iz vrst evi-
dentiranih za volitve odbornikov
skupščine občine so pripravili poli-
tični aktivi pri krajevnih organizaci-
jah Socialistične zveze.
T. K.
Š E NTJ U R
Hvaležni za pomoč
Ob koncu preteklega leta smo kmetovalci
v zaselku Pristava—Visoče kortčno dobili vo-
dovod ter s tem zdravo pitno vodo namesto
neustrezne, ki smo jo morali toliko let upo-
rabljati iz okuženih vodnjakov. Ob tem izre-
kamo kmetovalci omenjenega zaselka zahva-
lo zavodu za zdravstveno varstvo iz Celja ter
tovarišu Peterki, vodni skupnosti za porečje
Savinje in tovarišu ing. ,Lebanu za nesebično
pomoč in delo. Obenem se zahvaljujemo za
veliko pomoč Silvu Levcu iz Planine ter Celj-
skemu tedniku, ki je našo akcijd moralno
podprl.	i
Za kmetovalce iz Pristave
J. Pušnik
Pomanjkljivo zdravstveno
varstvo
Na Planini pri Šentjurju je slabo urejena
zdravstvena zaščita. Tako se dogaja, da se
občan ponesreči in mu ne morejo nuditi ni-
ti najosnovnejše, kajti na Planini ni mogoče
dobiti razen ob torkih in petkih, ko iz Rim-
skih Toplic pride zdravnik in medicinska
sestra, niti najosnovnejših zdravil ali zavo-
jev. Občani so že večkrat predlagali na zbo-
rih volivcev, da naj občinska skupščina za-
gotovi za ta teren vsaj eno bolniško sestro,
tako kot je bilo to preje, ker se zaradi od-
ročnosti kraja dogaja, da je zdravniška po-
moč predvsem pri poškodbah zapoznela. Ob-
čani so mečT drugim tudi predlagali, da bi
na Planini uredili nek prostor z najnujnejši-
mi zdravili, ki jih mora sedaj prenašati iz
mesta sprevodnik avtobusa.
ŽALEC
ROJSTVA — POROKE — SMRTI
V času od 7. do 13. februarja se v Žalcu
ni rodil nihče.
POROČILI SO SE: Janez Jelen — strojni
ključavničar iz Gomilskega in Bernarda Bol-
din — trg. pomočnica iz Gomilskega; Ferdi-
nand Krampač — kmet iz Gornje Bistrice in
Veronika Rojs — kuharica iz Šempetra; Šte-
fan Vučko — tesar iz Ižakovice in Ljudmila
Glušič — gospodinja iz Preleske.
UMRLI SO:	Franc Kok — upokojenec iz
Prapreč (63);	Marija Raček — upokojenka
iz Žalca (83);	Janez Mrgole — vojni invalid
iz Telč (31).
SMRT MARIJE TEREZIJI
(Avtomobilska zgodba)
»Pojdi nocoj z menoj na študentski večer
v Žalec!« S tem prijaznim povabilom me je
na celjski ulici ustavil moj dobri prijatelj
Lojze iz Žalca. Seveda sem z navdušenjem
pristal. Biti prijatelj lastniku avtomobila in
se z njim voziti — to je bilo samo v čast
meni, ubogemu pešcu.	>
»Torej se bova nocoj naplesala in nakroka-
la|« se mi je posmejal Lojze. Cez poldrugo
uro se najdeva na Trgu V. kongresa, tam
namreč parkiram svoj avtomobil.«
»Prav,« sem rekel, »jaz pa se medtem tudi
še obrijem in preoblečem, kajti v tvojem
Žalcu ti ne smem delati sramote.«
»Ob pol devetih me torej dobiš pri avtu ali
pa že kar v njem. Le zapomni si njegovo re-
gistracijsko številko C ' 17-80! Da pa te šte-
vilke ne pozabiš, védi, da je to letnica smrti
avstrijske cesarice Marije Terezije!«
Cez poldrugo uro sem bil točno na mestu,
v svoji najnovejši obleki, pripravljen na ju-
naške podvige kakršne koli vrste.
Na trgu so se gnetli avtomobili v dolgi,
zelo dolgi vrsti od Savinove pa skoraj tja
do Gledališke ulice. Bilo je gotovo več ka-
kor sto vozil, največ seveda fičkov, • nekaj
tudi imenitrtejših znamk, skoraj v vseh pa
se je v neonski luči daia prebrati označba
CE.
Prijatelja Lojzeta ni bilo tu nikjer videti.
Kateri teh avtomobilov je njegov? Menda
vendar ne kakšen navaden fičko? To sem
ga pač pozabil vprašati. Samo številko avto-
mobila mi je povedal. Katero že? Aiuti let-
nica smrti avstrijske cesarice Marije Tere-
zije!
Za vraga! Le katerega leta je umrla Mari-
ja Terezija? To je vsekakor moralo biti v
začetku prejšnjega stoletja, če ne že prej . . .
/ Obhodil sem vso dolgo vrsto avtomobilov.
Med njimi sta bila dva s sumljivima števil-
kama, eden 17-35, drugi pa 18-13. Ostale šte-
vilke so bile dosti višje. A prijatelja ni bilo
videti nikjer! Ni držal besede in se je v Ža-
lec odpeljal najbrž brez mene!
Nasproti mi je prihajal čeden mladenič.
Pod pazduho je stiskal več knjig in je sploh
bil videti učen.
»Dovolite!« sem ga prijazno ogovoril. »Naj-
brž ste študent in obvladate tudi znanje iz
zgodovine . . .«
»Nekaj tega gotovo,« mi je nekoliko začu-
den pritrdil.
»Rad bi vedel, katerega leta je umrla av-
strijska cesarica Marija Terezija, prosim.«
»Kaj pa hočete s tem? Komu pa naj bo to
važno?«
Tedaj pa — srečen slučaj! Na pločniku ob
cerkvi sem dohitel starega profesorja Janeza,
ki mé je nekoč učil zgodovino.
»Oprostite mi, tovariš profesor! Sem v tak-
šnem položaju, da moram takoj izvedeti, ka-
terega leta je umrla avstrijska cesarica Ma-
rija Terezija.«
»Kaj? Kaj vam je vendar, da vam kaj
takšnega prihaja zdajle na misel? Morda vam
ni dobro?«
»Prav nič slako mi ni,« sem odvrnil, »ven-
dar bi rad vedel, ali je Marija Terezija
umrla leu ШЗ ali pa leu 1813.«
»Nobena teh letnic ni prava,« mi je ra» ,
profesor. »Leta 1735 je v Banatu pnslo
upora Pere Segedinca. Bitka pri Lipsker"
je bila 1813, ko so Francozi nato izgubi»
di Ilirske province. Vendar se mi vaše
denje zdi nekoliko čudno .. .«
»Vse naj vam bo jasno, tovariš Pr0*^¡ K
Menim, da še normalno mislim. Gre IV
za neko avtomobilsko registracijsko števi .
ki sem jo pozabil, je pa istovetna z lßl
cesaričine smrti.«	c(
»A tako! No, zdaj vas pa že razuj" y
Veste: Avstrijska cesarica Marija Terezij ^
umrla 1780 po štiridesetih letih vladanjave¿
la je hči Karla Habsburškega. Rodila Jef ¡I
najst otrok. Na prestolu ji je sledil Jo¿e
Ali vam to zadostuje?«
»Najvažnejša mi je bila letnica cesai
smrti — 1780. Hvala vam!«	. p
»Vaše veliko zanimanje za zgodovino J ^
nenavadno, zato sem bil spočetka do ^Џ
zaupljiv. Oprostite mi! Ce boste pa sc „¡.
v dvomu glede kakšnih zgodovinskih '
me kar poiščite in rad vam bom Us < Џ
Vidim, da sem v vas, ki ste mi neko
dijak, zdal zbuditi ljubezen do spozn%ffl-
zgodovinskih dogajanj. Tega sem nei»
vesel...«	..	vfOl
Profesor Janez mi je prijazno segei
in odkorakal naprej po svoji poti. . tir
Še enkrat sem obhodil vse avtomobil • p
označbe CE 17-80 ni bilo na nobenemu*
jatelj Lojze naj se gre solit s svojih
vred in še s študentskim večerom >
Grdo mi je zagodel in tega mu ni*-
odpustunl
VABIMO VAS NA IZLETE:
«»«KVA—KIJEV—LENINGRAD — 11-
1-	M „otovanje po ZSSR z vlakom,
<tnev»° ' avlonom. Prijave do 15. 4. 1965.
8vioii1s\Î---stuttgart—München — Pet-
2-	avtobusno potovanje z ogledom sve-
dnevno ^ avtomoblIsklh tovarn »MERCE-
f>v;»0Z"n '»DEUTZ«. Prijave do 25. 2. 1965.
p£S« ctdnevno avtobusno potovanje za čla.
3-	Hm v MILANO RIM—SAN MARINO,
ne ^ jo 25. 2. 1965.
rrijiSUrUlnevno potovanje v BADGASTEIN.
jo 6. 3. 1965.
^Prvomajsko osemdnevno potovanje v PA-
S'. kombinirano z vlakom In avtobusom.
Ki« 4 dnevno avtobusno potovanje na sla-
^¿gjsko razstavo na DUNAJ. Prijave do
I. 3'0!wvno avtobusno potovanje v CARI-
DAD in SOFIJO. Prijave do 15. 4. 1965.
^ - Hnevno strokovno potovanje z letalom
8¿c«R z ogledom MOSKVE IN KIJEVA.
v - do 4- 3. 1965.
^3! dnevno avtobusno potovanje na AZUR-
¿BALO. Prijave do 27. 3. 1965.
№. 7 dnevni KOMPAS-ov RALLY z avto-
ui v RIM—NAPOLI—SORENTO. Prija-
m°do 27. 3. 1965.	é
ve.i 4 dnevno potovanje na II. internacio-
lni sejem knjige v BOLOGNO. Prijave do
t ч 1965.
o 4 dnevni obisk MILANSKEGA VELE-
SEJMA. Prijave do 15. 3. 1965.
§ RAZPISI
Snreimem takoj
2 VODOVODNO INSTALACIJSKA IN KLE-
PARSKA POMOĆNIKA in
2 VAJENCA ZA VODOVODNO INSTALA-
CIJSKO IN KLEPARSKO OBRT
i dovršenimi 7 razredi osnovne šole.
AVGUST ŠTOK
Splošno kleparstvo in
vodovodno instalaterstvo Celje
Ulica 29. novembra 7
RAZPIS
UPRAVITELJSTVO OSNOVNE ŠOLE ŠTORE
razpisuje delovno mesto
SNAŽILKE
na podružnični šoli Teharje.
Xastop službe je možen s 1. marcem 1965.
Interesentke naj vložijo pismene prošnje v
tajništvu osnovne šole Štore do 24. t. m.
•	PRODAM
Motorno kolo NSU PRIMA 175 ccm (800 km)
prodam. Naslov v upravi lista.
Moped Colibri prodam. Vprašati pri: mizar-
stvo štuklek, Celje, Cret, Kolmanova 13.
Malo rabljen zidan štedilnik prodam poceni.
Kumer Martin, Rudnik Pečovnik Celje.
10 ha zemlje vseh kultur, na sončni legi pro-
dam takoj. Rezec Jože, Reka 20 Laško.
Skoraj nov zidan štedilnik — desni prodam
ugodno. Magajna Justa, Celje, Žagarjeva 11.
Enostanovanjsko hišo s 40 a zemlje — cena
900.000 prodam. Naslov v upravi lista.
Prodam motorno kolo NSU PRIMA — letnik
1962. Vegova 4, Polule.
Otroško posteljico ugodno prodam. Vprašati
Pri: Železnik, Celje, Mariborska 5.
rord Taunus 12 M ugodno prodam. Naslov
v upravi lista.
Kabljeno pohištvo prodam ugodno. Ogled 28.
lebruarja 1965 od 10—13 ure. Dr. Lovšin,
prelje, Titov trg 6/1.
fstvo 3,5 ha z novo podkleteno hišo, go-
spodarskim poslopjem, sadonosnikom, 10
■"mut od avtobusne postaje prodam ali
namenjam za manjše. Naslov v upravi li-
Novejšo spalnico in ostalo pohištvo prodam
adl selitve. Naslov v "upravi lista.
•	KUPIM
Srednje velik vprežni voz, za 2 kravi, kupim.
•-Naslov v upravi lista.
kim6"0 mlatilnico in gumi . voz 16—18 col,
lahek Naslov v upravi lista.
v¡ ^vprežni voz kupim. Naslov v upra-
^PiaviSif"°Van-'e V CelJu kuP'm- Naslov v
^¡¿l hranjen šivalni stroj z okroglim čol-
ia-ii , upi: Uranjek Ivan, Crnova, Šent-
c — Velenje.
•	kino
»SVOBODA« — ŠEMPETER
CE,"6 2f- februarja 1965 — »IGRA RESNI-
Dne~~i. coski film
SVEia, ' fL:bruarja 1965 — »POT OKOLI
bne jugoslovanski film
ROCtA« febl uarja 1965 — «ROBERTO LA
<( ~~ italijansko-francoski film
oJNO »PARTIZAN« _ SEVNICA
POu T,ITldo 21. februarja 1965 — »FREDY
,Mi ZVEZDAMI« — ameriški lilm
MENoj ШагЈа 1965 — »DRAGA, OSTAMI
^^^ " ~~ zahodno-nemški film
Mo CENjenE NAROČNIKE PROSI-
VA 'tNAJ 0B SPREMEMBI NASLO-
LEG IJ° UPRAVI TEDNIKA PO-
POVEGA TUDI STAR NASLOV.
^ Kadar naročate list za
MAVÌ? IKE ALI ZNANCE- MORATE
KAd. STI TLDI NASLOV PLAČNIKA,
Nike Pa ^arocnino za sorod-
JEiuki. ALI ZNANCE PLAČUJETE,
EMní"ca časopisa.
SRPn!?LASE sprejemamo do
°E ÖO 11. ШЕ.
OBVESTILO UPOKOJENCEM, KATERIH
PREVEDENA POKOJNINA ZNAŠA MANJ
KOT 25.500 DIN, A NIMAJO PRISPEVKOV
ALI DAVKU ZAVEDENIH DOHODKOV.
Upokojencem, katerih prevedena pokojnina
znaša manj kot 25.500 din, a nimajo drugih
prispevkov aH davku zavezanih dohodkov gre
varstveni dodatek na pokojnino. Upokojenci,
ki takih dohodkov nimajo, naj dvignejo pri
oddelku za finance pristojne občine potrdilo
o tein, da nimajo niti oni niti njihovi dru-
žinski člani, ki jih vzdržujejo, prispevkom ln
davku zavezanih dohodkov. To potrdilo naj
priložijo zahtevi za priznanje varstvenega do-
datka. V zahtevi za varstveni dodatek Je po-
trebno navesti: ime in priimek upokojenca,
rojstni datum, številko pokojninske odločbe
ter točen naslov in jo poslati tistemu komu-
nalnem zavodu, ki pokojnino izplačuje.
Prevedena pokojnina Je manjša od 25.500
din na mesec za starostne upokojence, ki bo-
do ob prevedbi uvrščeni:
—	v XX—XII razred — ne glede na število
Het pokojninske dobe,
—	v XI razred — če Imajo 38 let ali manj
pokojninske dobe,
—	v X razred — «e imajo 37 let ali manj
pokojninske dobe, ^
—	v IX razred — če imajo 34 let ali manj
pokojninske dobe,
—	v VIII razred — če imajo 31 let ali
manj pokojninske dobe,
—	v VII razred — če imajo 28 let all manj
pokojninske dobe,
—	v VI in V razred — če imajo 26 let ali
manj kopojninske dobe,
—	v IV razred — če imajo 23 let ali manj
pokojninslce dobe,
—	v III razred — če imajo 21 let ali manj
pokojninske dobe.
Ce gre za upokojenko se zgoraj navadena
pokojninska doba zniža za 5 let.
Upokojenci, ki imajo sami ali člani njihove
družine prispevkom in davku zavezan doho-
dek, naj z zahtevo za priznanje varstvenega
dodatka počakajo, dokler ne bo izdan repub-
liški predpis, ki bo določil pogoje o pravici
do varstvenega dodatka za upokojence, ki
imajo prispevkom in davku zavezan dohodek.
Zahteve za priznanje varstvenega dodatka
naj upokojenci oddajo samo popoldne ob sre-
dah, če vložijo zahtevo osebno na komunal-
nem zavodu.
Upokojenci, ki jim je varstveni dodatek na
pokojnino že priznan, naj ne vlagajo nobene
zahteve, ker jim bo zavod ob prevedbi od-
meril varstveni dodatek po uradni dolžnosti
na podlagi prejšnjega potrdila o davku zave-
zanih dohodkih.
Ob tej priložnosti prosimo upokojence, naj
ne hodijo na komunalne zavode in na Repub-
liški zavod za socialno zavarovanje spraševat,
kakšna bo njihova prevedena pokojnina in
kaj morajo storiti za prevedbo, ker s tem
ovirajo reden potek prevedbe. V nujnih pri-
merih naj se upokojenci in zavarovanci obra-
čajo na zavode samo ob določenih dnevih
(praviloma popoldne), ko imajo zavodi orga-
nizirano informativno službo. Komunalni za-
vod za socialno zavarovanje Celje bo spreje-
mal stranke izključno ob sredah od 7. do 12.
in od 14. do 18. ure ter prosimo, da v osta-
lih dneh ne motijo Doteka dela.
Celje, dne 8. 2. 1965.
Komunalni zavod za socialno zavarovanje
i	Celje
OBVESTILO DELOVNIM ORGANIZACIJAM,
ZASEBNIM DELODAJALCEM
IN UPOKOJENCEM
V zvezi s pozivom Republiškega zavoda za
socialno zavarovanje v Ljubljani, ki je bil ob-
javljen v »Delu< 7. februarja 1965, sporočamo
delovnim organizacijam, zasebnim delodajal-
cem in upokojencem, da je skupščina Repub-
liške skupnosti socialnega zavarovanja delav-
cev SR Slovenije dne 11. februarja 1965 raz-
pravljala o vprašanju izplačevanja pokojnin
zaposlenim upokojencem. Sklenila je zahteva-
ti od Zvezne skupščine avtentično tolmače-
nje nekaterih določil novega zakona o pokoj-
ninskem zavarovanju, ki urejajo izplačevanja
pokojnine zaposlenim upokojencem. Skupšči-
na se namreč ne strinja z danimi zadevnimi
pojasnili Zveznega sekretariata za delo in
Zveznega zavoda za socialno zavarovanje, ker
meni, da niso v skladu s temeljnim zakonom
o pokojninskem zavarovanju. Glede na takšno
mnenje skupščine objavljamo naslednje:
1.	y smislu sklepov skupščine ne bodo ko-
munalni zavodi ustavili izplačevanja pokojni-
ne upokojencem, ki bodo po 1. marcu 1965
v delovnem razmerju in delali manj kot s po-
lovičnim delovnim časom, ki je predpisan v
tisti organizaciji, čeprav še nimajo priznane
pokojninske dobe — upokojenec 40 in upo-
kojenka 35 let. To pa vse dotlej, dokler ne
bo dala o tem vprašanju avtentičnega tolma-
čenja Zvezna skupščina.
2.	Tistim upokojencem, ki že imajo z od-
ločbo priznanih 40 oziroma žene 35 let pokoj-
ninske dobe (borci NOV pred 9. 9. 1943 in
španski borci 35 oziroma 30 let), so pa po
1.	marcu 1965 še v delovnem razmerju in de-
lajo poln redni delovni čas, bodo zavodi za
socialno zavarovanje izplačevali od 1. marca
dalje pokojnino samo v primeru, če bodo
predložili izjavo, da želijo prejemati pokoj-
nino. Opozarjamo pa te upokojence, da v
primeru, če se odločijo za prejemanje pokoj-
nine, izgubijo pravico do ponovne odmere
pokojnine, do česar bi bili sicer upravičeni
po določilih zakona po dopolnitvi treh let
pokojninske dobe po upokojitvi. S tem, da
se odločijo za prejemanje pokojnine namreč
prenehajo biti zavarovanci v pokojninskem
zavarovanju.
3.	Upokojenci, ki so bili po upokojitvi za-
posleni s polnim delovnim časom do 31. 12.
1964 in jim ta čas še ni štet za povečanje
pokojnine, niso pa zahtevali vštetja tega časa
že prej, naj sporočijo komunalnemu zavodu,
od katerega prejemajo pokojnino, ali naj se
jim ta čas prišteje k že priznani pokojninski
dobi ali ne; Tisti zaposleni upokojenci, kate-
rih pokojninska doba bi s prištetjem tega ča-
sa znašala 40 (moški) oziroma 35 (žene) let
(borci NOV pred 9. 9. 1943 in španski borci
35 oziroma 30 let), in kateri ne nameravajo
več zahtevati ponovne odmere pokojnine, naj
predložijo izjavo, da želijo prejemati pokoj-
nino. Le-tem upokojencem bodo zavodi izpla-
čevali pokojnino v polnem znesku od 1. mar-
ca 1965 dalje ne glede na to, če opravljajo
kakršnokoli delo.
4.	Delovne organizacije in zasebni deloda-
jalci so dolžni prijaviti pri njih zaposlene
upokojence v smislu našega poziva z dne 7.
2.	1965 ne glede na to, ali bo zavod upoko-
jencu izplačeval pokojnino ali ne. Poleg po-
datkov, navedenih v pozivu z dne 7. febru-
arja 1965, je treba za upokojence, ki so v de-
lovnem razmerju s okrajšanim delovnim ča-
som, v prijavi jasno in nedvoumno navesti,
kolikšen je dejanski delovni čas upokojenca
glede na polni delovni čas organizacije.
Prijaviti ni treba tistih upokojencev, ki
opravljajo kakšno delo na podlagi delovršne
pogodbe izven delovnega razmerja.
Spričo kratkega roka za predložitev prijave
in ker smo tik pred nakazilom pokojnin za
mesec marec, se zna zgoditi, da bi bila po-
kojnina nakazana tudi upokojencu, ki po
kojnine ne želi prejemati, ker hoče biti še
naprej pokojninsko zavarovan. V takšnih pri-
merih naj upokojenec ne sprejme pokojnine,
ki mu je nakazana za mesec marec.
Republiški zavod za socialno zavarovanje
,	Ljubljana
živinozdravniška
dežurna služba
Od 22.
do 29. februarja 1965
TISELJ MARJAN
veterinar
Celje,.
Savinjska ul. 3/II.
(Savinjsko nabrežje)
Telefon: 28-71
Ali imate v tujini sorodnika, prijateja, znanca?
Naročite zanj
mesečno ilustrirano revijo
rodno grudo
in vsakoletni zbornik
slovenski izseljenski koledar
Naši redni publikaciji RODNO GRUDO in KOLEDAR poši-
ljamo naročnikom — 'slovenskim izseljencem — v 36 različnih držav
\sveta. Bralci se preko njih seznanjajo z življenjem v Sloveniji in
Jugoslaviji in z življenjem naših ljudi v tujini. Z lepo slovensko
besedo in števlnimi fotografijami jih publikaciji povezujeta z
rojstno domovino in jih spominjata na rodni kraj.
RODNA GRUDA prinaša poleg zanimivih sestankov v slo-
venskem in delno v tujih jezikih razna pojasnila in nasvete o
zseljenskih vprašanjih, ki zanimajo naše dolgoletne in mlajše
izseljence, kakor tudi tste, ki so začasno na delu v tujini.
SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR pa je bogato oprem-
ljena ilustrirana knjiga trajne vrednosti, ki poleg koledarskega
dela in novic prinaša sestavke iz zgodovine slovenskega izseljen-
stva in mnogo drugega prijetnega branja.
RODNO GRUDO IN KOLEDAR naročite čimprej pri SLO-
VENSKI IZSELJENSKI MATICI Ljubljana, Cankarjeva l/II.
Komisija za razpis delovnih mest pri KRAJEVNI SKUPNOSTI
ŠTORE
razpisuje mesto
UPRAVNIKA
enot uslužnostnih dejavnosti: krojaštvo, pralnica, lkalnica, krpal-
nica in enote za vzdrževanje stavb.
Pogoj je, da je sposoben samostojno vršiti upravniške posle
navedenih dejavnosti.
Prošnje pošljite na naslov Krajevna skupnost Štore.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpisna komisija za imenovanja direktorja pri ,
Mizarskemu podjetju	/
»P O H IŠ T V O«
Celje Kersnikova —21
razpisuje mesto
direktorja
Pogoji: visoko kvalficiran delavec mizarske stroke s srednjo
strokovno izobrazbo in 5 letna praksa na odgovornem mestu.
Pismene ponudbe pošljite razpisni komisiji »Pohištvo« Celje,
do 5. 3. 1965.
Razpisna komisija delavskega sveta »MIZARSTVO« Rogaška
Slatina razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji:
da ima višjo ali srednjo ekonomsko šolsko izobrazbo s 5-letno
prakso na odgovornih fnančno-računovodstvenih delovnih mestih.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Nastp službe takoj.
Gradbeno podjetje »SAVA« Krško, Gasilska 4,
sprejme takoj ali po dogovoru
—	VEČ SKLADIŠČNIKOV ZA GRADBIŠČE NOVO MESTO,
ČATEŽ OB SAVI, KRŠKO IN SENOVO
—	VEC ČUVAJEV ZA GRADBIŠČA NOVO MESTO, CATEZ
OB SAVI, KAMNOLOM V BRESTANICI IN SENOVO
—	15 KV ZIDARJEV	v
—	10 KV TESARJEV.
POGOJI: ad 1) da ima srednjo strokovno izobrazbo in nekaj
prakse ali pa, da ima nižjo izobrazbo in vsaj 5 let prakse v tem
I>oklicu.
Kandidati pod ad 1. in 2. so lahko tudi upokojenci, če so po
Temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju lahko zaposleni,
ne da bi zgubili pravico do izplačila pokojnin.
Plača določena po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka, po
premijskem pravilniku in po pokebnem dogovoru.
Interesenti naj se osebno ali pismeno zglasijo v upravi pod-
jetja.
Razpis velja do zasedbe teh delovnih mest.
AVTOTURISTICNO PODJETJE
IZLETNIK
CELJE
Vam nodi vee turistične naluge.
IZLETNIK organizira tríete la potovanj«
po Jugoslaviji ln v .Inozemstvo i lastrtml tu-
ristični ml avtobusi — v sodelovanju ■ PUT-
NIKOM om Beograd;
IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine
na ladjah obalne ln prekooceanske plovbe,
postelje v spalnih vagonih, kušete na vseh
progah Jt In v Inozemstvu ter prodaja vo-
zovnice za avione;
IZLETNIK posreduje v najkrajšem ¿asu
nabavo potnih listov ln vizumov;
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva;
IZLETNIK daje brezplačno vse prometne
ln turistične Informacije, prodaja razglednice,
turistične publikacije ln dr.
Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih
potovanj, na katerih se boste seznanili z za-
nimivostmi naše lepe domovine ln drugih
evropskih držav. Poslužujte se vseh naših
turističnih uslug.
IZLETNIK organizira stalne enodnevne aH
večdnevne avtobusne Izlete v TRST in BE-
NETKE, po KOROŠKI in druga turistična
mesta tujih dežel.
DUNAJ — na 81. spomladanski velesejem v
času od 14. do 21. marca 1965. Vabimo de-
lavce v trgovini, industriji in obrti ter dru-
gih podjetij in ustanov, kakor tudi posa,
meznike.
MÜNCHEN — obisk mednarodnega obrt-
niškega velesejma od 18. do 28. marca 1965.
Zahtevajte program.
TURČIJA—BOLGARIJA — 8 dnevno avto-
busno potovanje v mesecu marcu.
MÜNCHEN — razstava gradbenih strojev
»Bauma«, v mesecu marcu.
Rok prijav za potovanje v marcu je 14. fe-
bruar 1965. — Pohitite!
Obveščamo kolektive, da sprejemamo naro-
čila za avtobusne prevoze na spomladanski
velesejem v ZAGREBU, ki se vrši v času od
17. do 25. aprila 1965. Ne pozabite pravočas-
no naročiti avtobuse!
IZLETNIK Celje se priporoča za Izvedbo
spomladanskih in prvomajskih izletov po do.
movini in v inozemstvo, ki jih prireja z last-
nimi turističnimi avtobusi.
Informacije in prijave pri IZLETNIKU
CELJE.
IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do
12. ure ter od 14.30 do 17.00 ure razen ob
sobotah popoldne.
Poslovalnici v Velenju In Krškem vsak
dan od 7. do 14. ure.
Za cenjeni obisk se priporoča:
IZLETNIK CELJE
Titov trg 3 — tel. 28-41
nasproti avtobusne postaje
RAZPIS
PODJETJE JAVNE NAPRAVE CELJE
razpisuje prosta delovna mesta
1.	USLUŽBENKO ZA ADMINISTRATIVNO
FINANČNA DELA
2.	KOMUNALNEGA NADZORNIKA
Pogoj: pod 1. Znanje strojepisja.
Prednost imajo osebe srednjih let.
Poudbe oddati osebno v upravi podjetja.
ф RAZGLAS
, lo
Skupščina občine Žalec obvešča vse volivce
svojega območja, da bodo kandidacijski zbo-
ri volivcev od 21. do 24. fiibruarja 1965.1
Točen datum, kraj i.i ura zbora bodo oz-
načili na individualnih vabilih.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
@SLUŽBE
Gospodinjsko pomočnico sprejme 3-članska
družina. Naslov v upravi lista.
Iščem slikarskega pomočnika. Naslov v upra-
vi lista.
ФRAZNO
Sprejmem otroka v varstvo za 8 ur dnevno.
Naslov v upravi lista.
Za sobo in kuhinjo ali večjo sobo, za dobo
3 let nudim posojilo. Naslov v upravi li-
sta.
Zlato žensko zapestno uro znamke »Aretta«
izgubljeno dne 10. februarja v mestu, vr-
nite prosim proti nagradi: Danici Maruša,
Celje, Cuprijska ulica 19.
Za pomoč v gospodinjstvu nudim sobo in
hrano, najraje mlajši upokojenki. Naslov
v upravi lista.
Sobo oddam ženski, ki bi mi v dopoldan-
skem času pazila otroka. Simon, Cesta na
Dobravo, 51. Celje.
Sprejmem mlajšo upokojenko za varstvo
otroka in polkvalificirano kuharico (lahko
upokojenko), blizu Ljubljane. Hrana in sta-
novanje zagotovljeno. Naslov v upravi lista.
0 STANOVANJA
Oddam prazno sobo pošteni in mirni ženski
srednjih let. Naslov v upravi listá.
Enosobno stanovanje v Slov. Konjicah za-
menjam za enako v Celju. Naslov v upravi
lista.
Nujno iščem prazno ali opremljeno sobo ne-
kje v mestu. Naslov v upravi lista.
Iščem stanovanje: sobo in kuhinjo za upo-
kojenko brez otrok. Naslov v upravi lista.
Mirna zakonca iščeta sobo za dobo 3 let. Do-
bremu ponudniku nudim visoko najemni-
no. Naslov v upravi lista.
Stanovanje na Otoku zamenjam za enako-
vredno ali večje v mestu. Naslov v upra-
vi lista.	,
Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam
solidnemu nameščencu. Naslov v upravi
lista.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
Petek, 19. februarja 1965 ob 15.30 uri:
W. Shakespeare: VIHAR. I. šolski popol-
danski abonma in izven.
Sobota, 20. februarja 1965 ob 19. uri:
W. Shakespeare: VIHAR. Abonma za de-
lovne organizacije in izven. Vsopnice so še
na raznolago.
Torek, 23. februarja 1965 ob 15.30 uri:
W. Shakespeare: VIHAR. V. šolski abonma
in Izven.
Sreda, 24. februarja 1965 ob 10.30 uri:
Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA.
Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA.
Zaključena predstava za Osnovno šolo Griže.
Sreda, 24. frbuarja 1965 ob 17. uri:
\V. Shakespeare: VIHAR. Abonma za upo-
kojence in izven. Vstopnice so še na razpo-
lago.
Četrtek, 25. februarja 1965 ob 11.in 20. uri:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
Gostovanje v Murski Soboti.
Sobota, 26. februarja 1965 ob 19.30 uri:
W. Shakespeare: VIHAR. Izven abonmaja.
Nedelja, 28. februarja 1965 ob 10. uri:
W. Shakespeare: VIHAR. II. nedeljski do-
poldanski abonma ln Izven.
OBISK PRI PARTIZANU CELJE - MESTO
UREDITI FIMNSIRANIE
Minuli občni zbor pripadnikov Partizana
Celje-mesto je nanizal spet celo vrsto proble-
mov tako v društvu samem, kot na splošno v
vprašanjih celjskega športa in seveda finan-
ciranja športne dejavnosti.
Društvo je bilo v preteklem letu
pred velikimi problemi. Od pred-
računa so za društveno dejavnost
dobili le 35 odstotkov dotacij in
tako so morali odnehati z dejav-
nostjo v košarkarski in rokometni
sekciji, odpadel je predvideni jav-
ni nastop, udeleževati se niso mo-
gli tekmovanj in slednjič so se mo-
rali odreči še nabavi prepotrebnih
novih rekvizitov. Poročilo blagaj-
nika je izkazalo preko 300.000 din
dolga. Iz poročil predsednika in
blagajnika društva je zvenela ena
sama misel, naj se financiranje
športa uredi z zakonom. Finančni
servis pri ObZTK pa naj bi v pri-
hodnje društva sproti obveščal, ka-
ko so sredstva posameznih dru-
štev izčrpana.
Pri vseh teh materialnih proble-
mih pa je v društvu članstva —
posebno mladine— zmeraj več in
tako se pojavlja že nov problem:
prostor in vaditelji. Za preko 350
članov, ki vadijo v osmih oddelkih
splošne vadbe ter v odbojkarski,
težkoatletski in namiznoteniški
sekciji je vsekakor premalo le 7
vaditeljev. Posebno splošna vadba
ne ustreza več sodobnim zahtevam,
zaradi tega so v minuli sezoni re-
gistrirali le nesodelovanje v tek-
movanju v orodni telovadbi.
Kvalitetno so pri društvu dosegli
večje uspehe v športnih sekcijah.
Tako se dvigalci uteži lahko po-
hvalijo z naslovom jesenskega ekip-
nega prvaka republiške lige, posa-
mezniki pa tudi v državnem merilu
že nekaj pomenijo. Atleti so na
občnem zboru kritizirali predvsem
nedejavnost Težkoatletske zveze
Slovenije, ki posveča premalo po-
zornosti društvom izven Ljublja-
ne. Pri namiznoteniški sekciji so v
pretekli sezoni dosegli največ uspe-
hov v tekmovanju pionirjev, med-
tem ko je odbojka iz prvotnega
rekreacijskega značaja že prešla
v določeno stopnjo kvalitete in ta-
ko je sedaj moška odbojkarska vr-
sta najboljša v okraju, medtem
ko so dekleta zasedla 6. mesto v
republiški ligi.
Z vsemi temi problemi smo se
seznanili na obisku pri društvu
Partizan Celje-mesto. Sicer pa ta-
kih in podobnih problemov nima-
jo samo oni. Lahko naštejemo še
celo vrsto »manjših« društev s po-
dobno problematiko — »manjših«
v dobivanju sredstev in delovnih
pogojev, toda velikih v dejavnosti
in velikih v skromnosti.
Nogometaši Kladivarja so preteklo nedeljo
odigrali svojo prvo letošnjo tekmo na Glaziji.
Pomerili so se z ekipo člana druge zvezne
lige Varteksa iz Varaždina, ki jim je v je-
senskem delu tekmovanja na domačih tleh
dala pravo lekcijo v borbi za točke. Tokrat
so se Celjani uspešno revanžirali — 4:1.
Bolj kot rezultat sam pa je razveseljivo dej-
stvo, da so Kladivarjevi igralci prikazali
kljub težkemu terenu dokajšnjo mero vzdrž-
ljivosti in uigranosti. Razen nekaterih neraz-
položenih posameznikov, so igralci dobro iz-
polnjevali svoje naloge in mnogoštevilnim gle-
dalcem vlili upanje na kar najboljši start v
spomladanskem delu tekmovanja v drugi
zvezni nogometni ligi. Na sliki eden izmed
redkih prizorov pred vrati domačinov. (Foto
Berk)
Množičnost ■ pogoj uspeha
NA PRVENSTVU CELJA ZA POKRITE PROSTORE JE NASTOPILO NAD 130
TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK. VIVOD POSTAVIL NOV SLOVENSKI REKORD V
SKOKU V VISINO ZA POKRITE PROSTORE.
V soboto in nedeljo je bilo v te-
lovadnici IV. osriovne šole atletsko
prvenstvo Celiò za, pokrite prosto-
re, ki se je odlikovalo po tem, da je
nastopilo zelo veliko tekmovalcev,
predvsem mladine. Ti so pokazali,
da ima starejša Kladivarjeva at-
letska vrsta za sabo lepo število na-
slednikov, ki bodo čez nekaj let pre-
vzeli njihovo mesto. Tekmovalci in
tekmovalke so se pofherili v treh
disciplinah: skoku v višino, metu
krogle in teku na 20 metrov.
Najboljši rezultat je dosegel
Branko Vivod, ki je v skoku v viši-
no postavil s skokom 207 cm nov
slovenski rekord za pokrite prosto-
re. Videlo se je, da je Vivod v od-
lični formi in je z lahkoto prema-
gal vse višine. Prav gotovo bi posta-
vil še boljši rezultat, če ne bi pri
višini 207 cm prenehal tekmovati.
$e nekaj ostalih rezultatov. V te-
ku na 20 metrov dolgi progi je bil
med člani najboljši Jesenek, ki je
pretekel progo v 3,0 sek. Enak čas
je dosegel tudi Ajclič, Kolnik pa je
bil za desetinko sekunde slabši. Med
mladinci sta bila najboljša Kranjc
in Šketa (3,2), med mlajšimi mla-
dinci Petrovič (3,2), med pionirji pa
Voglar (3,4). Pri članicah je zma-
gala Lubejeva s 3,3, med starejšimi
mladinkami Kclc (3,5), med rnlajši-
m imladinkami pa Ulaga (3,9). V
skoku v višino je bil pri članih prvi
Vivod z 207 cm, med st. mlad. Med-
vešek D., pri ml. mladincih pa Lam-
pret.
Višina ženske članice: Lubej
145 cm, st. mladinke: Kelc 145 cm
in ml. mladinke Kolar 130 cm. V
metu krogle je bil najboljši Pikula,
ki jo je vrgel 14,98 m daleč. Krf
»ОСЕРКОУ MOMORI AL« V TRBOVLJAH
Celjani nepremagljivi
V počastitev spomina partizanskega borca
in predsednika PD Trbovlje Borisa Ocepka je
bilo na smučiščih pod Kumom v nedeljo
meddruštveno tekmovanje v slalomu, ki so se
ga udeležili tudi celjski smučarji. Tekmovali
so posamezno in ekipno. Progi sta imeli dol-
žino po 400 m z višinsko razliko 150 m in 49
vratic.
Celjani so nastopili z dvema ekipama. Prva
ekipa v postavi Košić, Cater Pavel in Rosina
je po ^štirih letih spet osvojila ekipni pre-
hodni pokal. Drugo mesto je zasedla prva
ekipa Trbovelj, tretje pa druga celjska ekipa
v postavi brata Cetina in Srebot. Skupaj je
nastopilo 54 tekmovalcev.
Rezultati — člani: L Košič (Celje I) 99,2;
2. Cater (Celie 1) 103,4; 3. J. Cetina (Celje II)
104,0; 4. P. Cetina (Celje II) 107,8 itd. Mla-
dinci: I. Rosina (Celje I) 109,6; 2. Forte (Tr-
bovlje I) 111,9; 8. Srebot (Celje II) 128,9.
—iČ
MFDNARODNI KROS V ŽENEVI
USPEH VA2ICA IN CERVANA
Na nedeljskem mednarodnem krosu v švi-
carski Ženevi sta velik uspeh dosegla celjska
dolgoprogaša Cervan in Va/.ič. V konkurenci
najboljših tekačev i/, osmih držav sta dosegla
odlično uvrstitev: Cervan je prispel na cilj
peti, Važič pa četrti. Pred njima so bili le
trije tekači iz Sovjetske zveze. S to svojo
uvrstitvijo sta v veiiki meri pripomogla tudi
k odličnemu plasmaju • jugoslovanske eki-
pe, ki je zasedla drugo mesto.
SAH
V nedeljo je bilo v Zrečah okra jno posamezno
brzopotezno prvenstvo za leto 1965. Domačin
kot organizator tega tekmovanja, je organiza-
cijo odlično izpeljal. Sodelovalo je kar 33 ša-
histov iz Celja, Žalca, Velenja, Rogaške Slati-
ni e, Stor. Zreč, Konjic, Sevnice in Šempetra.
Igralci so bili razdeljeni v tri skupine, v
finale so se plasirali prvi štirje iz vsake sku-
pine.
Zmagovalec je bil Draksler Zvone, član
CSK é 10 točkami, sledijo Brinovec (Žalec)
8 točk, Bervar (Celje) 7 točk, Pertinač (Celje)
6	in pol točke, Štrajher in Janežič (Celje,
Store) 6 točk, Džurkovič (Rogaška Slatina)
4 in pol točke, Storman (Šempeter) 4 in pol
točke itd.
Zmagovalec prve tolažilne grupe je bil Ko-
vačič (Celje) 10 točk, sledijo Slapnik (Konji-
ce) 8 in pol točke, Lipnik (Rogaška Slatina)
7	točk itd.
Zmagovalec druge tolažilne grupe je bil
Godec (Velenje) 8 in pol, sledijo Bučar (Ko-
njice) 6 in pol, Jankovič (Konjice) 5 in pol
itd.	Pertinač
PIONIRSKO PRVENSTVO V SMUČANJU
ODLIČNA ORGANIZACIJA
Pionirskega prvenstva v smučanju preteklo
nedeljo pri Celjski koči se je udeležilo 180
pionirjev in pionirk iz 22 smučarskih klubov
in telesnovzgojnih društev. Nastopili so v
dveh starostnih kategorijah na dveh različ-
nih progah, ki sta bili odlično pripravljeni.
Največ uspeha so imeli pionirji in pionirke
iz Tržiča, ki so v ekipnem tekmovanju do-
segli najboljši rezultat. Kaj pa celjski pionir-
ji? Ekipno je I. ekipa pionirjev dosegla 10.
mesto, II. ekipa pa 12. mesto. Uspešnejše so
bile "celjske pionirke, ki so dosegle odlično
3. mesto. Med posamezniki se je S. Jezernik
uvrstil na 18. mesto pri mlajših pionirjih,
Klinar pa na 14. mesto pri starejših. Naj-
uspešnejša pionirka Oberžanova pa je bila
na 12. mestu.
Ko že go voi imo o tekmovalnih uspehih
celjskih mladih smučarjev pa ne smemo pre-
zreti še enega uspeha. To je odlična organi-
zacija v rokah celjskih smučarskih delavcev,
ki so skrbno pripravili proge, brezhibno iz-
peljali samo tekmovanje in slednjič kljub
skromni kapaciteti samega planinskega doma
poskrbeli za kar najboljše počutje mladih
tekmovalcev iz vse Slovenije. Ne smemo pre-
zreti tudi okusno opremljenega posebnega
biltena, ki je izšel pred in takoj po tekmo-
vanju z vsemi napotki in rezultati. Skratka
Celjani so spet dokazali, da znajo dobro pri-
praviti vsakovrstne športne prireditve. Orga-
nizatorjem so dali priznanje tudi vsi vodje
ekip, ki so enoglasno izjavili, da bodo na
prijetne smuške terene pri Celjski koči še
prišli.
—ed
V nedeljo so se na smučišču pri Celjski koči pio nirji pomerili med seboj
ттшшшшшш
Namesto napovedenaga turnirja
odbojkarskih moštev je v nedeljo
v telovadnici Partizana mesto gosto-
vala le ekipa odbojkarjev Fužinar-
ja iz Raven s svojim prvini in dru-
gim moštvom. V dveh prijateljskih
tekmah med odgovarjajočima eki-
pama Fužinarja in Partizana Celje
mesto so bili obakrat uspešni gostje
z rezultatom 2 : 0.
★
V	prijateljskem srečanju košar-
karjev šoštanjske Elektre in Celja
so bili uspešnejši Soštanjčani z re-
zultatom 79 : 7i (36 : 34).
*
Na 45-metrski skakalnici v Vele-
nju je bilo v nedeljo klubsko prven-
stvo domačega Rudarja v smučar-
skih skokih. Med člani je prvo me-
sto osvojil Bizjak z 218,4 točke (41,5
in 42). med mladinci pa Sredenšek
s 160,5 točke (35 in 34,5).
★
V	nedeljo so imeli svoj občni .zbor
plavalci celjskega Neptuna. Ko so
pregledali uspehe pretežno mladih
tekmovalcev in ugotovili predvsem
težko finančno stanje in pomanjka-
nje trenerskega kadra, so ostro ob-
sodili tudi diskriniinatorsko politiko
osrednje plavalne zveze v Ljubljani,
ki ne kaže niti najmanjšega zani-
manja za edini plavalni kolektiv na
Štajerskem.	«
V NEDELJO 28. FEBRUARJA SE
BODO CELJSKI GRAFICARJI POME-
RILI MED SEBOJ V VELESLALO-
MU NA CELJSKI KOCI.
Majdka Klarer, pionirka 2.5
razreda osnovne šole iz Celjn
nam je sporočila, da je razred
v katerega hodi. obiskal oeljskj
pesnik iu pisatelj Fran Roš. P¡0.
nirji so bili obiska neizmerno
veseli, kajti Fran Roš jim je dol.
go časa pripovedoval svoje pes.
mice in zgodbe. Majdka pa je na
koncu svojega ljubeznivega p¡.
semen napisala: »Veseli smo. da
bomo tovariša Roša zdaj poznali
tudi na ulici. Kadarkoli ga bo.
1110 srečali, se bomo spomnili nje.
govega obiska!
intervju
na stopnišču
V začetku februarja so se po kratkih
počitnicah na Zavodu za poučevanje tu-
jih jezikov zopet pričeli tečaji tujih jezi-
kov. Z dvema tečajnicama sem se srečala
na stopnišču zavoda in ju mimogrede po-
barala kako in kaj . . .
»K francoščini hodim«, mi je vsa ve-
sela pripovedovala mlada prikupna dekli-
ca iz Rogaške Slatine. »Prej sem že obi-
skovala začetni tečaj italijanščine — ker
pa je bilo za nadaljevalni tečaj premalo
kandidatov, sem morala presedlati. No, nič
zato, bom pa znala vsakega nekaj. Kako
je s plačilom učnine? Drago je že res
precej. Ne, ne plača mi podjetje; popol-
noma sama bom odštela tistih 28 tisoča-
kov. Veste pa pri meni to še kar gre, ker
se praktično učiva dve. Doma imam se-
stro, ki izredno študira in bo imela iz-
pit tudi iz francoščine. Tako jaz posredu-
jem naučeni tekst še sestri — kupili sva
si tudi plošče s francoščino — in upava,
da bo na koncu že še nekaj iz naju ...«
»In Vi,« sem pobarala znanko z ulice,
»hodite tudi k francoščini?«
»Ne, ne,« to je prekompliciran jezik;
sicer pa je v enem popoldnevu kar več
tečajev, in ne samo francoščina,« mi je
malce užaljeno dejala. »Tujega jezika se
učim zato, da bom s prijatelji, ki me od
časa do časa obiskujejo, lahko poklepeta-
la tudi v njihovem jeziku. Pa tuje revije
bom tudi lahko prebirala, ko so tako pe
stre in sem v njih dosedaj lahko le ogle-
dovala slike; nazadnje pa tudi zato -
več znaš, več veljaš.«	Dž—
/ Celjski trg
BREZ KONKURENCE
Značilnost tržnice v zadnjih
dneh je tale: konkurence ni sko-
raj nobene, razen pri jajcih, ki
jih je dovolj in jih prodajajo po
40 dinarjev eno. Tudi cene niso
kdove kaj konkurenčne. Na-
mesto. da bi bil družbeni sektor
tisti, ki se postavlja z nizkimi
cenami, pa se marsikdaj primeri,
da privatni proizvajalci prodaja-
jo dosti ceneje. Ker je tudi kva-
liteta njihovih pridelkov boljša,
je razumljivo, da potrošniki prl
njih raje kupujejo.
Krompirja je 11a tržnici inalo,
prodajajo pa ga po 60 dinarja
kilogram. Kislo zelje je po 120*
kisla repa po 100. fižol po 250, to
pa so tudi pridelki, ki gredo naj-
bolj v promet. Špinačo prodajaj®
po 600 dinarjev, radič po 1000, so-
lala pa se je podražila in Je
zdaj po 400 dinarjev kilogram;
Lepši dnevi so prenesli s seboj
tudi prvi regrat, ki pa je takp
drag, da človek presneto prem'-
sli. preden ga kupi. Tisoč dinar-
jev za kilogram regrata pa J1
res preveč!
Perutnine kot po navadi ni vf'
liko. Kadar pa se 11a trgu le znaj'
de kakšen petelin ali kokoška, Jf
treba zanj odšteti tudi tisoč pr''
sto do dva tisoč dvesto dinarje,:
RADIO CELJE _ ____
V tednu od 22. do vključno 28.
arja bo na srednjem valu 202 metrn ct
ska kronika vsak delavnik ob 17.00,
vestila in reklame ob 17.10, plošče P° zf.
Ijali pa ob 17.35. Razen tega se bodo 1
stile še naslednje oddaje:	,t.
ponedeljek, 22. februarja: 17.25 —
ni pregled;	.m.
torek, 23. februarja: 17.20 — mia0'
ska oddaja;
sreda, 24. februarja: 17.25 — iz °c
celjske občinske skupščine;	hi-
četrtek, 25. februarja: 17.25 — "3 q}-
sku pri krajevni organizaciji SZDL
berje;	^
petek, 26. februarja: 17.25 — deset >
nut z zdravnikom (dr. Bogomil
vec);	¡¡e-
sobota, 27. februarja: 17.20 — za P™
ten konec tedna;	vof
nedelja, 28. februarja: 12.00 — P°K\y
s poslušalci, 12.10 — obvestila in xr ¡ц
me, 12.25 — naši poslušalci čestitajo
pozdravljajo, 12.45 — Silva Radce"
Sreča (pesmi).
NK HUD AR VELENJE
NOVI CLAN SC L?
v
Se amaterji
Nogometni klub Rudar iz
Velenja je jesenski del tekmo-
vanja v vzhodni slovenski
conski ligi uspešno končal s
prvim mestom in ker bi ob-
držanje tega mesta pomenilo
avtomatični vstop v SCL (to-
rej v slovensko elito) smo no-
vemu predsedniku NK Rudar-
ja inženirju Mirku Lahu po-
stavili nekaj vprašanj.
—	Lahko upamo, da boste
v jeseni poleg NK Celje v
SCL?
—	Z moštvom, ki ga ima-
mo, upamo, da bomo uspeli
obdržati prvo mesto in s tem
seveda pričakujemo v jesen-
skem delu zanimivejše in vab-
Ijivejše tekme nà našem sta-
dionu.
—	Kaj pa srčdstva — slišal
sem, da potrebujete okrog 7
milijonov?
—	Za izvedbo tekmovan j in
druge stroške potrebuje naj-
manj 7 milijonov. K sreči se
lahko pohvalimo z velikim ra-
zumevanjem delovnega kolek-
tiva velenjskih rudarjev, ki
nas izdatno podpirajo, preo-
stalo pa bomo iskali z rekla-
mo.
—	V zadnjem času je tudi
pri NK Rudarju bilo precej
»uvoženih« igralcev?
—	S to prakso smo prene-
hali. Smo še na meji amate-
rizma in v bodoče bomo po-
svečali vso skrb domačim si-
lam, predvsem pa mladini.
Mladine, ki bi se rada pome-
rila v zelenem polju, je v Ve-
lenju dovolj, le dosedanja
skrb zanjo je bila tako pri
nas kot v okviru okraja pre-
majhna. Tekmovanj ni bilo in
tako smo vselej izgubili mla-
dinska moštva, ki niso imela
priložnost pomeriti se s kom.
—	Se to: 21. marca boste
startali na tujem igrišču v Ma-
riboru — kaj predvidevati?
—	S Kovinarjem v Maribo-
ru bo trda. Vsekakor bo to za
naše fante odločilna tekma, ki
bo odločala o prvem mestu.
J. K.
PROBLEM
Nekdo je nekje ¡znesel
problem. Kar tako, meni nič
tebi nič ga je iznesel javno,
ko kura jajce ga je spustil
od sebe in šel po svoji poti.
Kam, se ne ve. Ko bi ga bil
odložil za kak grm, inkogni-
to, ta zgaga! loda problem
je obležal na javnem mestu
in se ni zmezil nikamor, dok-
ler ga niso odgovorne osebe
odnesle na Faktorje, ki so ne-
in udoma zavihali rokave v
svrho rešitve istega. Najprej
se je sklicala pripravljalna
seja, na kateri so se sprejele
obrisne smernice, katere so
določale, da je Problem prej
kot mogoče predlagati v
pretres. Izvolili so štiričlan-
ski odbor, ki je na šesti seji
izvolil i/, svoje srede tričlan-
sko komisijo, ki je na števil-
nih posvetih sestavila organi-
zacijski plan, po katerem se
naj pristopi k takojšnjemu
reševanju Problema. Ko je za-
deva dotorej dozorela, so se
predlagale smernice za sklica-
nje širše konference, kjer naj
bi se izkristalizirale splošne
smernice za sestavo delovnega
predsedstva za izvolitev cen-
tralne komisije; le-ta je na
eni svojih poslednjih sej ob
koncu leta preložila sejo na
začetek prihodnjega leta, ko
naj bi se predlagal okvirni
program za sestavo temeljnih
smernic za smernice pri orga-
nizaciji posebnih komisij, ki
naj bi izdelale predlog za os-
nutek pravilnika, po katerem
bi se bilo ravnati glavnemu
strokovnemu svetu pri for-
miranju organizacijskega so-
sveta za dokončne smernice
organizacijske sheme delov-
nih komisij, ki naj bi izvolile
po enega člana v nadzorno ko-
misijo, katera bi skrbela za
čimprejšnjo pristopitev k iz-
delavi predlogov za priprave
delovnega načrta, da bi brez
odlaganja pričeli z reševa-
njem Problema. Hkrati pa je
iz j redna nadzorna komisija
določila glavno kontrolno ko-
misijo, ki je po živahni disku-
siji izdelala predlog za glavni
strokovni svet, glasom kate-
rega naj bi le-ta pri formira-
nju organizacijskega sosveta
nakazal siigestjie za se-
stavo posebnih kontrolnih
komisij z nalogo, da sprem-
ljajo potek pristopitve k Prob-
lemu in hkrati določijo pod-
komisje za izdelavo doku-
mentäre, na podlagi katere
naj se pošiljajo mesečna po-
ročila Faktorjem in izde-
lujejo raznobrvni grafikoni,
ki naj objektivno prikažejo
potek organizacijskih priprav
za dokončno in temeljito re-
šitev Problema. Izdelali so se
tudi priročni seznami s poseb-
nimi registri za orentacij.o in
koordinacijo med posamezni-
mi komisijami in se določil
referent za vsklajevanje re-
gistrov iu seznamov ter se po-
vabil strokovnjak ,za grafiko-
ne z ozirom na pomanjkanje
istega v kraju s Problemom.
Ko je bilo tako vse priprav-
ljeno iu se je sklicala skupna
konferenca delovnih in
kontrolnih komisij in podko-
misij, ter odborov, podod-
borov in strokovnih sve-
tov, se je večina izjasnila
za predlog predsednika delov-
nega predsedstva, naj se ta-
koj in nemudoma predloži
»aj se nemudoma predloži
Problem v svrho ogleda istega.
Odšli so ponj in se vrnili praz-
nih rok.
»Ni ga več,« so rekli pobito.
»Koga? Problema?«
»Da. Nekdo ga je odnesel!«
Po izčrpnih diskusijah se
je sprejel sklep, da se nemu-
doma ustanovi posebna ko-
misija, ki naj temeljito pre-
studi ra zbrano gradivo o pri-
pravah za reševanje Proble-
ma. da bo v skladu s
Pravilniki, določbami, sklepi
Î," smernicami, sprejetimi v
(,usu priprav, sprejela sklep,
('il se izdela osnutek za
s,uernice, ki l>i služile poseb-
nim delovnim komisijam pri
•azreševanju dolžnosti in
funkcij sedanjih komisij in
Podkomisij ter kontrolnih ko-
misij. svetov, sosvetov in od-
!>orov, formiranih v svrho re-
scvanja iznešenega in odlič-
nega Problema. Kajti tudi
i> uspelo izslediti odnešeni
' roblem, hi bilo treba skli-
(il,i pripravljalno sejo, na ka-
■ - bi se določile obrisne
' Venice in napotki v svrho
""Prejšnje rešitve istega.
SIMPLEKS
RADIVOJ REHAR
ZLATA ORHIDEJA
DOSEDANJA VSEBINA
Kq so se za potovanje temeljito pripravili, so
se s pomočjo starega zemljevida, ki ga je našel
Vinko v oporoki, odpravili na pot skozi madagaskar-
sko divjino iskat zaklad malgaškega kneza.
25¿
Meglovito ozračje je bilo soparno, da so se potili kakor
v parni kopeli. Iz močvar so se dvigali roji komarjev, ki jih niti
dim iz pipe ni mogel uspešno odganjati. Segli so po kininu, da
bi se obvarovali pred malarijo. Gozd so sestavljali visoki in vit-
ki evkalipti raznih vrst, sorbini in sikini. Redke goličave je pre-
raščala visoka in ostra trava, ki je segala ponekod do ramen in
še čez. Našli so tudi divje banane, ki so jim izvrstno služile za
osvežitev. Živali so, razen ptic, srečevali malo. Po trohnečih
deblih so cvetele krasne orhideje, le zlate niso mogli izslediti
med njimi. Po tleh so cvetele in dehtele neznane cvetlice. Tak
je bil ta pragozd, ki se je zdel, gledan z lad je, tako pust in eno-
ličen. V resnici je bil poln omamljivih divjih lepot. Napori jim
niso dovoljevali, da bi jih občudovali. Paul se je zanimal samo
za orhideje.
Potovanje je bilo težavnejše in zamudnejše, kakor so priča-
kovali. Pot, ki so jo prehodili prvi dan, jih je pripeljala komaj
do drugega na zemljevidu zarisanega znamenja, malega jezera,
ki ga je ustvarjala reka z večjim dotokorp. Ker se jim je zdelo
mesto najprikladnejše za prenočevanje, so se sklenili utaboriti
na njegovem trdnejšem bregu. Dan se je že nagibal proti veče-
ru, in ko zaide sonce, je brž trda noč. Očistili so izbrani prostor
in postavili za Paula, Jeane in Vinka šotor, medtem ko so se
nosači zavili za spanje le v volnene ogrinjače, podobne tistim,
ki jih nosi jo v Mehiki. Še prej so nabrali dračja, zakurili ogenj
in pripravili večerjo. Teknila jim je bolj kakor najizbranejše
jedi v najboljšem gostišču.
Pred mrakom je splezal Landec na mogočno staro drevo,
na katerem je zagledal orhideje. Dosegel jih je in le malo je
manjkalo, da ni od veselja telebnil na tla.
»Zlate „orhideje!« je zaklical s takim zanosom, kakor voj-
skovodja po dobljeni zmagi. Natrgal jih je velik šopek in našel
tudi dragoceno seme. Ko se je vrnil, ga je Vinko poprosil za
nekaj cvetov, da bi jih podaril Jeane.
»To bo prekrasen dar,« si je dejal, »vreden resničnega ob-
čudovanja. Redkokdaj je kateri najbogatejši evropski zaroče-
nec mogel pokloniti svoji zaročenki tako cvetje.«
Vrnil se je v taborišče, pa Jeane ni našel. Povedali so mu,
da je odšla proti jezeru. Napotil se je tja, da bi jo poiskal, pa
je nenadoma zaslišal njen obupni klic na pomoč. Planil je do
vode in videl, kako obupno se skuša rešiti pred krokodili, ki so
plavali že tik za njo. Le še trenutek, in prvi bi jo bil pograbil,
da je Vinko ni potegnil na breg, na katerega se zaradi strmine
sama ne bi bila mogla vzpeti. Pa še potem, ko jo je že potegnil
k sebi, se je skušal krokodil pognati za njo. Vinko je potegnil
samokres in ustrelil zver v žrelo. Zdrknila je nazaj v jezero in
za njo so izginili še ostali kajmani. Drgetajočo od groze, je golo
držal v naročju in jo poljubljal. Ovila mu je roke okoli vratu,
da se mu zahvali za rešitev.
Kaj se je bilo zgodilo? Jeane, ki je menila, da na Madaga-
skarju res ni nobene zveri, ki bi bila večja od mačke, je izko-
ristila priložnost, odšla do jezera, se na bregu slekla in skočila
v vodo, da se okopa in ohladi od tropične vročine. Že po prvih
plavalnih zamahljajih je opazila, kako se nad gladino dvigajo
26
grozeče krokodilje glave in se ji z vso nadlico bližajo. Zakričala
je, in zdaj je bila v rokah svojega rešitelja. Solze groze,/in ra-
dosti so ji lile iz oči na Vinkove prsi. Njene ustnice so mrzlično
iskale njegove in se tako zasesale, vanje, kakor da bi hotele iz
njih vsrkati vase pogum in pomiritev. Ko pa jih je odmaknila,
mu je z milino pogledala v oči in dejala tako resnično in iskre-
no, kakor nikoli prej:
»Rešil si mi življenje. Nikoli ti tega ne bom pozabila. Od
tega trenutka bo moja ljubezen do tebe resnična. Morda je
usoda .tako hotela? Moj Vinko...«
Vinko jo je hvaležno pogledal. V razburljivi sreči ni pazil
na njene besede in ni slišal nič drugega kakor samo to, da se
mu zahvaljuje, da ga ljubi in da je srečna.
»Kako ši mogla to storiti?« jo je vprašal. »Na madagaskar-
ski kopnini res ni od mačke večjih zveri, zato pa so vode polne
krokodilov-kajmanov.«
Ko se je oblačila, je Vinko skušal najti šopek zlatih orhidej,
ki jih je bil v grozi zaradi njenega krika na pomoč odvrgel.
Našel jih je pohojene, zdrobljene, nerabne. Veselje, da ji bo
poklonil tako izredno darilo, je utonilo v obžalovanju.
Tedaj so pritekli k jezeru tudi že Paul in nosači. Krokodil,
katerega je Vinko ustrelil, je bil tako močno ranjen, da ni
mogel več odplavati in se potopiti. Nosači so ga z zankami, ki
so mu jih vrgli okoli trupa, potegnili na kopno in do kraja po-
bili. Bili so vajeni takega posla. Na Paulovo prošnjo so ga odrli.
Koža je bila velika in lepa.
»Ko bo ustrojena,« je dejal Vinko, »si boš dala iz nje napra-
viti torbico^ čevlje in druge stvari, ki te bodo večno spominjale
na današnjo nevarnost in srečno rešitev. Malo jih je, ki se mo-
rejo ponašati s takimi spominki.«
Zaradi varnosti pred krokodili so sklenili tisto noč kuriti
ogenj in taborišče stražiti. Pri straženju so se zvrstili. Toda o
krokodilih ni bilo več sluha. Tako je minila noč brez dogodkov,
samo lemuri so vse do zore vreščali po bližnjem drevju in ve-
like kresnice so švigale sem in tja kakor žareče iskre. Divjina
je doživljata svoje nočno življenje.
if
Na nadaljnji poti niso doživeli nič posebnega, samo prodi-
ranje skozi pragozd je postalo še težavnejše in zamudnejše. Po-
tem so opazili, da se pričenjajo nosači čudno vesti in stikajo
glave v nekakšnem razburljivem posvetovanju. Ker so govorih
po malgaško, jih niso razumeli. Kmalu jih skoraj ni bilo več
mogoče spraviti na pošteno delo in na pot. Nazadnje so popol-
noma odpovedali,
Paul in Vinko sta menila, da žele s svojim obotavljanjem
izsiliti dodaten zaslužek. Ponudila sta jim ga, vendar zaman.
Soglasno so izjavili, da ne pojdejo dalje, pa če jim ponudijo
tudi vse zaklade tega sveta. Če žele beli ljudje napi rej, jim ne
morejo braniti; če jim je prav, bodo počakali nanje na kraju
zadnjega počivališča, da jim pomagajo pri vrnitvi, naprej pa
ne napravijo niti koraka.
»Tega ne moremo priznati!« je dejal Landec. »Pogodili smo
se, da nas boste spremljali do konca. Pristali ste in pristanka
ne morete prelomiti.«
27
»Zelo nam je žal,« Je odgovoril vodja, »vendar vam ustreči
ne moremo. Res je, da smo se pogodili, da vas bomo spremljali,
in tudi na dogovorjeno plačilo smo pristali. Ne moremo se pri-
toževati. Vendar...«
»Povej vsaj, zakaj ne?« je zarenčal Landec.
»Ker nam niste povedali, da želite v kraje, ki so prepove-
dani,« je po daljšem obotavljanju dejal Malgaš.
»Kako prepovedani? Zakaj prepovedani?« se je v pogovor
vmešal Vinko.
Vodja je pogledal svoje tovariše, jim nekaj dejal v njiho-
vem jeziku, čemer so prikimali, in nato rekel: »V gozdovih, ki
se dvigajo od tu dalje, bivajo zli duhovi in gorje človeku, ki
stopi na njihova tla. Če se sami želite srečati z njimj, je vaša
stvar, mi se ne bomo. V višinah so skrivnosti, ki jih nepoklican
človek ne sme spoznati.«
»Neumno praznoverje!« je vzkliknil Landec in zaklel. »Zlih
duhov ni ne tu ne kje drugje. In zakaj bi morali živeti prav
korak od tu dalje in ne tudi do tod? Će mi verujete, pojdite
dalje in pozabili boste, kako nespametna je vaša vraža.«
»Res je, kar vam govori gospod,« je potrdil Vinko. »Zlih
duhov ni in jih nikoli ni bilo. Če pa žive v gozdovih razbojniki,
se jih tudi ni treba bati. Oboroženi smo.«
vPoglcjte!« je dejal Landec n jim pokazal samokres. »S
temle morem pobiti ves zle duhove. Vas ni sram, da se bojite
stvari, ki jih ni, moja sestra pa, ki je ženska, se jih ne boji.«
»Prav res se jih ne bojim,« je pritrdila Jeane.
»Že mogoče,« je zamrmral Malgaš, »vendar dalje ne bomo
šli. Oprostite nam!«
Landec jih je nameraval z orožjem prisiliti k pokorščini,
pa ga je Vinko pregovoril.
»Ne bodo se vdali,« je dejal, »pa če jih tudi pobiješ. Vero
v duhove so jim vcepili tisti, ki niso želeli, da bi noga katerega
koli nepoklicanega člavcka stopila na tla skrivnostnega sveti-
šča in skrivališča zarotnikov. To nam bol j ko vse drugo potrju-
je, da smo na pravi poti in da je tam še vse tako, kakor je bilo.«
»Resnico si uganil,« je pritrdil Landec. »Tega se sam ne bi
bil domislil. Najbrž živi tudi knez še tam.«	^
»Morda je celo bolje, da nas ne spremijo do svetišča,« je
menil Vinko. »Kdo ve, kako bi nas .sprejeli v takem številu?
Naj ostanejo kjer žele! Sami pojdemo dalje, čeprav bo hudo.
Tolaži me prepričanje, da do svetišča rii več daleč. Nemara bi
bilo prav, da ostane tudi Jeane pri nosačih. Prihranili bi ji na-
pore in čuvala bi naše stvari, kar jih ne vzamemo s seboj.
it
»Nikoli!« je z vso odločnostjo dejala Jeane. »Z vama sem
prišla do sem in z vama pojdem do konca, četudi po samem
trnju.«
»Nemara ima Vinko prav in bi res bilo pametneje, da naju
ne spremljaš na nadaljnji poti, ki postaja korak za korakom
težavnejša,« je rekel Landec.
»Če me ne marata s seboj,« je kljubovalno vztrajala Jeane,
»kar pojdita sama dalje; prisegam pa, da vama bom sledila
kakor senca, ki se je ni moč znebiti.«
28
Paul jo je prijel za roko in odpeljal na samo, kjer se je
dolgo z njo pričkal. Ó čem sta govorila, Vinko ni slišal, menil
je pač, da jo želi s posebnimi razlogi pregovoriti, naj ne vztraja
pri svoji odločitvi. Ko sta se vrnila, sta bila hudo razburjena,
vendar je ni Paul nič več silil, naj ostane pri nosačih.
»Ni se vdala,« si je dejal Vinko. »Vztrajna je in nemara bo
res bolje, da ostanemo skupaj. Kdo ve, kako bi ji bilo pri tujih
nosačih sredi pragozda in v strahu, kaj je z nama.« Zdaj je bil
Celo zadovoljen in srečen, da se ni vdala.
Potovanje brez nosačev je bilo mnogo težavnejše kakor z
njimi, in tudi pot, ki je silila čedalje više navkreber, je posta-
jala korak za korakom neprijetnejša in napornejša. Plahe
duše bi se je bile ustrašile, Paul, Vinko in Jeane pa niso poznali
strahu. Junaško so trpeli napore. Tudi Jeane je pokazala never-
jetno žilavost. Rinila je dalje, ko da se bori za samo življenje,
ki bi ga utegnila, izgubiti če ne bi ostala poleg Vinka in Paula.
Vinko jo je čedalje bol j občudoval.
»Nikoli si ne bi mislil,« ji je dejal, »da si tako pogumna.
Vztrajnejša si ko midva s Paulom.«
»Kadar mi gre za nekaj, kar mi je drago in mi pomeni vse,
se ne vdam,« je rekla. »Ali zmaga ali pogin. Zdaj ne razumeš
mojih besed, pa jih boš kmalu. Samo nekaj bi še rada vedela:
me res tako zelo ljubiš, da bi v vsakem primeru želel postati
moj mož?«
»Kako more^ dvomiti,« je dejal. »Po vsem tem, kar sem
spoznal v tebi, bi te ljubil in se s teboj poročil tudi če ne bi
bila Landecova sestra, marveč najrevnejše dekle.«
»Hvala ti!« je šepnila in mu ljubeče stisnila roko. »Ljubi
me, kakor ljubim jaz tebe! Čc bi te izgubila, bi postalo moje
življenje brez smisla.«
»Zakaj govoriš tako obupano?« jo je vprašal.
»Ne terjaj odgovora; prosim te!« je rekla in položila prst
na usta.
Vinko se je ozrl in zagledal Landeca, kako se jima je ne-
slišno približeval, ko da bi hotel neopazen poslušati njun po-
govor. Jeane je naglo menjala vsebino in pričela pripovedovati
o nekem svojem doživljaju v rani mladosti, ko je za las manj-
kalo, da se ni utopila v ribniku svojih sorodnikov.
Vinko je moral po tem razgovoru tudi nehote premišljevati
o skrivnosti, ki je ni želela izdati. Podzavestno je čutil, da po-
staja Jeane čedalje skrivnostnejša, da mu nekaj prikriva in
tudi ni več vedra in nasmejana, kakor je bila prej. Kaj naj bi
bilo vzrok, ni mogel uganiti.
»Zakaj in čemu se z bratom prepirata?« se je vpraševal.
»Se ga Jeane boji? In če se ga boji, zakaj se ga boji? Ah, neum-
nost. Vsaka rodbina in vsaka družina ima skrivnosti, ki jih
nikomur ne zaupa rada. Nemara je tako celo bolje. Nespamet-
no bi bilo misliti, da ni Jeane še ničesar doživela. Nedvomno
skriva v svojih spominih doživljaje, ki jih tudi meni ne bi žele-
la odkriti, tudi jaz ji ne bi mogel zaupati vseh svojih nekda-
njih stranpoti. Navsezadn je so med njima tudi poslovne zadeve,
v katere se ne želim vtikati; vsaj dokler nisva poročena ne.
Pameten ženin napravi čez take stvari križ.«
Kje so vzroki za tako veliko število prometnih nesreč
KAJ POMENI OPRAVLJENI IZPIT
LANI STA DVE IZPITNI KOMISIJI, KI OBSTAJATA NA OB-
MOČJU CELJSKEGA OKRAJA, DOVOLILI OPRAVLAJTI VOZ-
NIŠKE IZPITE 5.152 KANDIDATOM, OD KATERIH JE 2.918
OPRAVILO IZPIT, 2.234 PA JE BILO NEGATIVNO OCENJENIH.
V ISTEM OBDOBJU JE 11 AVTO-MOTO DRUŠTEV IZDALO
12.472 POTRDIL ZA VOŽNJE Z MOPEDI. OBČINSKI ORGANI
ZA NOTRANJE ZADEVE SO LANI IZDALI ALI NA NOVO RE-
GISTRIRALI 2.053 MOTORNIH VOZIL IN IZDALI ZA PREIZKUS-
NO VOŽNJO 1.906 TABLIC.
POUČEVANJE KANDIDATOV
ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
V skladu z določbami pravilnika
o voznikih motornih vozil lahko kan-
didate za voznike poučujejo samo
društva (med pisanjem še ni bil
znan predlog o ukinitvi tega pra-
vilnika), ki so pooblaščena za po-
učevanje. Takšno poučevanje je pri
nas v veljavi že tri leta. V minulem
letu so pooblaščena društva pripra-
vila za izpit 5.152 kandidatov. Od
tega števila ni opravilo izpita 2.154
tečajnikov. Več kot polovica ome-
njenih kandidatov ni opravilo teore-
tičnega dela izpita. Ce analiziramo
te številke, lahko ugotovimo, da je
poučevanje kandidatov za voznike
motornh vozil pomankljivo.
Pri iteoretičnem delu tečaja je
opaziti, da društva v veliki meri ne
upoštevajo programov šolanja, saj
na tečajih ne predavajo predmete,
kot so prva piotnoč, tehnika vožnje
in motoroznanstvo. Dogaja se celo,
da predavatelji učijo udeležence te-
čajev cestno-prometne predpise na
pamet po testnih polah. Poleg tega
se dogaja, da pred izdajo potrdila o
uju ne preizkušajo,4če so (in v
kolikšni meri) slušatelji osvojili
predavano gradivo. Ni redek slučaj,
da društvo izda potrdilo o šolanju,
ne da bi kandidat prisostvoval teo-
retičnemu delu tečaja.
Praktično delo tečaja je poglavje
zase. Na splošno je. uveljavljena
praksa, da je instruktor svoje delo
opravil že s tem, da je kandidata
poučeval petnajst ur med vožnjo.
Inštruktorji premalo časa poučujejo
kandidate med vožnjo v nočnem ča-
su. Šolska vozila, s katerim se uspo-
sabljajo bodoči vozniki, so pogosto
slabo vzdrževana in neuporabna. Ob
tem se vsiljuje misel, da nekatera
društva stremijo bolj za finančnim
efektom, kot pa za kvalitetnim po-
učevanjem kandidatov za .voznike
motornih vozil. Kljub temu mora
kandidat odšteti tudi do 60.000 di-
narjev za tečaj, v katerem naj bi
se kvalitetno strokovno usposobil za
voznika motornega vozila!
^PEDI IN OSTALA MOTORNA
VOZILA
V prejšnjih sestavkih smo pisali
o velikem številu koles, ki jih upo-
rabljajo lastniki v mestnem in osta-
lem cestnem prometu. Po številu je
takoj za kolesi — moped. To lahko
motorno vozilo se je v velikem števi-
lu pojavilo na naših cestah šele pred
a. Slevilo mopedov zaradi ekono-
mičnosti in nekaterih olajšav pri
nabavi iz leta v leto narašča. Voz-
niki mopedov imajo nekatere olaj-
e pri pridobivan ju potrdil za voz-
niška dovoljenja. Tako so v minu-
lem letu avto moto društva izdala v
cel jiskem okra ju 12.472 potrdil za
vožnjo z mopedi.
'ooblaščena društva za voznike
mopedov le redko prirejajo poseb-
ne tečaje. Vozniki se za preizkus
ipravljajo sami, brez strokovnih
vodstev. Morda je tudi v tem nekaj
vzrokov za veliko število prometnih
nesreč, v katerih so bili udeleženi
mopedisti.
Občinski organi za notranje za-
deve v celjskem okraju so izdali
oleg že navedenega števila do-
voljenj za voznike mopediste v pre-
klem letu še 2.151 amaterskih, 234
poklicnih in 88 traktorskih vozniš-
kih dovoljenj. Iz statističnih podat-
kov je razvidno da ti organi vodijo
v svoji evidenci 15.186 voznikov a-
materjev, 2.641 poklicnih voznikov
in 91il voznikov traktoristov. Iz istih
podatkov je razvidno, da je bilo zad-
nje dni preteklega leta v celjskem
okraju v uporabi 4.120 osebnih vozil,
1.030 tovornih vozil, 4.797 motornih
koles, 132 avtobusov, 300 traktorjev,
349 prikolic in 105 specialnih vozil,
ali skupaj 10.833 vozil. Tu ni všteto
nekaj deset tisoč mopedov.
TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH
VOZIL
Za tehnične preglede motornih vo-
zil na območju celjskega okraja
obstojajo tri komisije pri posebej
za to pooblaščenih gospodarskih or-
ganzacijah, in sicer Avto Celje. Ag-
roservis Šempeter ter Prevoz Bre-
žice. Omenjene komisije so v ..mi-
nulem ^letu tehnično pregledale
11.559 vozil. Poleg rednih tehničnih
pregledov sodelujejo člani teh ko-
misij z uslužbenci prometne milice
jjri izrednih tehničnih pregledih. Pri
teh pregledih, ki jih opravljajo na
cesti ali v gospodarskih organizaci-
jah, je bilo ugotovljeno, da podjetja
slabo vzdžujejo vozila. Večina pod-
jetij stremi za tem, da vozila čim-
bolj izkoriščajo, pri tem pa zane-
marjajo in pozabljajo na varnost
prometa.
Z navedenimi sestavki smo želeli
vsaj nekoliko osvetliti vprašanja in
probleme, ki povzročajo posredno
ali nej)osredno tolikšno število pro-
metnih nesreč. Naš namen ni, da bi
kogarkoli opravičevali ali krivili.
Opisali smo nekatere probleme in
vzroke, sodbo pa prepuščamo bral-
cem in činiteljem, ki so za to kata-
strofalno številko žrtev v prometu
odgovorni. Ce bi ob koncu sešteli
in analizirali dane pogoje, bi ver-
jetno prišli do spoznanja, da nas
kvtošnje številke prometnih nesreč,
človeških žrtev in materialne škode
» akor ne bodo mogle osupniti, če
upošte^apio, da se število koristni-
kov cest iz leta v leto močno pove-
čuje.
J. Sever
Bežen pogled ob posnetku nam daje možnost, da v prvem trenutku oce-
nimo cestne pogoje, ki so več kot slabi. Velika, sodobna in hitra vo-
zila so v diametralnem nasprotju s cestnimi pogoji. Zato tovrstne slike
na naših cestah niso redke. Pri tieni pogosto kaznujemo le voznike.
Foto: J. Poljanšek
ŽRTVE PROMETA
PREVELIKA HITROST, VINJENOST
IN UTRUJENOST
Na cesti I. reda v Grajski vasi je
voznik osebnega avtomobila LJ 335-18
RUDOLF BREGAR doma iz Ljubljane,
zaradi utrujenosti, prehitre vožnje in
vinjenosti izgubil v blagem zavoju
oblast nad vozilom in zdrknil s ce-
stišča na travnik in se prevrnil. Za-
radi poškodb po prsnem' košu je
bil prepeljan v celjsko bolnišnico. Na
vozilu je nastalo za 100 tisoč dinarjev
škoda.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Voznik SREČKO SLUGA iz Strmca
je pred nedavnim peljal z Lave proti
Ostrožnemu. Na križišču Dečkove ce-
ste mu je z desne strani pripeljal na-
sproti FRANC BOHRC, doma iz
Ostrožnega. Pri zavijanju sta trčila.
K sreči ni bil nihče telesno poškodo-
van. Na vozilih je nastalo za približ-
no 300 tisoč dinarjev materialne ško-
de.
PRI SRECAVANJU STA SE
OPLAZILA
Na cesti tretjega reda med Kozjem
in Lesičnem je prišlo do prometne
nesreče v času srečanja. Voznik
CE 42-11 ANTON KROFL je vozil iz
Kozjega proti Lesičnemu. Na manj-
šem ovinku pri lesiškem kamnolomu
mu je pripeljal nasproti voznik
FRANJO DONCIC iz Kumrovca s to-
vornim vozilom KN 23.21. Zaradi ozke
in spolzke ceste ter nepravilnega za-
viranja je vozilo zaneslo, tako da sta
se oplazili. Na oesbnem vozilu je na-
stalo za 250 tisoč dinarjev škode.
S TRAKTORJEM V JAREK
Po klancu navzdol na cesti med
Blanco in Poklekom je iz neznanega
vzroka izskočila prestava na traktor-
ju, ki ga je vozil IVAN PAVLIC iz
Bla.ice. Traktor CE 60-46 h kateremu
je bila priključena enoosna prikolica
(na njej sta sedela IVAN COKAN in
ALOJZ PAVLIC) je začelo zaradL vse
večje hitrosti zanašati. Voznik je po-
skušal z manevriranjem obdržati vo-
zilo na cestišču, vendar ga je na za-
voju zaneslo s cestišča v tri metre
globok jarek. Voznik je padel pod
traktor, oba delavca sta že med vož-
njo skočila s prikolice. Voznik je ob
nesreči utrpel le lažje telesne poškod-
be, medtem ko je nastala na vozilu
večja materialna škoda.
S CESTE V DREVO
Voznik osebnega avtomobila CE
73-50 JAKOB GOLOB iz Šoštanja je
pred dnevi vozil v ranih jutranjih
urah po cesti prvega reda proti Vran-
skemu. Pred vasjo Prekopa je iz ne-
znanega vzroka z vozilom zavil na le-
vo stran cestišča, trčil v električni
drog, ga prelomil ter se pod cesti-
ščem z vozilom prevrnil na streho.
Poleg voznika, ki je pri nesreči utrpel
hude telesne poškodbe, da je še da-
nes v kritičnem stanju, so bili v vo-
zilu še IVAN MAJCEN, FRANČIŠKA
LEDINEK ter gostilničarka ŠTEFKA
TERCE iz Belih vod pri Šoštanju.
Voznik je kazal znake vinjenosti, zato
So mu odvzeli kri. Na vozilu je na-
stalo za 600 tisoč dinarjev škode.
S PRILAŠCENIM VOZILOM
NA MASKARADO
Minulo soboto je JOŽE LESJAK iz
Ljubnega samovoljno vzel tovornjak
CE 69-76, last komunalnega podjetja
Ljubno ter se z njim odpeljal na ma-
škarado v Mozirje. Po celovečernem
popivanju se je v jutranjih urah vra-
čal proti Ljubnemu. Ko je privozil
do vasi Podcelina, je med vožnjo za-
dremal in se zapeljal s cestišča preko
dveh jarkov še šestdeset metrov da-
leč po travniku, kjer je trčil v drevo.
Pri tem je na vozilu nastala za 800
tisoč dinarjev materialne škode. Les-
jak je vozil brez vozniškega dovolje-
nja. Organi varnosti so mu odvzeli
kri.
TRČENJE ZARADI VINJENOSTI
Na cesti drugega reda, malo pred
Laškim sta trčila kolesar JOŽE
FRECE iz Zalisc pri Libojah, ki se je
vozil brez luči po levi strani, in voz-
nik osebnega avtomobila LJ 90-87
VILKO NEMEC. Pri trčenju je bil
kolesar poškodovan in so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico. Oba vozni-
ka sta kazala znake vinjenosti.
NEPREVIDEN OTROK
V vasi Globoče na cesti prvega re-
da med Frankolovim in Konjicami se
je pri prometni nesreči težko poško-
doval petletni DRAGO POLAK iz Glo-
boč. Omenjeni malček je neprevidno
prečkal cestišče pred avtomobilom
MB 111-01, ki ga je upravljal VINKO
FERMIšEK doma s Ptujske ceste v
Mariboru. Malo pred nesrečo sta
omenjeno vozilo prehitevala dva avto-
busa. Takoj po zaključenem prehite-
vanju je skočil pred avtomobil Drago
Polak. Vozilo je otroka podrlo in ga
kotalilo med zaviranjem pred sabo.
Zaradi močnega zaviranja je vozilo
zdrknilo na rob cestišča, kjer je trči-
lo v obcestni smernik in nato še v
jablano. Polcf? otroka so bili poškodo-
vani še voznik in trije potniki. Na
vozilu je nastalo za 300 tisoč dinarjev
škode. Otrok je še vedno v kritičnem
stanju.
OB PREHITEVANJU PODRL PEŠCA
Po cesti prvega reda iz Žalca proti
Celju je minulo nedeljo peljal voznik
ALBIN REHAR iz Petrovč. Približno
200 metrov iz Žalca je dohitel pešč»
JAKOBA KOSCA iz Petrovč. Zaradi
tesnega prehitevanja je z desnim
prednjim žarometom zadel pešča ¡n
ga zbil na travnik. Ponesrečenec je
takoj po nesreči zaradi hudih poškodb
umrl. Voznik Albin Rehar je kazal
znake vinjenosti, zato so mu varnost-
ni organi odvzeli kri in vozniško do-
voljenje.
Smrtna nesreča pri delu
Na savinjskem odcepu železniške
proge med Polzelo in Šempetrom je
prišlo v bližini zaselka Ločica do
težke nesreče, v kateri je izgubil
žvljenje delavec Sekcije za vzdrže-
vanje proge iz Celja IVAN HOR-
VAT. Ponesrečenec se je s skupino
10 delavcev omenjene sekcije na-
hajal na progi v času, ko je iz Pol-
zele pripeljala trzina. ki jo je u-
pravljal IVAN FELDIN iz Celja. Po-
kojnik je iz neznanega vzroka sko-
čez tire v hipu, ko je pripeljala
trzina. Vozilo ga je zadelo in ga zbi-
lo po progi. Ponesrečenec, doma iz
Podvina pri Braslovčah je še istega
dne zaradi težkih poškodb v celjski
bolnišnici umrl.
TRAGEDIJA NA LOVU
Polbrata SILVO KLIN AR in
CVETKO MAROLT ob iz Rake pri
Laškem, sta se pred dnevi odpravila
na lov. Pred lovom sta se dogovori-
la, da bo šel Marolt po vrhu hriba,
Klinar pa ob vznožju, da bi se poz-
neje na določenem mestu* sešla. Ko
sia se razšla je Marolt precej časa
'-•»kal polbrata na dogovorjenem me-
stu. Ker polbrata dolgo ni bilo in se
ni oglasil na pozive, ga je šel iskat.
Našel ga je pod stezo nezavestnega.
Med preiskavo je bilo ugotovljeno,
da je iSilvu Klinarju spodrsnilo pri
prečkanju drče, po kateri so delavci
spuščali les.' Med padcem je padel
v drčo in po njej drsel še približno
petdeset metrov navzdol. Pri tem
se je težko poškodoval, tako da je
ljub zdravniški intervenciji v celj-
ki bolnišnici še istega dne umrl.
-ez
Dva požara
V minulem tednu sta izbruhnila
dva večja požara, ki sta povzročila
veliko materialno škodo. Tako je
zaradi neustrezne dimovodne cevi
izbruhnil požar na podstrešju sta-
novanjske hiše JULIJE PEPELA iz
Mozirja. Ogenj je uničil podstrešje
zgradbe ter štiri stanovanjske pro-
store. Žarišče požara je bilo v pod-
strešnem prostoru, skozi katerega
je bila napeljana železna dimovodna
cev iz mehanične delavnice VILIJA
MALOPRAVA, ki je tega dne kuril
peč v delavnici. Zaradi neustrezne
cevi so iskre zanetile lahko vnetljive
stvari, od katerih se je vnelo ostreš-
je.
Drugi požar je nastal zaradi otro-
ške igre na podstrešju stanovanja
RUDOLFA KOLARJA iz Brecljevega
pri Šmarju. Trinajstletni sin se je
namreč na podstrešju igral z vžiga-
licami. Med igro je zažgal star pa-
pir, od katerega se je vnela slamna-
ta streha. Zaradi hitre intervencije
sosedov in ostalih vaščanov, ki so
ogenj omejili, je materialna škoda
znatno manjša. Oba primera kažeta
na premajhno pazljivost in skrb, ki
se šele ob katarstrofi izoblikuje v
nesrečo.
-ez
[3] SALON
Dore Grün
V različnih podjetjih je toliko Japoncev, da
severnoameriški mogotci pošteno čutijo njihovo
škodljivost. Magnati so najprej intervenirali
pri direkcijah tistih podjetij, ki so bila vsaj del-
no v njihovih rokah. Toda brez uspeha. Japon-
ska delovna sila je zares tako poceni, da je no-
beno podjetje ni hotelo odpustiti. To bi bilo
tudi brez pomena, kajti če bi jo eno podjetje
odpustilo, bi jo sprejelo drugo. Da bi dosegli,
kar so severnoameriški finančniki hoteli dose-
či, bi morali trdno organizirati vsa podjetja. Tu-
di tega niso mogli doseči, kajti vedno se je naš-
lo kakšno samostojno podjetje. Takšna podjetja
bi še naprej obdržala ceneno japonsko delovno
silo, kajti tako bi na trgu nevarno konkurirala
tistim podjetjem, katerih delovna sila je draga.
Zadevo bi bilo mogoče rešiti edinole z zakonom,
ki vselej pomaga. V tem primeru je bila stvar
zelo zamotana. Zakon bi moral veljati namreč
tako v Južni kakor v Severni Ameriki, ker si-
cer nikakor ne bi mogli izriniti Japoncev z nji-
hovih delovnih mest.
Osaki je dobil nalogo, da prepreči sprejem
takega zakona. Ob tem mu seveda ni bilo naj-
bolj prijetno, saj ni imel pojma, kako bi mogel
preprečiti kaj takega. Edino, kar mu je dajalo
nekaj upanja, je bilo to, da od njega niso zah-
tevali kakšnega naglega dejanja, marveč so zah-
tevali, da opravi nalogo v letu dni. Japonci so
dobro računali. Vedeli so, da bo veliki severno-
ameriški knvital potreboval nekaj časa, preden
bo pritegnil javno mnenje' zoper japonske de-
lavce. Ameriški kapital je hitro pričel svojo
ofenzivo. Ustanovili so tajni odbor, njegov taj-
nik pa je bil neki diplomat, mlajši človek, po
poklicu sekretar mornariškega urada v Washing-
tonu. To je bilo vse, kar je Osaki vedel o svojih
nasprotnikih.
Daisy Green se je> še vedno zabavala v St.
Diegu, toda takšno življenje jo je pričelo poča-
si dolgočasiti. V uteho ji je bilo, da ima precej
denarja, katerega vsota bo še narasla. Mislila
je že, da bi se prenehala ukvarjati s takšnimi
posli in zapustila svojega delodajalca, ko je
njene misli prekinil dober znanec, Osakijev
agent. Daisy se je znašla v kupeju vlaka, ki je
peljal proti New Yorku. Bila je zadovoljna, da
se je rešila mornarjev.
Noge plesalke so zopet stopale po Brodwayu;
dva dni je bila popolnoma svobodna. V tem
času se je sicer zredila, Rendar je bila še vedno
zelo lepa. Agent, s katerim je pripotovala v New
York, ji je dal dovolj denarja, zato ga je lahko
zapravljala. Najela si je manjše stanovanje v
manjšem hotelu in poiskala svoje stare znance.
Našla je svoje varietejske prijateljice. Nekatere
so še vedno plesale, toda nobena izmed njih ni
postala velika zvezda; nobena ni naredila slav-
ne kariere in nobena ni dobila kakšnega mili-
jonarja.
Daisy Green ni vedela, da so jo v teh dveh
dneh, ko jih je tako lepo preživela v dragem
stanovanju New Yorka, budno spremljale oči
spretnih Osakijevih agentov. Japonec je izvedel
za vsako besedo, ki jo je izrekla. Bil je namreč
zelo previden. Zanimalo ga je, če bo Daisy pri-
povedovala, s čim se je ukvarjala v St. Diegu.
Daisy je na njegovo največje zadovoljstvo odlič-
no lagala. Ko je hotela ravno v kino, jo je Osa-
kijev agent prijel za roko in jo povabil v avto-
mobil. Peljal jo je naravnost k Osakiju. Pred
vrati se je agent poslovil, Osaki pa jo je peljal
v svojo delovno sobo.
To je bila največja soba v stanovanju. Ob
stenah so bile omare, polne knjig, kavč, nekaj
stolov in zelo velika pisalna miza. Kapetan Osa-
ki je bil majhen kot vsi Japonci. Vtem ko je
Daisy stala sredi sobe, ne da bi vedela, po kaj
je sploh prišla, je Japonec sedel za pisalno mizo.
Daisy je pomislila: no, ta je res podoben opici.
Stala je sredi sobe v plašču iz umetnega krzna,
z velikim klobukom, ki ji je zakrival obraz. Gle-
dala je po sobi in opazila, kako jo Japonec mot-
ri. Zdelo se ji je, da opravlja neke yrste izpit;
bila je prepričana, da ga bo dobro opravila in
da bo potem imela še več denarja v banki.
— Slecite se! je nenadoma rekel Japonec.
Daisy je mislila, da bo razgovor trajal dolgo,
pa je snela klobuk, slekla plašč in oboje vrgla
na kavč.
Ko se je približala Japoncu, jo je bežno po-
gledal.
RESNIČNO-DOŽIVETO-NAPISANO
GLAVA
NAPRODAJ
VII.
Po pripovedovanju Jožeta
Jeršeta piše Drago Hribar
Na vsem prostranem ozemlju
za begunce ni bilo koščka kruha.
Kakor daleč je segalo oko — ni-
kjer nobene hiše. To, kar so ime-
li, je bila dokaj različna telesna
vzdržljivost, od katere bo prav-
zaprav odvisno, kako dolgo bo
kdo vzdržal in kje bo končno na-
šel odrešitev.
Tavali so nazaj proti bunkerju,
od koder so jih bili pred šestimi
dnevi odpeljali v ujetništvo. To
je bila edina smer, ki se je zade-
la zanesljiva. Toda do tja je bilo
več hoje, kakor od tam do sem,
kajti zdaj so bili pošteno izčrpa-
ni.
Kmalu so izgubili prvega tova-
riša. Eden izmed treh Nemcev ni
mogel premagati žeje. Zabredel
je v močvirje in se napil umaza-
ne brozge. To pa je bilo zanj
usodno. Nekaj časa je še hodil,
nato se je pričel opotekati; za-
rnomljal je nekaj nerazumljivih
besed, se zgrudil in obležal. Pu-
stili so ga na mestu in šli dalje,
kajti smrt, četudi v lastnih vr-
stah, je bila dokaj vsakdanja.
Brezupne okoliščine so terjale
drugo prtev. Premagale so še ene-
ga Nemca, ki .se je z zadnjimi
močmi pognal naprej, kakor da
se hoče nečesa oprijeti, in omah-
nil. Zdaj jih je bilo še pet.
šli so dalje, vendar ne dolgo,
ko se je njihovo število spet skr-
čilo;. omagal je Norvežan. Smrt,
ki jim je hodila tako rekoč ves
čas za petami, jih je vse bolj pri-
J	ganjala. Vsak korak stran od nje
i	ji je bil še bližji. Da bi ji ušli, ni
j	bilo več misliti. Kljub temu so
i	bežali, kajti nihče se ni hotel
f	vdati. Osmi dan hoje je padel
|i	Švicar in »ekspedicija smrti« je
I'	Pustila za seboj še'en grob. Kma-
I1	'u za njim je izdihnil tretji Ne-
(I	mec. Tako sta Jerše in Čeh ostala1
I1	saina. Vedela sta, da je njune to-
i1	variše pobrala kužna voda, zato
t	sta se vzdrževala, da bi jo pila.
olla sta še pri zavesti; morala
J	sta priti za ysako ceno v Hanoj.
KONČNO SAM
(i	^opel tropski zrak ju je pošte-
i	n°v izsušil. Lakote skoraj nista
J	Več čutila, zato pa je bila toliko
(i	liuJša žeja. Nekajkrat sta se ko-
i	'"«/' premagala. Tako sta po enaj-
st.lh dnevih hoje prišla do vzpe-
|i	уПе> za katero je ležal pragozd.
li	s tem ko sta iskala najbližjo
!>	'ner proti Hanoju in markirala
,i	za seboj pot, da bi se v primeru,
l'	^ bi zašla, lahko vrnila nanjo,
\	d ? nenadoma zaslišala šum vo-
{	, ' je bruhala iz zemlje. Pov-
{	Pelasta se na vrh.
,'J	j^Z Ju bova prespala, je rekel
f Žejen... je zašepetal Čeh in
se napotil tja, od koder je pri-
hajal šum. Jerše je stopil za
njim.
Nekoliko niže je iz" zemlje
bruhala bistra voda. Čeh se je
z vsemi štirimi pognal proti nji,
prav tako tudi Jerše. Hlastno sta
jo pila, toda ker je bila mrzla, si
jo je Jerše grel v rokah.
Potem sta legla in zaspala. Po
tako dolgem času in tolikih pre-
hojenih kilometrih je bil to prvi
daljši počitek. Zjutraj, ko se je
pričelo svitati, je Jerše poklical
svojega tovariša, Ni se oglasil.
Poklical ga je še enkrat. Ker se
tudi tokrat ni oglasil, ga je dreg-
nil z roko. Tedaj je moral z gro-
zo spoznati, da je njegov tovariš
mrtev. V Jeršetu je za trenutek
splahnelo vsako upanje, da bi od
sedmorice sam ostal živ. »Zdaj je
vrsta na meni,« je pomislil iti po-
stalo ga je strah. Ne da bi okle-
val, je pokril mrtvega tovariša s
liosto, nato pa se spustil po po-
bočju navzdol.
Pozno popoldne je v daljavi za-
gledal prvo hišo. Zdaj ni mogel
biti več daleč od cilja, od Hano-
ja. Spomnil se je, da so jih od
tam peljali v ujetništvo; torej je
možno, da jim bo še enkrat pa-
del v roke. Zakaj se pravzaprav
sploh vrača tja? Tako dolgo je
hodil nazaj, šet njegovih sopot-
nikov beguncev je na poti po-
mrlo, zdaj pa se še sam, edini, ki
je preživet, izpostavlja nevarno-
sti in gre v smrt! Toda kam naj
bi šel drugam? Saj drugega iz-
hoda ni! Ko je tako razmišljal,
ni niti za trenutek podvomil, da
pot ne bi bila prava. Kakorkoli,
blizu je vas, ki jo mora doseči;
če je v njen Ho Ši Minhova voj-
ska, bo pač padel, če ni, se lahko
reši; kamorkoli drugam bi šel, ne
bi več vzdržal.
Mračilo se je že, ko je v bližini
vasi srečal neko domačinko. Za-
čudeno ga je 'gledala, kajti bil je
bolj podoben okostnjaku kot ži-
vemu clovèku. Ni ji bilo težko
opaziti, da človek pred njo že
dolgo Sii nič jedel. Zato ga je s
kretnjami vprašala, če je lačen
in če bi jedel. Jerše je seveda
prikimal. Ženska je iz torbe iz-
vlekla nekakšen sadež, podoben
ananasu; nato je rekla: — Ho ši
Minh, in uperila vanj roko, češ
da ga bodo ustrelili.
Legionarji pri jedi
GROBA KRŠITEV
DRŽAVLJANSKIH PRAVIC
Tovariš urednik!
Jože in Agica Dobrišek sta bila nosilca sta-
novanjskih pravic v Spodnjih Grušovljah, v
hiši s številko 33 (občina Žalec). Leta 1964
sta sprejela podnajemnico Marijo Marčen z
otrokom. Pristojni organ za stanovanjske za-
deve pri občinski skupščini Žalec je smatral,
da se je s tem Marija Marčen nasilno vselila.
Oddelek za gospodarstvo in družbene službe
občinske skupščine Žalec je z odločbo števil-
ka 36-130/64 — 3/15 z dne 15. 12. 1964 naložil
Mariji Marčen, naj se iz stanovanja izseli.
Ker je Marija Marčen zamudila pritožbeni
rok, je oddelek za gospodarstvo in družbene
službe občinske skupščine Žalec izdal sklep,
s katerim je dovolil izvršbo. Tako so 3. fe-
bruarja 1965 Marijo Marčen prisilno deložirali
v sobo, ki meri devet kvadratnih metrov. Po
tem ukrepu (po vsej priliki zakonitem, pa
vendar skrajno nehumanem) so prisilno izse-
lili tudi Jožeta in Agico Dobrišek, ki pa o iz-
selitvi nista prejela niti, odločbe niti obvesti-
la od pristojnega organa občinske skupščine
Žalec. Tega dne je bil Jože Dobrišek odsoten,
njegova žena pa se je zdravila v celjski bol-
nišnici. Skupina delavcev, ki jo je vodil
uslužbenec občinske skupščine Žalec, toVariš
Ludvik Drčar, je nezakonito naložila na trak-
torsko prikolico pohištvo, obleko in ostale
premičnine Jožeta in Agice Dobrišek. Vse to
so delavci brez prisotnosti uslužbenca občin-
ske skupščine odpeljali s traktorjem pred hi-
šo staršev Agice Dobrišek na Breg; pri Pol-
zeli št. 71, ga razložili in ga pustili na pro-
stem ter odšli brez vsakega pojasnila in brez
potrdila ali zapisnika, kaj so naložili in kaj
pripeljali. Pohištvo se je pri selitvi močno
poškodovalo, poleg tega pa je še 25 ur stalo
na prostem. Sedaj je spravljeno v drvarnici
Martina Ribiča na Bregu 71, Jože in Agica
Dobrišek pa sta ostala brez stanovanja. Agica
je bila dobra delavka in je pridno hodila na
delo v tovarno ter odplačevala potrošniški
kredit — za pohištvo. Ko je ležala v bolniš-
nici, si je dovolil uslužbenec občinskega
upravnega organa brez predhodnega upravne-
ga postopka ali vsaj obvestila o deložaciji,
meni nič tebi nič odpeljati pohištvo in ga pu-
stiti pod milim nebom.
Kako je mogoče tako ravnodušno mimo so-
cialistične zakonodaje, ki jamči državljanom
naše skupnosti zaščito njihovih pravic!? Ka-
ko je mogoče pozimi brez odločbe ali pred-
hodnega obvestila in brez prisotnosti priza-
detega postaviti premičnino družine pod milo
nebo?! Tu ne gre samo za kršitev zakona o
stanovanjskem razmerju, temveč za grobo kr-
šenje ustav>iih načel!
Čeprav nisem neposredno prizadet, čutim
dolžnost, da s takim postopkem seznanim
širšo javnost. Polde Ribič, Mozirje 190 ■
CE JE BILA PREPRIČANA, DA JI NISEM
PLACALA, ZAKAJ MI JE KONČNO LE
VRNILA DROBIŽ?
V petek dopoldne, 22. januarja letos, sem
doživela v celjski pekarni Center v Stanetovi
ulici grobost, ki me je presenetila. Naročila
sem kilogram kruha. Ker kilogramskih hle-
bov niso imeli, mi je prodajalka prerezala
dvokilogramskega. Dala sem ji tisočaka. Ko
sem nekaj časa čakala na drobiž, sem proda-
jalko opozorila, naj mi ga vrne. Vzkipela je,
češ da ji denarja sploh nisem dala. Zama.i
sem ji dopovedovala, da se moti. K sreči je
bilo v prodajalni več strank, ki so potrdile,
da so videle, ko sem ji bankovec izročila. Po
daljšem prerekanju mi je končno drobiž vr-
nila, ko sem odhajala, pa še navrgla žalitev:
»Pride po kruh brez denarja, pa pravi, da
mi je dala tisočaka!«
i "Prodajalka je danes gotovo že prepričana,
da sem ji denar res dala (saj je pač še isti
dan po obračunu videla, da sem imela prav).
Jaz pa nisem popolnoma prepričana, če je bi-
la prodajalka takrat prepričana, da nimam
prav. Vrnila mi je drobiž. Zakaj? Poleg dro-
biža pa še grobost. Anica Novačan, Socka
KAM SE TI TAKO MUDI?
Šofer avtobusa, ki je pripeljal letos 25. ja-
nuarja ob 16.55 v Šentvid, bi moral po mo-
jem mnenju imeti nekaj več občutka za pot-„
nike. Ko smo namreč izstopali, sploh ni do-
cela ustavil, ampak je počasi vozil naprej, da
so potniki na stopnicah izgubili ravnotežje.
Malo je manjkalo, pa bi bil padel, če me ne
bi še pravi čas ujel sopotnik, livar iz Štor.
Kam se ti tako mudi, šofer? Si pomislil, da
utegne biti med izstopajočimi tudi triinse-
demdesetletni invalid, ki bi bil skoro padel
pod kolesa? Josip Žlof, Grobel.io, Šentvid
KJE SO BLOKI?
Spominjam se, da so po celjskih zelenjad-
nih trgovinah nekaj časa uporabljali bloke,
kamor je prodajalka zapisala vsoto, ki jo je
kupec plačal. Zdaj že nekaj časa opažam, da
blokov ne pišejo več in da torej prodajajo
»iz denarnice v predal«, se pravi brez prave
kontrole denarnega prometa. Po vseh drugih
trgovinah dobiš kopijo računa, kar je gotovo
pravilno. Le zelenjadne trgovine se zdi, da
so izjema. Mislim pa, da nobena trgovina
(izjema so sicer zaenkrat še stojnice na trgu)
ne bi smela poslovati tako po domače. Ali
bi mi lahko uprava zelenjavnih trgovin v Ce-
lju razložila, zakaj v svojih prodajalnah do-
pušča tak nekontroliran način prodajé?
Ivan Vresk, Celje
пимт^^
TEMA ZA STARŠE # TEMA ZA STARŠE ф TEMA ZA S' |
JABOLKO
NE PADE
DALEČ.
Mnogi starši prihajajo v psi-
hiatrijske ambulante, kamor pri-
vedejo svoje otroke in prosijo
naj jih pregledamo, češ da so le-
ni itd. Domala vedno spoznamo,
da so otroci nervozni, zaradi
revrotičnih staršev. Lenih otrok
sploh ni. Če je otrok duševno
in telesno zdrav, potem je živa-
hen, vesel in poln življenjske
radosti. Če je pravilno vzgojen,
mora pokazati uspeh v šoli. Toda,
če je otrok »len«, je lahko nervo-
zen. V vsakem primeru »lene-
ga« otroka morajo vzgojitelji
najprej spoznati domači ambient,
v katerem otrok raste. Če odpra-
vimo domače konfliktne razme-
re. bo ozdravljen tudi otrok. Na-
vadno na roditeljskih sestankih
slišimo izjave: »Ne vom zakaj je
naš sin slab v šoli? Doma je u-
bogljiv. Nikoli ne reče, nočem.
Scer pa tega ne bi smel niti reči,
saj je moj mož zelo strog. Vsi
mu jiomagamo, a jiosebej moj
mož. On jiorabi ves svoj jirosti
čas za to, da otroka uči matemati-
ko. ..«
Če bi po takem dialogu vzgo-
jitelj napletel daljši razgovor, če
bi se jiobliže spoznal s pedago-
škimi metodami tako prizadev-
nih« staršev* potem bi verjetno
v -vsakem primeru spozñal, v ka-
ko težki atmosferi živi otrok. V
hiši vlada tih teror, ki ne tla po-
šteno dihati. Nič čudnega ni, če
tak otrok vso svojo najîadalnost
in življenjsko nezadovoljstvo za-
vrača na slabše šolske tovariše,
če je slab učenec.
Pred časom je prišel k meni
oficir .'s svojim dvanajstletnim
sinom. Prosil je, da "dečka ambu-
lantno pregledamo. Očetu se je
zdel nenormalen. Navajal je, da
je fant len, da se slabo uči, da si
je včasih sposoben zapomniti
prav vse, a drugič zopet nič. Po-'
vedal je, da je otrok pri učenju
raztresen, da je nemiren na.krat-
ko rečeno, da je težko vzgoji j iv.
Daljša ananliza pa je pokazala,
da je oče vse preveč strog. Za
kazen je otroka odtegoval mno-
gim prav nedolžnim otroškim
radostim. Sedel je z njim pozno
v noč p ri mizi in mu dobesedno
»vtepal« v glavo računsitvo in
druge predme.te. Pri tem je do-
stikrat zgubil potrpljenje, pa je
otroka kregal, žalil in tejjel. Pri
j)regeldu smo ugotovili, da je
fant normalno razvit, kazal pa
je znake nervoze. Otrok je ka-
zal nagnjenost k hitri utrujeno-
sti, močil je posteljo do desetega
leta, si grizel nohte itd. Pojasni-
li smo očetu, da je njegovo vzga-
janje nepravilno in inu priporo-
čili. naj vzame sinu dobrega in
veselega študenta za pomoč pri
učenju. Nekajkrat smo se pozne-
je še srečali in zvedeli smo, da
se je fant v šoli popravil, a tudi
oče je postal zadovoljen, pred-
vsem pa bolj kritičen do isvojih
vzgojnih napak. Tudi v tem slu-
čaju je bil oče nevrotična oseba,
o čemer je govorila njegova
življenjska zgodba.
Kot že rečeno, so nervozni star-
ši sami emocionalno zmedene
osebe, če so odrasli v hišah, kjer
ni bilo jirave družinske sreče in
toplote domačega ognjišča. Otro-
kom je potrebna prava roditelj-
ska ljubezen. Otroci si le-te ne
dajo nadomestiti z igračkami in
licerne rstvoin. Nekateri starši
pravijo, da nočejo otroku јзока-
zati ljubezni zato, ker bi se »po-
kvarili«. V resnici bržčas niso
niti sposobni, ljubiti svojega
otroka, tako kot je treba. Prav
tako je zgrešena pretirana skrb,
ker pogojuje pri otrocih jioznej-
še občutke negotovosti. Mnogo-
krat starši s svojim obnašanjem
in stališči vzbudijo pri otroku
sovraštvo, ki lahko nastane tudi
brez večje grobosti.
Dogaja se skoraj vedno, da
starši, ki si v svoji mladosti niso
pridobili dovolj gotovosti, sovra-
žijo nebogljenost svojh otrok.
Kaznujejo otroke, če jih je strah,
kadar morajo ostati sami in celo
v temi. Če starši niso imeli uspe-
ha v lastnem življenju, potem
navadno ne ojjrostijo svojni otro-
kom prvih neuspehov v šoli. Svo^
jo skrb za otrokovo bodočnost,
ki bi naj bila boljša od njihove,
manifestirajo tako, da na surov
način vsajajo otrokom šolsko
gradivo. Razumljivo- je, da pri
tem nimajo uspeha, ker otroku
strah zavre vse intelektualne
funkcije, ker se ne morejo skon-
centrirati. Neprestana grobost pa
poraja nevrastenične simptome,
katerih glavna manifestacija je
utrujenost. Starši, pa tudi učitelji
in profesorji, navadno napačno
razumejo to utrujenost kot le-
nobo, in to dejstvo je izVor težav
za otroka. Dr. Miloš ščelovič
PRIHODNJIČ: Dolg staršev in
otrok...
SKOZI SVINČENO TOČO
Ni ZNANI OSWALDO V DVOJNIK
ČUDNO NAKLJUČJE
Popolnoma upravičeno se torej
vprašamo, kdo je bil tisti odlični
strelec, ki je nekaj dni pred Ken-
nedyjevim ubojem tako vztrajno
vadil na obeh streliščih v bližini
Irvinga, in to s puško, ki je bila
začuda močno podobna Oswaldo-
vi ter je imela enak teleskopski
vizir.
\Varrenova komisija je to vpra-
šanje samo mimogrede načela.
Komisijo niso zanimale podrob-
nosti, temveč se je zadovoljila s
tem, da je ugotovila, kako je bil
neki neznanec, za katerega je kar
šest priclrdiio, da je Oswald, ne-
verjetno podoben pravemu Os-
waldu. V temeljiti raziskavi Ken-
nedyjevega uboja kar mrgoli šte-
vilnih naključij in zato je komi-
sija tudi to naravnost fantastično
podrobnost uvrstila le kot na-
ključje v verzijo uboja.
Prav tcu dokazano »naključje«
pa daje osnovo za logično skle-
panje.
# V bližini Dallasa je v tem
času živel človek, ki je bil never-
jetno podoben Oswaldu.
ф Ta človek je bil izreden stre-
lec in se je temeljito trudil, da je
prav z izzivajočim načinom do-
kazal gledalcem svojo veščino
streljanja.
ф Imel je inozemsko puško —
podobno kot Oswald (puški Mau-
ser ali Carcano £ta po obliki sko-
raj enaki) — in na njej pred ne-
davnim montiran japonski vizir,
s ф Vadil je na obeh streliščih
j v neposredni bližini Irvinga, Os-
¡waldovega mesta bivanja.
Mar je to res le naključje ali
pa se morda za tem nekaj skriva?
Afera Ryder (prodajalec šport-
nih potrebščin) nikakor ni šla v
račun Warrenovi komisiji. Med-
tem ko so zadevo s strelišča lah-
ko zavrnili kot nepomembno na-
ključje, to niso mogli storiti z
naročilom za montiranje vizirja,
ker je bilo ob tej priliki izgovor-
jeno ime »Oswald«. Ta priimek
je redek in v poročilu komisije
je zapisano: »Ne v Dallasu niti
v Fort Worthu nismo našli člo-
veka s priimkom Oswald, ki je
v irvinški trgovini naročil popra-
vilo puške.«
Iz te trditve pa lahko sklepa-
mo, da je Ryderova stranka bil
morda Lee Harvey Oswald ali pa
je nekdo namerno izgovoril nje-
gov priimek. Ker pa je Oswald
že imel puško in na njej japon-
ski vizir (trditev Warrenove ko-
misije), so se odločili, da razišče-
jo, če Oswald ni imel dveh pušk.
Žal je ta sum v preiskavi odpa-
del.
PRISTRANOST KOMISIJE
Komisija se je nenadoma zna-
šla v zelo neprijetnem položaju.
Medtem ko je Ryderov kupec iz-
javil, da se piše Oswald, čeprav
je komisija ugotovila, da to ni
mogel biti pravi Oswald in ker
niso našli nobenega drugega Os-
walda, ki bi lahko to bil, je po-
stalo jasno, da je nekdo dva ted-
na pred ubojem predsednika, za-
vestno in namerno »dal« pomerm
ben dokazni material proti Lee-
yu Harveyu Oswaldu. V primeru
procesa bi takšen dokaz bil odlo-
čilen.
DA BI RAZISKALI UČINEK VSEMIRSKE RADIACIJE DELAJO AMERIŠKI ZNAN-
STVENIKI EKSPERIMENTE Z ROBOTI — »PLASTONAUTI«. ROBOTI IMAJO V GLAVI,
PRSIH, ŽELODCU IN DRUGIH DELIH TELESA SPECIALNE IONIZIRANE CELICE.
CE JIH IZPOSTAVIJO RADIACIJI, IZZOVEJO SLAB ELEKTRIČNI TOK, KI GA JE
MOGOČE MERITI S TEM BODO LAHKO TOČNO DOLOČILI STOPNJO RADIACIJE.
шш2шзмшт ¡
Nerazumljive vojne akcije §
ZDA v Aziji so uganka, ki še \
ni razvozlana. Kaj hoče Anie- |
rika doseči s tem, ko se igra \
z ognjem, ki lahko povzroči \
svetovni pozar? Komentator- 5
ji so zelo različnih mnenj. Eni i
trdijo, da je vse skupaj le pri. ^
siljevanje in pridobivanje bo- 5
Ijših pozicij pri končnih raz- |
govorih, po katerih bi Ameri- s
čani odšli s tega poročja, dru- |
gi pa so mišljenja, da je to \
resna odločitev vojaških kro- $
gov, da se vojna razširi in če I
bi bilo potrebno prenese tudi ?
na Kitajsko. Kdo od teh ima \
prav, bo pokazala prihodnost. I
Ker ZDA niso podpisnice te- 5
nevske konference, se tudi ne \
smatrajo in se .nikoli niso \
smatrale obvezne spoštovati Ì
njene zaključke. Enostavno ;
so zamenjale francosko upra- 5
vo in vojaške enote ter pod \
pretvezo, da ohranijo svobodo :
Južnega Vietnama, zagospoda- ï
rile in vojaško okupirale de- |
želo. Vietkong, ki jih napada \ '
in s tem resnično dela za os- \
voboditev, je po ameriški lo- ;
giki kriv za maščevalne akci- ;
je in bombardiranje severne- ;
ga Vietnama.
Po ameriških izjavah kaze, \
kot da je Saigon kakih 400 km \
od New Yorka. Prav tako, kot S
da bi Ventnamci operirali 11a \
teritoriju ZDA. To je pač lo- \
gika velikega in močnega, ki \
ne spoštuje Združenih nato- Ì
dov, vsaj takrat ne, kadar gre \
v njegovo škodo. Vse bi bilo \
v redu, ko te čudne špekula- ;
cije ne bi zahtevale toliko :
smrtnih žrtev in ko ne bi to \
maščevanje, kar imenujejo A- j
merikanci povračilne akcije, j
lahko rodilo ne samo vojno v j
Aziji, pač pa svetovni požar, j
Vsem je znano, da je komp- j
letna sedma fronta ob obalah j
Vietnama, da so krepitve na ì
dnevnem redu in da Penta- s
gon ne misli odstopiti od svo- j
jih konceptov, nasportno — j
grozi še z večjo silo. Istočas- i
no pošilja Anglija svoje vo- j
jaštvo, ladjevje in svoje voj- Š
ne stratege v Malezijo. Ker je i
tu še nesrečna Južna Koreja s
in pa čangkajšekova Formo- \
za, je zaplet več kot resen in \
je razumljivo, da svobodoljub- \
ni narodi na tem delu sveta \
vse to kopičenje orožja in Iju- \
di ne morejo mirno gledati. Po j
litika Washingtona je po vse• š
mu sodeč s to akcijo storila i
največjo napako po drugi sve- \
tovni vojni. Računajoč na svo- j
jo moč, na neenotnost v Azi• \
jii je šla v riziko. Zgodilo se j
je obratno. Skupen sovražnik :
je pospešil enotnost pri azij- j
skih narodih, pa ne samo to, :
tisto, na kar so največ raču- j
nali, na razdvojenost ruskega j
in kitajskega naroda, se ni \
zgodilo, pač pa je obisk Ko- \
sigina v Pekingu storil prve \
korake k ponovnemu zbliža- [
nfu. Tako danes ZDA nimajo j
pred seboj samo Severni Viet- j
nam, pač pa tudi Laos, Kitaj- j
sko,' Indonezijo, Sovjetsko j
Zvezo in vse ostale progresiv- :
ne narode sveta. Iz take situ- :
acije ni drugega izhoda kot \
kapitulirati, ali pa tvegati koti- \
flikt, za katerega posledice se j
ne ve.	\
Položaj v Afriki se vsaj iz- ;
ven Konga na videz stabilize- :
ra. V samem Kongu pa je pri- :
šel z novim upanjem in oblju- j
bami Combe, ki s svojimi rta- j
črti javno odkriva nove rna- j
hinacije bivših gospodarjev, j
Kongo bi po njegovih besedah ;
morali razdeliti s pomočjo tu- ;
jih najemnikov in portugal- ;
skih plačancev ter ga tako |
razdrobiti nà majhne pokraji- \
ne in s tem onemogočiti vsa- \
kršno centralno upravljanje. ;
Kaj bi pomenilo za kongoški j
narod, ni težko uganiti. Vsd \
Afrika, vsaj tako je z.aključe- ;
no na sestanku šestindvajse- \
tih predstavnikov afriških de- ;
žel, bo stopila v akcijo, org^' |
nizirala enotno armado ter pre
prečila tuje načrte.
Če k Afriki in Aziji dodatni ^
še poskuse popolne blokaàe ;
Kube, kar je želja ZDA, i
revanšistične želje nekateri'' j
krogov v Zahodni Nemčiji, P0' \
tem dobimo jasno sliko j
našnjega stanja, ki ni najbolj ^
optimistična. Vse preveč Ie \
nevralgičnih točk in vse P'^' |
malo so aktivni tisti krogi, i
bi lahko dušili bodoče eksp'0' \
zije.	%
Marjan Ravnikaj
SPET PRIJATElJIl
KOSIGFN V HANOJU, PEKINGU IN SEV. KOREJI j
Nedavni prihod predsednika Kosi-
gina v azijske dežele je presenetil
práv vse. To je prvi obisk in prvi
neposreden poskus premostiti na-
sprotja, ki so zavzela tolikšen obseg,
nasprotja Moskva—Peking. Obisk je
bil pravzaprav napovedan Hanoju.
Toda priti v Hanoj, pomeni ustaviti
se v Pekingu. To se je tudi zgodilo.
Čeprav so, tako vsaj poudarjajo ča-
sopisi, zelo uradni razgovori, kakor
tudi sprejemi, ustvarili zelo pomem-
bne rezultate. Ti se manifestirajo v
parolah ob 15. obletnici prijateljstva
med kitajskim in sovjetskim naro-
dom. Po njihovih besedah je to pri-
jateljstvo neločljivo in trajno.
Oba naroda skupaj pa sta zago-
tovila Hanoju njegovo svobodo, pa
naj bi bila ogrožena od kogar koli,
razen tega pa seveda tudi praktično
pomoč v materialu, orožju in vse
ostalo, kar potrebuje narod, ki se
bori za svoj obstoj. K tema dvema
pa se je pridružil tudi severno ko-
rejski narod, ki je prav tako ogor-
čen nad agresijo ZDA. Vse skupaj
pomeni zelo veliko in preveč za vse
tiste, ki so mislili, da bodo ob napa-
du na Severni Vietnam povečali raz-
kol med Pekingom in Moskvo. Zgo-
dilo se je nasprotno.
Obisk Kosigina v jugovzhodnih
azijskih deželah pomeni medseboj-
no zbližanje in dokaz, da bi bil kakr-
šen koli napad na te dežele pravza-
prav napad na vse socialistične de-
žele. Moskva je to tudi čisto jasno
in odločno povedala, na Washingto-
nu pa je, da to tako tudi razume.
M. R.
CHURCHILL V ANEKDOTAH
V noči od 30. na 31. november 1874.
leta je šla lady Jenie Churchill kljub
zdravnikovemu opozorilu, da se žena v
sedmem mesecu nosečnosti ne sme utru.
jati, na veliko prireditev v palačo Blen-
heim. Nenadoma pa ji je postalo slabo.
Pohitela je iz plesne dvorane in tekla po
»najdaljšem hodniku Anglije«, toda do
svoje spalnice ni več utegnila. In tako
se je Winston Churchill rodil v ženski
garderobi.
Dvanajstletnega Winstona so poslali v
znameniti College Harrow. V štiri in pol
letih se nikoli ni premaknil od najslab-
šega med vsemi. Direktor Collega je po-
zneje izjavil: »Ta deček se ni prebil skozi
Harrow^ temveč se je prebil pod njim!«
Churchill je dvakrat padel na sprejem-
nih izpitih na vojaški akademiji Sand-
hurst. In gotovo bi padel tudi tretjič, če
ne bi s prav noro hrabrostjo skočil v
osem metrov globok jarek. Tri dni je
ležal v nezavesti, nekaj tednov se je zdra-
vil — in sprejeli so ga.
1895. leta je prišla v Blenheim Consuela
Vanderbild, hči ameriškega milijarderja,
kot nevesta devetega malbourškega voj-
vode. VVinstonova babica ji je dejala:
»Prva tvoja dolžnost je, da rodiš sina,
kajti nikako*-'ne morem prenesti, da bi
ta neotesani Winston prejel vojvodski na-
slov. Consuela je rodila sina. Churchill
ni postal vojvoda in ni prišel v Dom
lordov, ampak v spodnji dom, kjer se je
lahko posvetil politični karieri, če bi po-
stal vzvoda, bi gledal tek zgodovine, na-
mesto' da bi ga ustvarjal.
Takšni reklami, kakršno je fotografski apa-
rat zabeležil v nekem gostišču na Šmarskeni,
bi lahko rekli — posluh za disharmonijo.
Škoda, da kamera ne more registrirati še
tonov!	m
Dr. Avgust REISMAN: IZ SPOMINOV OB 70-LETNICI EMAJLIRK
~B O J S T U J C F
Pred vojno, kot znano, je bila to-
varna Emajlirka v lasti Westna kot
delniška družba, s katero so gospo-
darili predvsem tujci, ki so dosled-
no kršili vso tedanjo, dokaj mo-
derno socialno zakonodajo Jugoslavi-
je. Westnovi delavci so bili organi-
zirani v strokovni organizaciji kovi-
narjev, ki jo je vodil tajnik Franc
Leskovšek — Luka.
Ker so bile mezde skrajno nizke,
je lahko rasla finančna moč West-
novih; prav tako pa je pred drugo
svetovno vojno med delavci vse bolj
raslo nezadovoljstvo. Organizacija
kovinarjev je sklicevala zborovanja
delavcev, prirejali pa smo tudi pre-
davanja o socialni zakonodaji.
Poleti 1936 je med delavci zavra-
lo, ker je inozemski mojster Fleck
med delom udaril neko delavko.
Med odmorom so se delavke zgrnile
okrog inozemca in ga z metlo pog-
nale iz tovarne.
WESTEN ZAPRE TOVARNO
Za strahovlado v tovarni je pome-
nil ta upor delavk veliko presene-
čenje. Tovarnar, ki se je zavedal
svoje premoči, je tovarno enostav-
no zaprl. Toda tovarna je imela še
hujše orožje: bili so tu zaupniki in
tovarniška stanovanja; zoper delav-
ske zaupnike je vložila stanovanjske
odpovedi, češ da so odpuščeni z de-
la in tako tudi nimajo pravice do
zaščite in stanovanj. Prizade^h je
bilo 16 zaupnikov in 16 namestni-
kov.
Prihodnjič: Do ministrstva .za so-
cialno politiko.
V EPIDAVRU NA GRŠKEM JE NEKAJ
TISOČ LET STARO GLEDALIŠČE. ZGRA-
DILI SO GA V VELIKI NARAVNI KOTANJI,
KI JE PODOBNA SODOBNEMU STADIONU.
NA 55 POLKROZNIH KAMENITIH STOPNI.
CAH LAHKO SEDI 14.000 GLEDALCEV. Z
ZADNJEGA STOPNIŠČA GLEDALEC VIDI
ČLOVEKA NA DNU V VELIKOSTI OTROKA.
NEKDO MED IZLETNIKI JE OSTAL SPO-
DAJ IN POLGLASNO DEKLAMIRAL PRE-
ŠERNOV »KRST PRI SAVICI«. NEVERJET-
NO, SLIŠALI SMO GA, KOT DA BI GOVORIL
DOBER KORAK PRED NAMI.
19. 2. 1965 — Št. 7
Časopis je ustanovil okrajni odbor
SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do-
ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik«
in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja-
nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči-
ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske
Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri
Jelšah, Žalec in 00 SZDL Celje. —
Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured-
nik; Drago Hribar, odgovorni ured-
nik; Borivoj Wudler, tehnični ured-
nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in
Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet-
kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«.
Uredništvo in uprava: Celje, Trg V.
kongresa 5, poštni predal 152. Tele-
fon: 24-23. Tekoči račun 603-11-1-656 —
Cena posamezne številke 30 din. Let-
na naročnina 1.200 dia; polletna 600
din; mesečna 100 din. Inozemstvo
2.400 din.