[THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Z« viri ta harod — za pravico in resnic« —- od boja Ko zmage T GLASILO SLOV KATOLL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU( — B. E DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH [AMERIŠKIH,
Ste v. (No.) 175.
CHICAGO, ILL., PETEK, 10. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 10, 1926.
letnik xxxv.
ŠPANIJA ODSTOPILA OD LIGE NARODOV; N E M C I J A PRISTOPI. — GRČIJA PROTESTIRA PROTI POSTOPANJU BOLGARIJE. — NEMČIJA DOBI GOTOVO PERMANENTNI SEDEŽ PRI LIGINEM SVETU.
Hendaye, Francija. — Na
feeji kabinetnega sveta v Madridu, kateri je predsedoval kralj Alfonz, so sklenili, da Španija odstopi od lige narodov kot članica. Takoj nato so tozadevno obvestili tajništvo lige. Obvestilo je pisal diktator Pri-mo de Rivera.
Vzrok temu je iskati, ker liga omalovažuje Španijo, ki je tako rekoč materinska dežela dvajsetih latinsko - ameriških £ narodov, ki govorijo njen jezik. I Španija obžaluje, da je morala n to storiti.	p
Ženeva, Švica. — Nemčija je j postala članica lige in takoj tu- \ di dobila permanentni sedež s pri liginem svetu, ki bo začel takoj s sejami, ki so jako važne, č Svet je sprejel načrt za uredi- : tev razmer bolgarskih begun- s cev, katerih je 120,000, ki so ž bili izgnani iz raznih balkan- r skih držav. V liginih krogih se 1 tudi zatrjuje, da se v kratkem 5 sklene splošni balkanski var- i kostni pakt.	s
V torek so se celi dan mudi- 'j li, da so izvolili odbor. Na seji 1 ^sveta je M. Caolamanos, grški Zastopnik protestiral načrtu t Bolgarije, ki namerava zgraditi i železniško progo paralelno ob i Srški meji. To pa zato, ker bi j ta železnica bila strategičnega Pomena za hitrejše premikanje i bolgarskih čet v slučaju sovraž- ] nosti. *	i
Po zadnjih vesteh posnemamo, d.a je bila Nemčija enoglasno sprejeta v ligo kot članica. Predsednik zborovanja, jugoslovanski zunanji minister dr. Marko Ninčič, je odredil glasovanje. Glasovalo je 48 držav in vseh 48 je bilo za sprejem, nakar je Mr. Ninčič proglasil Nemčijo kot članico lige.
Med glasovanjem je bilo o-Paziti nekako nervoznost med zastopniki, zavedajoč se posledic za ligo, ako bi ne glasovali Za sprejem Nemčije. S tem je liga rešena; duh locarnske konference ohranjen — kar pa je menda najvažnejše, kar se tiče v prvi vrsti Anglije — da se Nemčija ne bo preveč približala sovjetski Rusiji. Torej rezultat je povsem povoljen.
-o-
povzročili železniško
nesrečo, da bi ropali?
22 mrtvih.
Berlin, Nemčija. — Kakor je Že bilo poročano, se xje dne 19. avgusta v bližini Hannover pripetila velika železniška nesreča, pri kateri je prišlo 22 oseb
življenje. Detektivi so bili ^arljivo na delu in iskali zločince, ker je bilo znano, da je Nesrečo zakrivila zlobna roka. ®edaj prihaja poročilo, da so ^°bili v pest zločince, ki so pridali, da so povzročili nesrečo ?'ato, da bi v emedi oropali poteke.
-o-
poplava v burma;
76 oseb pogrešanih.
Rangoon, Burma. — V Maw-Hik okraju je stala prijazna vasiCa Pinhlaing, katera je pa ®edaj razdejana po poplavi. — °grešajo tudi 76 oseb, za ka->?re ni upanja, da b* še bile pri lv'jenju.
ANGLEŽI PORAŽENI NA KITAJSKEM.
PET MEHIKANCEV PADLO V BOJU Z AMER. ČASTNIKI.
Raymondville, Tex. — Dve milji severo-vzhodno od tukaj je skupina Mehikancev spravila pet ameriških častnikov v zasedo. Vnel se je boj. Pet Mehikancev je padlo mrtvih, mnogo je bilo ranjenih. Častnike so napadli vsled tega, ker so aretirali Mehikance, ki so obdol-ženi umora dveh častnikov.
KATOLIŠKE ORGANIZACIJE ¥ MEHIKI TRDNE.
Bojkot katoličanov v Mehiki vedno bolj občutljiv. — Peticija za ublaženje nove postave pred kongresom.
—o—
Mexico City, Mehika. — U-
speh bojkota v Mehiki v splošnem javnosti ni znan, ker ga skrbno zakriva vlada. Mnogi |pa vedo, da je učinkujoče sredstvo, ki dela velike skrbi mehiškemu predsedniku Callesu.
Peticija voditeljev mehiških katoličanov je pred kongresom. Sedaj je odvisno od po-jslancev, kaj bodo storili, predano pride pred senat. V splošnem se sliši, da je razpoloženje med poslanci tako, da se katoličanom ne ugodi. V senatu je pa, kakor je bilo že poročano, prišlo do razkol*. Dokler ne pridejo zopet do sporazuma, ne bodo ničesar mogli podvzeti. Lahko je, da se bo cela stvar še dolgo časa vlekla.
Vodstvo katoličanov je uver-jeno, da je zmaga na njihovi strani, četudi ne pride takoj; podajo se ne — nikoli, vrste v katoliških organizacijah se gostijo, kar daje pogum voditeljem, da vstrajajo pri svojih zahtevah.
-A_
MRS. W. P. MAC CRACKEN.
SPALNA BOLEZEN NA JAPONSKEM; 50 MRTVIH.
Tokio, Japonsko. — Od tukaj prihaja poročilo, da se je epidemija spalne bolezni na Japonskem zelo razširila in sicer ob obrežju. V dveh tednih je bilo oblastim naznanjenih 130 slučajev, med temi petdeset smrtnih. Zdravniški krogi so zelo vznemirjeni, kajti za to bolezen ni leka.
KDO BO NASLEDNIK ANDREWSA.
Kantonske čete premagale angleške mornarje. — Topovni čolni so se morali umakniti strelom iz trdnjav. — Mesto Wanhsien v razvalinah.
• , —O—
London, Anglija. — "Daily Express" je dobil brzojavko iz Hongkonga, da so angleški mornarji križarke Carlisle stopili na suho v Hankow, kjer so jih pa kantonske čete obstreljevale in odrezale od ostalih. Posadka šteje 60 mož.
Peking, Kitajsko. — Severne čete v okolici Hankowa so do-živele velik poraz. -Kantonci so se polastili Hanyangse orožarne. Istočasno so bili tudi po- | raženi angleški mornarji v i Wanhsien, kar bo imelo gotovo zle posledice. Angleškq poslaništvo je dobilo brzojave, da so 'streli iz trdnjav pobili domale- i 'ga vse moštvo na dveh angle- j skih topovnih čolnih. Ni preo-stajalo drugega kakor umakniti se. Govori se tudi, da je bil umorjen angleški konzul Estes in več potnikov na angleški trgovski ladji.
Ker je voda tamkaj plitva, ne morejo Angleži poslati na pomoč velike bojne ladje. Poročilo tudi pravi, da je mesto Wanhsien, ki je imelo 150,000 prebivalcev, v razvalinah.
Vojna med maršalom Wu-Pei-fu-jem in kantonskimi četami je bila zadnje dni jako huda. Padlo je okrog 20,000 mož. Kantonska vlada je bolj-ševiška in se nahaja na jugu, katero kontrolira Rusija in silno sovraži Angleže. Ker je pe-kingska vlada brez moči, da bi pomagala Angležem, se lahko računa na to, da je sedaj začetek vojne, v katero bo še več držav zapletenih.
Zadnja tozadevna poročila se glasijo, da so kantonske čete streljale na ameriško bojno ladjo E1 Cano. Dasi še nimajo natančnih podatkov, vendar upajo, da ni bilo človeških žrtev.
-o-
ŠKODA, POVZROČENA PO POPLAVI V NEW YORKU CENJENA NA $6,000,000.' New York, N. Y. — Pri zadnjem neurju, ki je divjalo nad mestom in okolico, so prišle 4 osebe ob življenje in škoda po poplavi je cenjena nad šest milijonov dolarjev. Poleg mrtvih je tudi kakih 30 oseb zadobilo poškodbe v subway, kjer je plaz prevrnil voz podzemeljske železnice.
Slika nam predstavlja Mrs. William P. MacCracken, soprogo novega pomožnega tajnika za trgovino, pod katerega nadzprstvom se razvija avia-tika.
KRIŽEM SVETA.
Sodijo, da bo Andrews, vrhovni i načelnik suhačev, podal o- , stavko. Kdo bo naslednik, še , ni znano. — Amerika še dol- ) go ne bo suha. j -O-
Washington, D. C. — Suha- , ški zakon dela velike preglavi-' ce vladnim krogom v Zedinje-, nih državah. Zakon je, moral1 bi se vpoštevati, kakor vsak drugi, a ima nekaj v sebi — da ne gre in ne gre. Amerika je mokra in bo mokra.
V naslednjih dveh tednih se bodo vršile dve konference, ena med zakladničarskim tajnikom Mellonom in gen. L. C. An-drewsom, pomožnim tajnikom, ki ima nalogo deželo usušiti; | drugo bodo obdržavali vladni uradniki z onimi, ki pomagajo j deželo sušiti.
Naravno, prva izmed teh dveh konferenc je najbolj važna, kajti od te je odvisno, če bo Andrews še nadalje prohibicij-ski "car," in če odstopi, kdo bo' ! njegov naslednik.
Že meseca julija je Andrews' podal ostavko kot prohibicijski načelnik, to pa zato, ker mu kongres ni hotel parirati in po- ^ magati pri forsiranju prohibi-j cijske postave. A vendar se je ! premislil in izjavil, da ostane do jeseni. Lahko mogoče^ da se bo tudi sedaj premislil, saj služba menda ni tako naporna, nekaj pa le nese in to je glavno.
Poročilo pa tudi pravi, ako bo le res Andrews odstopil in na njegovo mesto prišel drugi mož — nova metla dobro pometa, — bo nastopil z vso strogostjo, organiziral svoje agente, ki bodo morali plesati, kakor bo on godel. Potemtakem pa zna le res nastati v deželi suša.
-o-
Iz Jugoslavije
PO NEKATERIH KRAJIH SL OVENIJE VLADA VELIKA REVŠČINA VSLED POV ODNJI IN TOČE. — ŽRTEV PASJE STEKLINE. — DR UGE ZANIMIVE VESTI.
—	New York, N. Y. — Proti-fašistovska zveza za Severno Ameriko odobruje stališče me-hikanskega predsednika Calle-sa glede preganjanja katoličanov v Mehiki.
—	Chicago, 111. — Že več dni so pogrešali August Steberla, 1827 Canalport Ave., ki je delal v Henricis restavraciji. Sedaj so pa našli njegovo truplo v bližini Forest Parka. Po okoliščinah sodeč, si je sam končal življenje; vzroka za to ne vedo.
—	East Orange, N. J. — Šest banditov je napadlo policista T. Gunninga, ko je nesel denar v znesku $11,300 iz banke k i Ward Baking kompaniji Za iz- 1 plačilo delavcev. Odvzeli so mu J denar in ga težko ganili, nakar : so pobegnili.	j'
—	Leadville, Col. — Preiskava o vzroku železniške nesreče, ki se je pripetila v nedeljo v .bližini Granite, Col., kjer je pri-,šlo 27 oseb ob življenje, je do-' gnala, da je vlak prehitro" vo-Jzil, kar je zlasti pri ovinkih Ijako opasno.
J — Detroit, Mich. — Štiri o-'sebe -s6 bile na mestu mrtve in jdve so zadobile težke poškodbe, ko je v njih avto zadel vlak. Nesreča se je zgodila v bližini Wyandotte. Ponesrečenci so bili iz Rockwood.
—	Philadelphia, Pa. — Domači sveži kruh vsebuje 2.75 odstotkov alkohola, tako zatrjuje prof. N. Knight iz Mount (Vernon, Ia. Toraj bi moral biti prepovedan, ker prohibicijska postava ne dovoljuje piva, ki bi vseboval toliko alkohola.
I — Dunaj, Avstrija. — Najbolj priljubljeni cirkuški klovn Morvai na Dunaju se je med predstavo, ko so se njegovim burkam ljudje najbolj smejali, zastrupil. Vzrok samomora poročilo ne pove.
—	Atlantic City, N. J. — Na železniški progi v bližini Fol-som se je plažila velika kača, katere se je hotel izogniti z avtom W. Aitken, pri tem pa ni pazil na vlak, ki je pridrvel in zadel avto ter ga razbil. Na mestu je ostalo troje oseb mrt-
i vih, katere je vozil Aitkem, sam pa je ostal nepoškodovan.
VALENTINOV POGREB V HOLLYWOOD.
Los Angeles, Cal. — V torek so položili k večnemu počitku truplo znamenitega igralca Rudolfa Valentino. Sedaj počiva v Hollywood, kjer je središče filmskih igralcev in kjer je tudi sam prišel do slave.
Pogreba se je udeležilo veliko število igralcev. Videle so se med pogrebci, zlasti pri ženskem spolu, krasne in dragocene obleke, kakor tudi biseri in zlatnina; le malo je pogrebov, pri katerem bi imeli pogrebci toliko dragocenosti na sebi.
Velika maša se je brala na Beverly Hills, v cerkvi pri Do- < brem Pastirju. Ko se je razvil sprevod, je vozilo za krsto 140 avtomobilov. Pola Negri, zaročenka pokojnega, je bila zelo žalostna in je poleg krste, katero je objemala in poljubova-la, padla skupaj. Tudi brat Valentina, ki je prišel iz Italije, je bil zelo potrt.
Ko so se nahajali na pokopališču in krsto polagali v mavzolej, so letalci sipali nad po-grebce cvetlice. Nad 10,000 oseb se je udeležilo pogreba. -o-
— San Diego, Cal. — Tudi rekord. V Orange okraju, kjer vrtajo za oljne vrelce, so zvrr tali luknjo globoko poldrugo miljo. -
BIK USMRTIL GOSPODARJA
Chisago City, Minn. — Čistokrven Guernsey bik, last farmarja Frank Carlsona, starega 58 let, je naenkrat postal divji in se spravil nad Carlsona ter ga usmrtil. Ko so prihiteli sosedje na pomoč, si ni nihče u-pal blizu, tudi ni pustil nikogar blizu, ko je bil že farmar mrtev. Ni,preostalo drugega, kakor da so žival ustrelili.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
ŽENA PANGALOSA, OBDOL-ŽENA TIHOTAPSTVA.
Atene, Grčija. — Ariadne Pangalos, žena odstavljenega grškega diktatorja gen. T. Pan-galosa, je obdolžena, da je vtihotapila v deželo svile v vrednosti več tisoč dolarjev in se izognila, da ji ni bilo treba plačati carine.
-o-
ni jopič. Bolnica je javila steklega mestnemu fizikatu, ki ga je prepeljal v Pasteurjev zavod v Celje.
-o-
Velik vlom v Zakotu.
Varnostne oblasti in drugi merodajni kro&i so dobili brzojavno obvestilo, da je bilo v noči 16. avgusta vlomljeno pri posestniku Antonu Drešniku v Zakotu pri Brežicah. Vlomilec, ki se je moral pred vlomom dobro poučiti o domačih razmerah, je odnesel več razne obleke in perila, 10 kosov bele kontenine,, več ženskih oblek in perila in pa dva bankovca po 50 in tri bankovce po 20 dolarjev, tri zlatnike po 20 dolarjev, dva bankovca po 100 Din, štiri zlate prstane, zlato žensko verižico, zlate uhane, zapestnico, dve zlati igli in pa zlata očala. Skupna vrednost pokradenih predmetov znaša okrog 20,000 Din. Ta vlom je izvršil neznan mlad človek, katerega so videli domačini prejšnji dan postavati okrog hiš«1 in so tr» tnrH Vi-sto natančno opisali. Iz gotovih znakov sklepajo, da mora biti vlomilec kak pobegli kaznjenec, ki mora imeti že dobro vajo v vlomih in tatvinah.
——o- -
Smrtna nesreča in požar.
V soboto, 14. avg. je ubilo na Skaručini pri mlačvi desetletno Kristino Kosec-Zorovo. Kolo, ki vodi od gepeljna v mlatilnico, jo je zgrabilo za obleko, ko je jemala slamo iz mlatilnice, jo zavihtelo okoli, da je udarila z glavo ob tla in bila pri priči mrtva.
Na veliki šmaren zvečer je pogorel V. Zupan, po domače Štefane na Golem. Ogenj, ki je nastal v nastilnjaku, je tako hitro objel vsa poslopja, da ni bilo mogoče prav nič rešiti. Zgorel je tudi en konj in ena krava. Le živina, ki je bila na paši, je rešena. — Požarni brambi iz Polja in Vodic, ki sta bili takoj na mestu, sta obvarovali sosednja poslopja pred ognjem. Kako je požar nastal, še ni dogna-no.
ŠPANSKI KRALJ ZA OSVOBODITEV UPORNIKOV.
St. Joan de Luz, Francija.— Od tukaj poročajo, da je kralj Alfonso, katerega prestol ni bogve kako trden, nagovarjal diktatorja Primo de Rivera, naj oprosti uporne topničarske častnike, ki so' se uprli, a so bili aretirani.
-o-
Trgovci in obrtniki, oglašajte v "Araer. Slovencu!"
Strašna toča.	T
Šmarje pri Jelšah, 20. avg.— 1 Po celem šmarskem okraju je j videti po zadnjih neurjih groz- \ ne plazove in zelo, zelo zaostalo letino. Po ravninah stojijo pravcata močvirja in uničujejo poljske pridelke in otavino košnji njo. Po celem okraju so razdra- j jpane ceste, raztrgani in odne- ( šeni mostovi ter brvi in napra- s vile so se nove struge potokov. 1 Posebno prebivalci ravnin se £ vprašujejo: Kaj bomo jedli na ] zimo ljudje in s čim bomo kr- c mili živino? Hribovci so se še tolažili, da si bodo za silo še pridelali živeža, dobili precej sadja in še vsaj za domačo po-jtrebo nabrali v skrbno obdelanih vinogradih. Današnji popoldan (18. avg.) jim je tudi to : skromno upanje pobrala grozna toča. Ob dveh se je za Bo-čem stemnilo in iz silnega bob- |l nenja smo sklepali, da vihar žene hudo uro proti Krapini. Komaj smo si oddahnili. Pa naenkrat se obrnejo vetrovi in za-ženejo nevarne oblake nav%j , nad Boč, od njega pa proti vi-(norodnim krajem šmarske in I sosednjih župnij. Celo četrt ure I je šla na suhem in neusmiljeno klestila in sekala koruzo in grozdje, obirala sadje, teptala pokošeno otavo in trgala in me-sarila naša potrta srca. Kakor daleč je segalo oko, je bila ; zemlja pokrita z ledeno odejo j in je izgledalo kakor pozimi po
>	prvem snegu. Po tolikem delu, skrbi in trudu in po tako strašnih stroških za obdelovanje po-
•! lja in vinogradnikov smo dva-
■	krat uničeni vsled vednih po-
■	vodnji in današnje strašne toče. ' Strašna nevihta z močno to-! i čo je prihrumela v sredo popol--'dne preko Sladke gore (okoliš -,Šmarje pri Jelšah). Toča je na-
Jletavala na redko preko 10 mi-
>	,jiut, proti koncu pa spet na de-i belo. Lansko leto nam je vzela i J velik del goric, — na mestih ce--jlo ves pridelek,—letos pa spet.
■	Ljudje stojijo in zrejo na opu-
-	stošeno zemljo kakor pogorelec
-	na pogorišče. Po tleh je vse pol-
i no nezrelega sadja, zlasti sliv. I i Državna pomoč nam je neobhodno potrebna.
-o-
Stekel človek.
Maribor, 20. avg. — Pred dobrimi tremi meseci je ugriznil na poti iz Kamnice v Rošpah pes posestnika Jakoba Gros iz " Rošpaha št. 131. Ugriznjeni se " ni veliko zmenil za malenkost-~ ,no rano, ki se je kmalu zacelila in mu ni delala nobenih bole-|čin. Pred enim dobrim tednom 'se mu je pojavil naenkrat gla-jvobol, ki je postajal zadnje dni i- neznosen. Niti Gros niti njegova okolica nista sumila, da bi u-
-	tegnil izvirati ta glavobol od j naraščajoče stekline. Glavobol li !je položil Grosa na postelj in v d noči od četrtka na petek so se ,j pojavili na bolniku očitni znaki e stekline. Ker je začel bolnik
gristi krog sebe/ so ga domači že v noči spravili v mariborsko bolnico. V bolnici je Gros gri-zel rjuhe in drugo posteljnino, dokler ga niso vtaknili Vi prisil-
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v »tare« kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako m poalužite naše bank«.
Dinarje, ozir. lire imo včeraj pošiljali po teh-le cenah?
500 Din _I «.49
1,000 " —_I 18.60
2,500 "	■ , | 46.23
5,000 * _i 92.00
10.600 " _1183.00
100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir
..$ 4.05 _$ 7.75 _$18,50 -$35.75
Pri večjih ivotah poseben popniL Poštnimi je v teh cenah & vračunana.
Zaradi Seatjdtiosti ceH ]e hembfoč* vnaprej cen« določevati. Mer odajn« ao cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se (zvritdejo pd poŠti kH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVB IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovit« HI 1
zakrajSek m CeSark
455 W. 42nd BT„ NEW YORK. N, Tj
Nemčija sprejeta v Zvezo narodov. - Španija odstopila.
Amerikanski Slovenec
SLOVENEC"
Pryi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098.
Za celo leto Za pol leta
Naročnina:
..$5.00 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_______________6.00
Za pol leta _____________________________________ 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
•or one year ________________________________$5.00
ror half a year----------------------2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________________6.00
For half a year _____________________ 3.00
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office St Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kam naj se priseljenec obrne za informacije?
Ko je priseljenec v zadregi in potrebuje informacije glede zakonov, običajev, zavodov, ustanov ali kakršnihkoli razmer v novi domovini, se on seveda najprej obrača za nasvet k onim rojakom, ki so mu najbližji in o katerih domneva, da so boljšč informirani, nadalje k urednikom tujejezičnega časopisja, k duhovnikom, tajnikom društev ali na Foreign Information Service. To je vse prav in do neke mere zadostno. Ali v mnogih slučajih utegne biti najprimernejše za vse skupaj, ako se oseba, ki želi nekaj poizvedovati, obrne k enemu izmed raznih virov informacije, ki so na razpolago vsemu občinstvu Združenih držav. Seveda treba znati za te vire in na drugi strani treba večinoma znati vsaj'nekoliko angleščine, ako naj človek uspešno uporabi te prilike. Glede te druge točke ni mogoče v kratkem članku dati natančnejših navodil; -najboljše je pač, ako si dotičnik vzame s seboj prijatelja, ki mu zna slu-/ žiti za tolmača. Glede prve točke pa, t. j. glede krajev, kjer se dobivajo informacije, pa lahko navedemo nekoliko navodil, ki mnogim utegnejo biti koristna.
Pred vsem imamo tukaj ameriško javno knjižnico (public library), ki je zares pravcat zlati rudnik za one, ki jo znajo rabiti. Javna knjižnica ni le prostor, kjer vsakdo, ki to želi, more v lepih, svetlih dvoranah, opremljenih z mizami in udobnimi stoli, čitati knjige, revije in časopise ali pa izposojati si knjige, da jih doma prečita. Javna knjižnica je marveč tudi velikanski informacijski urad. Priseljenec nikar naj se ne obotavlja vstopiti v knjižnico. Večje knjižnice imajo med svojimi uradniki osebe, ki govorijo tuje jezike, in knjižničarji so vedno pripravni pomagati obiskovalcu, ki ne zna izražati se v angleščini.
Javna knjižnica se na primer lahko rabi, da se najde kak sorodnik ali prijatelj v Ameriki, o ^katerem ne vemo, kje je. Onim, ki so navajeni na sistem registracije v Evropi, se bo zasledovanje pogrešanih oseb v Ameriki zdelo malone brezupno. Ali u ni tako. Večjij knjižnice imajo v svojih policah imenik ali naslovnik (directory) vseh važnejših mest v Združenih državah, in ne le naslovnik tekočega leta, marveč tudi izdaje prejšnjih let. Ti naslovniki niso seveda vedno popolni, ali v splošnem so v njih navedeni naslovi vseh prebivalce^ dotične-ga kraja. Recimo, da je kdo ravnokar prišel v New York, pa bi rad znal sedanji naslov svojega prijatelja, ki mu je zadnjič pisal iz Pittsburgha. Ako se dotičnik poda na New York Public Library in tam pregleda naslovnike mesta Pittsburgh, bo kmalu našel, da-li prijatelj še. vedno stanuje v Pittsburghu. Pregled naslovnika utegne, na primer, obelodaniti dejstvo, da se ime pogrešanega prijatelja sicer nahaja v starejši izdaji naslovnika ali ne več v poznejših izdajah. To pa pomenja, ali da je prijatelj umrl, ali pa da se je preselil kam drugam. V takem slučaju se dotičnik lahko obrne do prejšnjih sosedov pogrešanega prijatelja, katerih ime in naslov se nahaja toliko v starejših, kolikor v novejših izdajah. Na tisoče pogrešanih oseb se je že našlo na tak način.
Dostikrat se dogaja, da priseljenec, ki hoče vložiti prošnjo za naturalizacijo in mora v prošnji navesti ime parnika, s katerim je prišel v Ameriko, ter natančni dan svojega prihoda, se več ne spominja teh podatkov. Javna knjižnica mu utegne pomagati. V isti se nahajajo letniki vseh važnejših časopisov, ki priobčujejo vesti o prihodu in odhodu parnikov. Bodoči .državljan se utegne, na primer, spominjati, da je prišel koncem aprila ali začetkom maja 1920 s parnikom, v katerega se je vkrcal v Rotterdamu in katerega ime zveni približno kot Columbus. y javni knjižnici mu bo knjižničar prinesel dotične časopise v onem r.\ Uobju in kratek vpogled v pristaniška poročila bo takoj osvežil spomin čitalca in mu pomagal priskrbeti si one podatke, brez katerih bi imel precejšnje sitnosti pri naturalizaciji.
(Konec jutri.)	* /
VELIKA DRUŠTVENA SLAV-NOST NA WEST ALLISU.
West Allis, Wis.
Dan 29. avgusta je bil za našo naselbino posebni dan. Ta dan je bil dan društva sv. Jožefa št. 109 KSKJ., ki je obhajalo ob tej priliki 201etnico svojega obstanka. Kakor znano, se je društvo že precej časa pripravljalo na to slavnost, da svojo dvajsetletnico proslavi primerno in dostojno, kakor se za take prilike spodobi.
Ob deveti uri zjutraj so se začela zbirati društva z godbo ina čelu. Ob pol 10. uri se je zabela razvijati parada po 52. in Sherrrjan cesti in od tam po Sherman do 51. ceste, odtam do Pershing ceste in potem nazaj do 52. ceste v cerkev k slovesni službi božji, katero je imel domači preč. g. župnik Rev. Marko Pakiž. Slavnostna pridiga, katero je imel tudi domači preč. g. župnik, je bila globoko zamišljena in nad vse zanimiva. Preč. g. pridigar je v lepih, zbranih besedah pozdravil in čestital društvu sv. Jožefa in njihove ustanovitelje za vse, kar je to društvo dobrega storilo za svoje članstvo v bolezni^n smrti, kakor tudi za naselbino in svoj narod tekom svojega obstanka 20 let. Njegove besede so globoko segale v srca vsem prisotnim.
Ne smem pozabiti naše vrle cerkvene pevce in pevke, ki so tako krasno proizvajali latinsko mašo. Zatorej vso čast in hvalo našim pevcem.
Takoj po maši je bil razhod. Popoldne ob 2. uri pa so se zopet vsa društva in vse občinstvo zbralo v znani veliki S. S. Turn dvorani. Udeležba je bila številna, da je bila velika dvorana nabito polna občinstva.
Ob tretji uri se je začel program, ki je bil jako bogat. Sto-loravnatelj Mr. Anton Kozleu-char je z lepimi besedami pozdravil ustanovitelje društva, katerih je bilo še dvanajst, potem člane in vse druge navzoče, in potem je prečital vsake-'ga ustanovitelja ime, kar je ob-^nstvo iskreno pozdravljalo in vzklikalo z živio klici. Obenem je govornik pozdravil tudi Mr. ;Alois Sekula kot 131etnega društvenega tajnika dr. sv. Jožefa.
Nato je nastopil mladinski oddelek in zapel lepo ameriško himno ob spremljevanju orkestra. Zatem je nastopil Mr. Pu-gel in je govoril, kaj pomeni ameriška zastava. Nastopile so
dinskega oddelka pod 'vodstvom preč. g. župnika Marko Pakiža. Igre so preč. g. župnik sami zložili za to priliko, za kar jim vsa čast in hvala, ker igrice so bile v resnici nekaj izrednega in so kazale veliko nadarjenost pisatelja.
Nastopilo je šest deklic, ki so zapele "Materi lahko noč," na klavir jih je spremljala Mrs. Mary Švigel. Zatem pa je zaigral orkester mladinskega oddelka, šest po številu. To so bili trije sinovi Fr. Franka Lipo-glavška in sin Mr. Kodriča in za dva ne vem imena. Nato je nastopil še cerkveni pevski zbor iz Milwaukee in je zapel pesem "Pozdrav."
Nastopile so dekleta šivalnega kluba s pesmijo "Ne tožim ,vam pestre cvetlice . . .," na klavir pa jih je spremljala Miss |Mary Janežič. Potem so sledili šaljivi govori. Govorili so trije fantički: Gazboda, Može in Kopač. Potem je nastopila Mary Lukšič, stara šest let, in je lepo pozdravila goste v angleškem jeziku in nato je nastopil ,še cerkveni pevski zbor iz jWest Allisa s pesmijo "Pri stu-idenčku" in "Pri zibeli," kar je ljudstvo navdušeno aklamiralo. Zvečer pa je nastopilo pevsko .društvo "Danica" s par pesmimi.
Tako bogatega programa nismo pričakovali. Društvu sv. Jožefa in KSKJ. kličem krepak živio! Le krepko tako naprej! Tebi, Amer. Slovenec, pa želim mnogo novih naročnikov.
Poročevalec.
|.čo rabo. Nekateri so pa tudi lep denar za nje dobili. Država Michigan je bogata na tem pridelku.
Kakor sem omenil, da se slabo dela, je tudi trgovina slaba. Židje, ki so bili 20 do 30 let v trgovini, so opustili trgovino in več se jih je izselilo. V trgovinskem delu mesta je več trgovin praznih z napisom "for sale" 'ali "rent."
j Večkrat kdo pride navskriž jz 18. amendmentom. To pa nič ■ ne de, ker baje ta suša dobro nese. In pije se, če le dnarca je. Ker je tu gori na severu prijetno v hudi vročini ob raznih jezerih in potokih, se vidijo leto-viščarji iz vseh držav Unije.
Ker se je moj dopis že precej zavlekel, končam za zdaj.
Končno pozdravim vse oso-bje v tiskarni Am. Slovenca in vse čitatelje tega lista in vse Slovence širom Amerike!
Anton Krašovec.
'štiri deklice in so pozdravile 'člane društva sv. Jožefa in u-stanovitelje, spomnile so se tu-jdi mrtvih članov društva. Vsi nastopi so bili dovršeni in naredili so najboljši utis na občinstvo.
Potem so sledile še kratke iigre, ki so jih igrali otroci mla-
GLAS IZ DRŽAVE MICHI-GAN.
Manistique, Mich.
Cenjeni g. urgdnik: — Ker ravno pošiljam naročnino za list za drugo leto, zato tudi napišem nekaj vrstic za list. Saj \am baš ne delamo od tukaj velike nadlege z dopisi.
Pred kratkim je tukaj preminul rojak John Špehar, star 63 let. Doma je bil iz vasi Belci vrh, župnija Dragatuš na Belokranjskem. Zapušča ženo in 4 sine. Bolehal je 6 mesecev za vodenico. Pred smrtjo je prejel sv. zaki*amente in bil p9ko-pan po cerkvenih obredih. Naj v miru počiva!
Z delom gre tukaj prav slabo. Na poslopji Ch. Ta.Cem.Co. vrabiči že tri leta gnezdijo in se nič ne sliši, da bi začeli z obratom. Tudi par drugih tovarn ne posluje že več let. Tudi zanaprej več ne bodo.
Pred tremi tedni so tudi zaprli žago za nedoločen čas. — Stock Lumber Co. baje slabo trguje z lesom. Pa konflikt z mestnimi očeti. Eni delavci so bolj srečni, imajo za čas kako delce. Eni so šli v druga mesta, eni pa maline berejo za doma-
FANT OD FARE IMA BESEDO.
Chicago, 111.
Kadar sedem, da bi napisal poročilo, mi je težko. V škripcih sem. Ne vem, kaj bi pravzaprav .napisal, da bi godilo šentštefanskim faranom in vsem slovenskim farmanom Amerike. "Nekaj novega!" mi je rekel zadnjič Miha z dvaindvajsete. In Peter z osemnajste ceste mi je namignil, naj prinesem kaj fai*nih novic. Da bi šent Mihca in Petra. Prašal sem jih: "Povejta mi kaj, kaj se v fari godi." Molk. "Če torej vi dva, ki sta meso šentštefanske-ga farnega telesa in kri njegove krvi, ne vesta ničesar novega, kaj naj povem novega jaz, ki poznam komaj tri, štiri far-ane? "Koga se pa pišeš potlej za fanta od fari?" Tedaj pa je mene pogrelo. Tega prelepega naslova mi pa že ne bodo ukradli in sem sklenil to-le: Otvoril bom štor v svoji lastni hiši. Ta moj dopis pa naj bo prva reklama zanj in za mojo obrt: Predragi rojaki še^itštefanski, kupujem stare in nove novice, vsakovrstna poročila in vesti, pa naj so se zgodile v resnici, ali so se porodila na cestnih vogalih v modrih ženskih glavicah. Vse kupim na drobno in na debelo. Za posamezne novice plačam 3 cente, če so bolj krvave sorte, dam še več; kdor mi jih proda na debelo, bomo vagali na funte. Funt po dolarju. Rotim in prosim vse, da mi greste na roko. Rojaki ste mi, rojaki k rojakom! Pisarna je na levi mojega stanovanja, sicer pa vam že črna roka na u-ličnem vogalu kaže pravo smer in upam, da ne bote zgrešili, če bi pa kedo le ne našel, naj pra-ša policaja, saj me poznajo. Prašajte za onega dolgega gospoda, ki nosi ajriški klobuk, pa vam bo precej pokazal. — Če bi pa bilo morda preveč sitno za-vas, hoditi semkaj, bom pa kupil dva šarca z vozom.
Najel bom človeka, ki bo šel od hiše do hiše. To bo pa njegov klic, da ga ne bote zamenjali z možmi, ki krompir prodajajo in stare cunje kupujejo. Klical bo: "Aufbikš, v varžet
pa niks!" Zapomnite si rojaki in prosim še enkrat: odprite roke : gre za slovenske reči!
Torej prihodnjič pričakujte. To bo novic, da bo kaj. Ja, še to sem pozabil: če bi bile novice oguljene, raztrgane, nič ne de, samo da so novice. Novice "second hand" so še časih boljše kakor take, ki so frišne. Veste, novice so kakor hruške in jabolka, čimbolj so zmedene, tem slajše so, tem bolj mičejo in prijajo.
Za danes bi bile samo te novice. Dve poganki smo krstili zadnjo nedeljo. Eno na ime sv. Ane. Drugo na ime sv. Frančiške. Prvi sta oče in mati Anton in Rosie Kostelic, botra pa Fr. in Jožefina Hočevar. Drugi sta oče in mati John in Mary Hoz-jan. Botra: Mr. in Mrs. Tratjck. Bog jih živi in ohrani v ponos šentštefanske fare!
Potem je dala šentštefanska fara precej fantov v višje šole letos. Pravzaprav fante in dekleta. Leo Mladič jo je mahnil v frančiškanski kolegij v Cincinnati, I. Stonich k benediktincem v Peru, 111., Charles Medic, Anton Kremesec in še eden, ki mu pa ne vem imena, k jezuitom v Ignacijev kolegij. Od deklic so šle v višje šole I. Jelen-čič, hši korajžnega Slovenca in poštenega katoličana Andrew Jelenčiča, potem Ivanka Cofo-va, Pibrova, Štajerjeva i. di\, ki jim tudi ne vem imena, žalibog. Kristina Trinko si je izbrala prelepi poklic slovenske franči-škanke in je že odšla v Lemont. Joe Trinko in Ernest Bogolin pa nadaljujeta svoje študije. Prvi v Quigly Prep.., drugi na
M20I5
frančišk. kolegiju v Teuta-polis. Dobro se je postavila letos šentštefanska fara in lahko je ponosna na svoje fante in svoja dekleta. Znamenje, da so prav umeli stariši sklepne besede ob lanskem šolskem letu, ^besede g. župnika: "Kje je za-j pisano, da je slovenska roka I ustvarjena lp za kramp in mo-I tiko, slovensko življenje le u-stvarjeno za majne in rudnike? Bomo videli, ali bo kaj člohtar-jev iz nas in učenih glav?"
Bog daj vsem tem drobnim mladim glavam obilo raztezno-sti,' da bi kolikor mogoče veliko sprejele vase in pa stanovitnosti jim daj, zakaj trda je šolska klop, premnogo hlač se bo zri-balo na njej.
Ker sem že pri študentih, naj še omenim, da sta se ustavila v torek dva slovenska študenta iz Sheboygana pri nas. L. Šircel in Tone Golinšek. Fejst fanta,
brihtne glavce! Odšla sta v Teutapolis. Ciril Gosar, sinko slovečega slikarja, je šel v Ai-tichson, Kans., da nadaljuje modroslovne študije, in Pavel .Svete iz Forest City, brat Fr. Avguština, ki je letos dokončal novicijat, gre v Callicoon, N.Y.
In še ena o študentih! Frančiškanski naraščaj v Lemontu je zadnje leto tako narasel, da si je moral Very Rev. Kazimir, prov. komisar, umisliti poseben konvikt v Chicagi. Mr. Gottlieb je odstopil zgornje nadstropje svoje hiše v ta namen. Študentov je pet. Med temi dva Slovaka, eden Hrvat in dva Slovenca.
Huda zamera.— Bili so časi, ko je moral vsak, ki je prišel Čez morje, najprvo lep kompliment napraviti atu Saksarju in pa kajpada tudi njegovim zga-garskim škricem, ki so se okrog njega vrtili. Gospodje so si kajpada veselo gladili brade in vihali špičaste brke. Časi pa pravijo, da se spreminjajo in zloffl-ka, spremenili so se tudi tu. "Kranjcem" se v glavi je zjasnilo in komplimentov liberalcem več ne delajo. Naj pride kmet al' gospod, samozavestno gre naprej in se za Cortlandt malo ali pa nič ne meni. To je pa hudo. Najhujše pa je, ko je prišel na obisk v ameriško Slovenijo sam knezoškof ljubljan-ski in ni nič omenil o Saksarje- I vi kulantnosti. To je zdaj taka zamera, da Zgaga celo po u-vodnih člankih zmerja slov. gospode, da knezoškofa niso dobro informirali. Zgaga naj bo lepo informiran, da se slovenska javnost v Ameriki za njegove čenče toliko meni, kakor za lanski sneg!
* :K :|c
Učenjak ali slepar: — Še ni
dolgo od tega, ko je ves svet govoril o pomlajevalnem zdravljenju Rusa Voronoffa in ga slavil. Učeni zdravnik je menda kar vcepil starcu ali starki, seve za dobro nagrado, opičje žleze in ga — pomladil. Ni dolgo od tega, pa so se zbrali na učeno zborovanje v Stockholm« \na Švedskem zdravniki, in so baje dokazali, da je Voronoff le — steparil.
mmmmmmmmtmmmmmmmmm^^mmmmmmm^^^^^^^^rn^^a^t^
I. Marinšek iz Clevelanda in sin znanega mojstra iz So. Chica-ge, Iv. Prijatelj. Pohajali.bodo v šolo sv. Ignacija. Kar srce 'nii skače, ko pregledujem zdaj ta imena. Kje so se vzela? Sakra-bolt! bodo rekli tam v starem kraju, kako se ti v Ameriki na-, ši štrekajo. Vsi od Chicage u o Clevelanda, Forest City itd., do. male, toda korajžne So. Chicage, vsaka je dala svoje. To bodo še nam v koruzo hodili, —' bodo rekli v starem kraju, mi se jim bomo pa muzali, kajne? Ha! ste mislili, da smo v Ameriki kar tako za en sam kraj- f car! O mi znamo več ko hruške j peči.
Telegram je prišel, žalosten in trd. Žalosten za g. župnika, mamico ire sorodnike; žalosten za nas: Umrla je nagle smrti sestra, oz.hčerka, ga. Bombače-va v Clevelandu. Zdrava §e frred dnevi in vesela — udeležila se je celo zadnje Jednoti»e konvencije, — danes je ni več- j Rajnica je mati barbertonskega župnika,- Rev. Bombacha. —' Spomnimo se je pri altarju v tihi molityi! G. župniku, S-Bombachu in vsem sorodnikom prisrčno sožalje!
Pozdravljeni!
Fant od fare. -o-
Naročniki(ce), podpirajte tf govce in obrtnike, ki oglašaj0 v vašem listu "Am. Slovencu!''
AMERIŠKA INDUSTRIJA ŽELEZA IN JEKLA. |
(Konec.)
Število podjetij, ki prodiicirajo železo in jeklo, je v zadnjem času stalno pojemalo, in to zlasti vsled konsolidacije (združenja poedinih podjetij v večje industrijalne organizacije). Leta 1880. je bilo v Združenih državah 341 podjetij, ki so producirala lito železo". Njih število se je zmanjšalo do 1. 1890. na 304, do 1. 1900. na 224 in do 1. 1905. na 191. Na drugi strani sta toliko kapital, kolikor produkcija teh 191 podjetij v 1. 1905. bila čez poltretjikrat večja kot 1. .1880. Največja konsolidacija v železni in jekleni industriji se je izvedla 1. 1901., ko, je bila ustanovljena ogromna družba United States Steel Corporation. Ta je nastala iz združenja družb Carnegie Steel Company, Federal Steel Company, Lake Superior Consolidated Iron Minos, American Bridge
Company in pol tucata drugih velikih inclu-strijalnih podjetij. Elbert H. B. Gary, tedanji predsednik za Federated Steel Company in sedanji predsednik vse orjaške korporacije, Andrew Carnegie, lastnik Carnegie Steel kompanije, Charles M. Schwab, tedaj član Carnegie kompanije, in J. P. Morgan, sloviti bankir, so bili glavni činitelji v tej konsolidaciji. Imovina korporacije znaša približno 2500 milijonov dolarjev., L. 1925. je njen. dobiček znašal 173 milijonov. Istega leta je imela v svoji službi povprečno 249,833 ljudi, ki so na plačah in mezdah zaslužili skoraj 457 milijonov dolarjev ali povprečno $5.85 na dan za vsakega nastav-ljenca. Družbe, ki spadajo k tej korporaci-ji, posedujejo izmed mnogoštevilnih drugih podjetij : 112 plavžev, 366 jeklarn, 584 valjam raznih vrst, čez 100 rudnikov železne rude, skoraj 440,000 akrov premoga za koks itr 320,000 akrov premoga za par in plin, 57 podjetij za koksanje (coking plants) s 16,427 "beehive" pečmi in 3284 "by-product" pečmi. Železniški progotii-i,
ki jih korporacija lastuje ali ima v najemiu, imajo dolgost 3284 milj in v njih obratuje 1464 parnih lokomotiv ter skoraj 62,000 tovornih voz. Na tak način je železniško o-mrežje U. S. Steel korporacije večje nego ono mnogih precej velikih držav, kot n. pr. Finske, Nizozemske ali Norveške. Da taka kolosalna industrijalna družba mora igrati jako važno vlogo v gospodarskem življenju Združenih držav, je samoobsebi umevno; treba le pomisliti na ogromno število ljudi, katerih osebni interesi so v zvezi z obratom tega velepodjetja. Kakor smo omenili, United States Seel Corporation je imela 1. 1925. četrt milijona lj&di zaposlenih v svojih podjetjih in koncem istega leta je bilo skoraj 48,000 nastavljencev same korporacije, ki-so posedovali delnice v vrednosti 80 milijonov dolarjev. Glavne industrijalce družbe, ki so podružnice (subsidiaries) United States Seel korporacije, so: National Tube Company, American Steel and Wire Company, American Bridge Company, Illinois Steel Company, Tennessee Coal, Iron and
Railroad Company, Carnegie Steel Company, American Sheet and Tin Plate Company, Federal Shipbuilding Company.
Druga velika kombinacija železa in jekla, obstoječa iz 54 podružnih podjetij, je Bethlehem Steel Corporation, ki je bila in-korporirana 1. 1904. in kateri na čelu stoji Charles M., Schwab. Skupna imovina te korporacije znaša 617 milijonov dolarjev in njen zaslužek 1. 1925. je znašal 39 milijonov dolarjev. Korporacija je 1. 1925. zaposlovala povprečno 60,000 ljudi, katerih skupna mezda je znašala 107 milijonov dolarjev, oziroma, odštevši upravne in prodaj-fie uradnike, povprečno 62.2V centov na uro. Jeklarne subsidiarnih družb te korporacije se nahajajo večinoma v Pennsylvaniji: v Bethlehem, Johnstown, Coatesville, Lebanon, Reading in Steelton, tudi v Lackawanna, N. Y., in. Sparrows Point, Md. Organizacija poseduje ladjedelnice v raznih krajih, tudi jame železne rude, premoga in apnenca, železnice in ladje na oceanu in po Velikih Jezerih.
Nekatera izfiied važnejših neodvisni*1 podjetij v industriji železa in jekla so: Youngstown Sheet and Tube Company v Youngstownu, O., Jones and Laughlin Steel Company v Pittsburghu, Wisconsin Steel Company v South Chicago, inx Commonwealth Steel Company v St. Louis, Mo.
Tudi ekonomija.
"Odkar sama kuhaš, gotovo lahko ran0' go prihraniš?"
"Seveda! Od kar sama kuham, moj jako malo je, včasih pa se celo jedi ne d O' takne."
Ko začne ljubosumnost delovati, odide ljubezen na dopust.
* * *
Veliko izgovorov ni drugega kakor laži, zavite v svileni papir*
Nekaj o zadnji grški revoluciji.
PREDOR POD ALAMEDA ZALIVOM.
Grška je dežela večnih revolucij. Uprizoriti revolucijo na Grškem je nekaj navadnega. Danes sedi kralj, regent ali predsednik trdno na svojem stolu, jutri je že odstavljen. Kak njegov politični nasprotnik ga odstavi in posadi za mreže. V nobeni drugi deželi ali državi se revolucij ne da tako hipno izvajati, kakor na Grškem, kjer so zato menda posebno pripravna tla.
Grška armada in mornarica je na razpolago v takih slučajih političnim špekulantom. U-dinjata se zdaj temu, jutri drugemu. Revolucije se vrše tako priprosto in enostavno, da so taki dogodki v Grčiji že čisto navadni slučaji.
Diktator Pangalos, ki je zadnje čase vladal Grčiji precej trdo in je mislil postati nekak grški Mussolini, se je tudi vračunal. General Kondilis je delal počasi in sigurno toliko časa proti Pangalosu, da je pridobil na svojo stran armado in mornarico. Ko je to d-^žegel, je šel z gotovim oddelkom častnikov in aretiral ministre ter na njih mesta postavil druge. Pangalo-sa so prijeli malo pozneje in ga utaknili za mreže. S tem je Pangalosova vlada končala.
Revolucijonarni general Kondilis se pa ni sam postavil na čelo vlade, kar so sicer razni politikarji pričakovali. Pred-sedništvo republike je prepustil admiralu Konduriotisu.
Da bodo čitatelji oba malo pobližje spoznali, prinašamo životopis obeh glavnih sedanjih političnih voditeljev na Grškem. Prvi je
General Kondilis,
ki se je stavil na čelo revolucije na Grškem, je rojen 1. 1879 v ^rusu. Takoj po končanih gimnazijskih študijah 1. 1896. se je jel udejstvovati v revoluciji na Kreti kot dobrovoljec. Leta 1897. je vstopil v grško vojsko kot navaden vojak in se boril pri Reveniju in Velestiju, od 1. 1905. do 1908. pa se je boril proti Turkom v Makedoniji kot,četaš. Leta 1909. je postal častnik v redni vojski in se u-deležil vojne proti Turčiji in Bolgarski.
Ko je 1. 1916. stopila Grčija v vojno, £e je Kondilis posebno izkazal pri bolgarskem vpadu v vzhodno Makedonijo. Postal je bataljonski poveljnik. Leto kasneje je postal polkovnik. S 3. polkom se je leta 1919. boril v Rusiji proti boljševikom. Istega leta se je vojeval tudi v Mali Aziji v vojni s Turki in se na več mestih izkazal.
Po padcu Venizelosa je bil Kondilis pri volitvah dne 1. novembra 1. 1920. prisiljen, da poda ostavko. Umaknil se je v Carigrad in ondi deloval v Ve-nizelosovi smeri. Meseca septembra 1922, ko je zmagalo na-cijonalno gibanje polkovnika Plastirasa/ se je Kondilis vrnil na Grško, kjer je bil dmenovan za divizijskega poveljnika na
V Hunters Point, Cal., gra dijo velikanski predor pod Alameda zalivom, ki bo vezal Oakland z Alamedo. Slika nam kaže en del predora v konstrukciji. V predoru bo 12 cevi napravljenih z jekla in obdane s cementom. Vsaka cev je dolga približno en mestni blok, v premeru meri 32 čevljev in tehta 4500 ton.
Kanada.
Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada.
imenuje narodno - boljševiška skupina. Ona je naklonjena sporazumu z ostalimi socialno-demokratsko orijentiranimi strankami, predvsem s tako zvanimi menjševiki. Nekako med Stalinovo skupino in Zi-novjevo grupo, je skupina Tro-ckega, v kateri je največ sovjetskega izobraženstva. Razen tega so še razne manjše skupine, kakor n. pr. Kalinin^ va, ki zahteva, da igrajo kmetje večjo ulogo v stranki kakor dosedaj.
Razna krila in skupine pomenijo za vsako stranko krizo, za boljševike pa prav posebno. Boljševiška stranka je sicer sestavni del komunistične inter-nacionale in njen glavni steber, vendar boljševizem ni isto kakor komunizem. Boljševizem pravzaprav ni stranka in tudi ne samo gospodarski in družabni red kakor komunistične stranke. Boljševizem je tudi fanatična vera v brezboštvo. Nobena vera pa ne pripušča skupin in frakcij. Ruski komunistični stranki je dal Ljenin tu<35 nekak "verski" značaj in kot najvažnejšo dogmo boljševizma je proglasil, da je stranka nedeljiva na frakcije. Po njegovem nauku so dolžni vsi komunisti z največjo vestnostjo in z vso energijo izvrševati vse strankine sklepe brez izjeme, tudi take, s katerimi se osebno ne strinjajo. Zato je pojav stru-jarstva z boljševizmom, nezdružljiv.
Vse te različne struje so začele čim dalje bolj kristalizirati. Naj bi bile na 15. kongresu številčno še tako slabe, vendar bi že bile v obraz bistvu Ljeni-novega nauka, ki ne dopušča nobenih frakcij, samo s tem, da bi se pojavile na kongresu. Sedanja večina bo imela neugodno stališče na kongresu že zavoljo tega, ker so od nekdanjih prvoboriteljev boljševizma o-stali zvesti večini in Ljenirjovim naukom samo še Stalin, znani ruski boljševiškj ideolog Bu-charin in Rykov, sedanji predsednik ruske republike, če izvzamemo zunanjega ministra Čičerina in njegovega pomočnika Litvinova, ki skušata ostati nevtralna.
Ako se hoče večina dobro pripraviti na bodoči kongres, bo jimela dosti dela, ker je zlasti 'Zinovjeva skupina razvila veliko delavnost. V vasi Petrovsko-BazumovskO so odkrili celo itajno tiskarno, kjer so se tiskali |Zinovjevi proglasi na vse člane boljševiške stranke. Skušalo se bo sicer na podlagi Ljeninovega nauka vsepovsod odstraniti pristaše opozicijskih skupin, toda kdo naj vidi v človeška srca in !jih odkrije?
j S silo pa se trajno ne bo dala zatreti opozicija v boljševiški stranki. Močan razlog za nastajanje opozicionalnih skupin je pomanjkanje strokovne izobrazbe sedanjih boljševiških voditeljev. Boljševiško izobra-ženstvo se ni pripravljalo na revolucijo s strokovnim študi-
(Dalje na 4. strani.)
TEDENSKI RAZGOVORI POD VAŠKO LIPO.
t
Priobčuje: Albin Jazbec.
0 razmerah v boljševiški Rusiji.
Nedavno se je vršil letni občni zbor Mednarodne zveze društev za Zvezo narodov. O pomenu te organizacije poroča poslanec dr. Besednjak sledeče : Ko se je ob koncu svetovne vojne ustanovila na pobudo predsednika Wilsona Zveza narodov, so mnogi po pravici dvomili nad obstankom in veljavo nove ustanove. Zakaj Zveza narodov je bila organizacija zmagovalcev, da bi si o-hranili uspehe vojne, ki so jim bili zajamčeni po mednarodnih pogodbah. Iz Zveze je bila izključena Nemčija in Zedinjene države Severne Amerike, ki so Zvezo prav za prav ustanovile in so bile tako vznevoljene, da se sploh niso vpisale. Do danes Amerika še ni vstopila. Ravno-tako stoji ob strani sovjetska Rusija in moskovska vlada dela odločno propagando proti Zvezi narodov. Ni mogoče toraj trditi, da bi bila Zveza organizacija vseh držav in narodov, ko manjkajo v njej nekatere največjih dežel na svetu.
Zveza ima še drugo hibo. Premnogi zastopniki držav so v srcu nasprotniki Zveze narodov, čeprav so njeni člani. To se zdi čudno, pa je razumljivo, ako pomislimo, da je glavna naloga Zveze narodov vplivati na notranje razmere posameznih držav, in tega vladni možje nimajo radi. Ako bi mogli, bi ti gospodje Zvezo kratkomalo u-kinili ali ji pa pristrigli tolikanj peruti, da bi bila brez vsake resnične oblasti. To so kratka, a točna pojasnila o Zvezi narodov.
* * *
Zadnje dni se je mnogo pisalo o junaku Rudolfu Valentino, znamenitemu kino igralcu, o njegovi bolezni in pogrebu. Ko
Obrnimo se zopet nazaj k zgodovini Kanade in našli bomo Champlaina 1. 1610. zopet nazaj iz Francije. Zadnjikrat je tedaj videl obličje kralja Henryja IV., francoskega, obenem pa tudi svoj lastni dom v Franciji. Mogoče se cenjeni čitatelji še spominjajo članka v A. S., kjer sem omenil, da je neki Anglež, Henry Hudson, odkril leta 1610. luko, sedaj znano pod njegovim imenom kot "Hudson Bay," kjer je poginil. V tem času so Francozi imeli že dobro urejeno naselbino v Quebec in davno poprej v Acadiji, ki je pa poginila zavoljo nemarnosti Francije. Cham-plain je zaupal samemu sebi in novi deželi. Bil je zelo veren katoličan in mislil si je, če s? 'mora udati, udal se bo volji božji. S takim trdnim namenom vrnil se je, da bi bolj spoznal Indijance, jih privel do boljših odnošajev in osobito do krščanstva. Ne smemo pa pozabiti, da je bil on orjak tedanjih vojnih juhakov. Polje je tudi bila za junaštvo izvanredno v Kanadi tedaj, kakor še stoletja pozneje. Champlain je bil še v najboljših letih in do kosti junak. Omenil sem, da je napravil veliko napako, da se je podal v vojno z Iroquois ter jih porazil.,
Po svojem povratku 1. 1610. se je zopet podal na vojno z Iroquois. Bil j^ ranjen, pa jih je vendar porazil.
Iroquois, mogočen narod, kakor je bil tedaj, narod, ki si je mislil, da ga ni na svetu, ki bi ga mogel premagati, so vendar, dvakrat poraženi mislili, kako bi se dalo izhajati s temi belo-kožci, ki imajo tako orožje, kateremu se ni zoperstavljati. Dostikrat se je Champlain pogajal z Iroquois in Huron Indijanci, da se sklene trajen mir, ampak zadostno zaupanje ni dosegel.
Zelo ga je nadlegovala misel, kako bi on spoznal deželo ter jo orisal kolikor mogoče. Bilo je to zelo težko podjetje, ker je bil med dvema ognjema. Njemu je bilo le na tem, da bi se spravil z vsemi Indijanci in raziskal celo svetu dosedaj neznano deželo. Sovraštvo indijanskih rodov mu je pa vedrio zapiralo pot. S Huroni je našel vendar pot gori do sedanjega Ottawa. Dosegel je nazadnje po zelo težavni poti sedanji "Lake Huron." Čudno vendar, kakor je že vse v življenju, je nekaj dni pred njegovim dohodom do tega jezera dospel tja frančiškanski duhovnik, Le Ca-ron, in kolikor zgodovina zna" in ve, sta bila on in ta frančiškan, Le Caron, prva belokož-ca, ki sta videlo eno izmed velikih sedanjih amerikanskih jezer.
, Jezero Huron bilo je njim novo morje, pa voda bila je sladka. Bilo je njim to razočaranje, da še vedno ni vodne poti do Azije! Bilo je tam mnogo indijanskih naselbin. Spoznal
Dogodki zadnjih tednov v Rusiji so vzbudili v vsej evropski javnosti živo zanimanje za to ogromno državo, ki je Evropi zavita v tajnosti polno me-Elo nepoznanja že od nekdaj, slasti pa od prevrata, ko večina evropskih držav ne pusti ruskemu boljševiškemu časopisju postopa na svoje ozemlje. Sicer je zgrešena prenagla sodba nekaterih velikih zapadno-evrop-8kih listov, da bo boljševiška Rusija v kratkem razpadla, či-st<> gotovo pa je, da doživlja sovjetska Rusija težko notranjo krizo. Mislilo se je, da se bo položaj razčistil koncem septembra, ko bi se naj vršil 15. vseruBki boljševiški kongres. Toda glavni boljševiški izgini odbor, ki ima vso moč Rusije v svojih rokah, je pred kratkim odgodil kongres na
portilad 1927. Uradno ee utemeljuje ta korak s tem, da so se v večini zveznih sovjetskih držav vršile zadnje volitve leta 1925 in da ne kaže v tako kratkem času razpisati novih volitev. V resnici pa so pravi razlogi drugačni.
Boljševiška stranka se nahaja namreč sedaj v težkem položaju, ker je razcepljena v več skupin. Večino ima Stalinova skupina, v kateri so sedanji vlastodržci. Ta skupina tvori nekako sredino. Najskrajnejši levici pripada Zinovjeva skupina, ki misli, da sedanja politika ni na pravih temeljih. Bori se proti naraščanju moči kmetov v stranki in zahteva čisto delavsko komunistično diktaturo. Tretjo skupino vodijo Medvje-djev, Slapnjikov i. dr., ki zastopajo desno krilo, ki se često
je ležal na bolniški postelji, je dobil dnevno na tisoče pisem — večina od žena in deklet, ki so ga poznale kot junaka na platnu. Ko je ležal na mrtvaškem odru, ni bila policija kos nalogi, da bi vzdržavala red, truplo so dali v krsto in občinstvo ni smelo blizu.
Istočasno je pa tudi ležal na mrtvaškem odru drugi junak— junak v pravem pomenu besede, ki je postal žrtev poklica, to je komandant Rodgers, ki se je pri letalski nezgodi tako poškodoval, da je na posledicah poškodb umrl. Rodgers je ameriški javnosti še v spominu izza njegovega poleta iz Washing-tona v Hawaii, kamor pa ni prispel. Nesreča je hotela, da je z letalom padel v morje, kjer je s tovariši na razbitinah letala preživel devet dni v strahu in grozi. Ves ta čas je svoje tovariše bodril, da so vztrajali, svoj grižljaj je pustil svojim ljudem, sam je največ trpel — a kazal se je junaka, kar je pomagalo, da niso obupali. Niso upali zastonj, deveti dan so bili rešeni.
Pogreb Valentina, junaka na platnu, in komandanta Roger-
sa, junaka v pravem pomenu besede, se je vršil na en in isti dan.
Poglejmo, sosedje, kako zna ameriška javnost izkazovati zadnjo čast — junakom. Ko se je vršil pogreb Valentina, je bilo toliko ljudstva, da ga že zlepa ni bilo videti toliko skupaj. Od hiše žalosti do cerkve je bil gost špalir. Ko so pa nesli k zadnjemu piačitku komandanta Rodgersa, je malokdo znal za to, mati njegova in kakšnih 50 prijateljev pokojnika ga je spremljalo na zadnji poti. — Taka je hvaležnost tega sveta.
* * *
Zakaj imamo mokro poletje? Na to vprašanje odgovarja znanstvenik dr. Jovan Cvijič, profesor belgrajske univerze tako-le: Deževna leta niso redka in nenavadna stvar. Znanost jih spremlja in opaža že od davna. Take periode hladnih poletij se vedno pojavljajo. V znanosti so take periode zabeležene vsakih 35 let. Petintridesetim mokrim pa slede suha in vroča poletja. Najbolj se take periode pojavljajo v Rusiji, kjer jih ljudstvo imenuje rodovitna, oziroma lačna leta. Kadar pride perioda hladnega poletja v Rusiji, nastopa tudi obilje živeža in obratno: kadar nastane vroča perioda, tedaj nastopa lakota. Tudi po gibanju ledenikov v Evropi se z matematično točnostjo dajo določiti te periode. Danes mnogi trde, da so solnčne pege povzročile tako vlažno poletje. Dr. Cvijič je izjavil, da je . znanstveno dokazano, da solnčne pege ne vplivajo na gotove spremembe na zemlji, a dostavil je, da so astronomi opazili, da se solnčne pege ne spreminjajo početkom vsakega 35. leta, marveč početkom vsakega drugega leta. Te pege postajajo močnejše in slabejše, jasnejše in nedoločnejše. V vlažni dobi deževnih poletij so te pege meglene in se njih robovi ne vidijo, kakor v dobi suhih in vročih let. A da te pege vplivajo na naše klimatične izpremem-be, o tem ni nobenega dvoma.
MALI ŠMAREN
se bo mesto 8. septembra obhajal prihodnjo nedeljo, dne 12. septembra v Marijini cerkvici v Lemontu, 111. Služila se bo slovesna sv. maša ob 10. uri dopoldne po starem časy. Dobrotniki in prijatelji, ki želijo obhajati ta praznik zunaj na deželi, so uljudno povabljeni, da u-deleže slovesne sv. maše v Lemontu. Na svidenje pri Mariji Pomagaj prihodnjo nedeljo!
Predstojništvo romarske cerkvice v Lemontu.
Nekateri ljudje so tako slabo razpoloženi, da se čutijo nadle-govane, ako bi jih kdo rad pripravil do smeha.
TOLMAČEV KOTIČEK.
Slovenski, kakor vsak drugi moderni jezik, si je prisvojil mnogo tujih izrazov, ki imajo svoj izvor največ v latinščini ali grščini. Ker se ti izrazi večkrat rabijo v pisavi in omikanem govoru, bomo tudi naše čitate-lje od časa do časa seznanjali z njimi v tem kotičku.
Konkreten. Konkretna je tista stvar, ki jo lahko z rokami otiplješ in primeš, n. pr. miza, hiša, drevo. Nasprotno temu izrazu je
Abstrakten, to je taka stvar, ki je ne moreš prijeti, ampak obstoja samo v misli, n. pr. radost, žalost, vera, ljubezen so abstraktni izrazi.
Luksus. Luksuzno blago je tisto, ki ni za življenje potrebno in brez katerega bi človek lahko prebil, n. pr. ženska le-potila, svilene nogavice, de-
mantni prstani.
Končnice -fil in -fob, na pr. italofil in italofob. Prva končnica pride od grške besede fi-leo, pomeni ljubim, druga pa od grške besede fobeo, ki znači preganjam. Italofil torej znači človeka, ki drži z Italijani, italofob, ki je nasprotnik Italije.
Egoist pride iz latinske besede ego (jaz) in pomeni človeka, ki pri vsem svojem poče-njanju misli le na svojo lastno korist, nima pa nobenega srca in. usmiljenja do svojega bližnjega. Slovensko samoljubnež; egoizem pomeni samoljubje.
Inkognito (latinsko in-cog-nosco, ne spoznam) pomeni stanje, v katerem kdo prebiva v kakem kraju ali potuje z namenom, da bi ostal nepoznan. Rabi se navadno pri višjih osebah, ha pr. kak kralj potuje inkognito, oblečen v navadno obleko, brez svojega spremstva.
•	Kreti. Oktobra 1923. je s svo-, jo divizijo udušil vojaški po-. kret pristašev kralja.
i Kmalu potem je moral gene-i ral Kondilis odstopiti, nakar je . začel borbo za novo vladavino. : Pri volitvah 1. 1923. je bil z vso svojo listo izvoljen in je postal . vojni minister v prvi republi-' kanski vladi. Po ljudskem gla-
•	sovanju, na katerem je grški narod sankcijoniral republikansko obliko vladavine, je Kondilis odstopil zaradi nesoglasja s Papanastasijom. Kmalu nato je bil izvoljen za voditelja narodne republikanske stranke in je vstopil v kabinet Mihalokopulosa kot minister za notranje stvari. To mesto je moral zapustiti 25. julija 1925, ko je. general Pangalos izvedel svoj državni prevrat.
Drugi pa je
Admiral Konduriotis, ki je rojen leta 1855. in se je po končanih študijah posvetil mornariški službi. Leta 1897. se je v grško-turški vojni odlikoval kot kapitan jadrnice. Kasneje je bil' oddelni načelnik v mornariškem ministrstvu. Leta 1912. je postal Konduriotis kontreadmiral in prevzel poveljstvo brodovja. V balkanski vojni je preprečil prevoz turških čet iz Male Azije na balkansko bojišče. Po balkanski vojni je še nadalje ostal poveljnik brodovja. Za svStovne vojne se je postavil admiral Konduriotis na stran antante. Na željo kralja je vstopil 1. 1915. v kabineta Zaimisa in Skuludi-sa. Dne 18. oktobra 1916 je stopil v Solunu z Venizelosom in Danglisom na čelo začasne, proti kralju naperjene vlade. Po odstopitvi kralja Konstantina je postal Konduriotis 27. junija 1917. mornariški minister v novem Venizelosovem kabinetu in je ostal na svojem mestu do začetka 1920. Ko je 25. oktobra 1920 umrl grški kralj Konstantin, je postal regent, odstopil pa je že 15. novembra, ker so doživeli Venizelisti hud poraz pri volitvah. Namesto njega je prevzela regentstvo kraljica mati Olga; kasneje je bil izvršen nanj atentat in je bil Konduriotis lahko ranjen, j Po odstavitvi kralja Jurija II. dne 18. decembra 1923. je admiral Konduriotis zopet postal regent. Dne 25. marca 1924. je bila proglašena republika in narodna skupščina ga je izvolila za prvega predsednika grške republike. Letos se je 4. marca umaknil Konduriotis s [svojega predsedniškega mesta, . baje vsled starosti in zdravstvenih razlogov, v resnici pa, 1 da napravi mesto svojemu nasledniku Pangalosu. j General Kondilis in admiral j Konduriotis sta sedaj politična ( gospodarja na Grškem. Kako dolgo bosta krmarila na vladni [ladji, je pa menda tudi vprašanje časa, ker ha Grškem se rado vedno kuha, še rajši pa vre |V grških vladnih političnih krogih. r>-
se je ž njimi ter ostal tam celo zimo, ker je Indijance in njih običaje že dosti dobro poznal. Živel je ž njimi v njih wigwa-mih (šotorih) in vsak si lahko predstavlja, kaj je moral prenesti od muh, golazni in primitivnosti teh ljudi in njih hrane. Pa njega je gnala želja izvedeti vse, kar je bilo mogoče. Nazadnje je dospel -na Lake Ontario in zopet napadel Iroquois Indijance.
Skoro vsako leto je Champlain obiskal Francosko. Tam tudi ni bilo vse v redu. Katoličani in Hugenoti bili so si vedno v,laseh. Ta verski boj in na-sprotstvo je vzelo vso pozornost, tako da je bila Kanada — najvažnejša postojanka — skoro pozabljena. Z drugo besedo, kakor tudi še dandanes pravimo: "z malenkostmi pokopali so Francozi velikosti." Da v Kanadi ni bilo mogoče obdr-žavati red in mir, če tega v Franciji ni bilo, je dokaj verjetno, kajti Francija si je pripisovala nadpravico čez Kanado, storila pa ni nič v njen blago-bit. Ne zlato, in tudi ne cela morja polja so bila tedaj zaklad Kanade, ampak kožuhovi-na divjačine. Pa ker je francoski kralj Henry IV. že oddal ta -obrt na prosto vsakemu, ki se je hotel baviti ž njim, je pač naravno, da je vir podpore bil izvit iz rok tistih, ki so podporo najbolj potrebovali in to so bili naselniki iz Francije. Razmere postale so skoro neznosne, dokler ni stopil na javno polje (velikan kardinal Richelieu. On je eden največjih mož, ki so kedaj služili Franciji. Njegov jduh presegal je vse druge dr-jžavnike s kraljem vred. Ni mu jbilo dosti na tem, ^ kar je on, ampak francoski kralj naj bi !bil največja oseba tedanje ^Francije in ugleda v Evropi, ikakor je v resnici'Francoska bila tedaj na krmilu.
Spoznal je takoj, da je kožu-(hovina največji pridelek Kanade in, če pride red v ta obrt, bo Francija mnogo pridobila in si osvojila veliko in dobro ime (pred svetom. Njegova volja je jbila takorekoč postava in marsikateri, ki se je njemu ustavljal, šel je na guillotino in med jtemi bilo je dosti francoskih ,plemičev. Vendar korupcija je jšla in nekak varen red se je za-,čel tudi v Kanadi, j Da, smelo trdim, brez kardinala Richelieu ne bi bilo današnje Francije, manj še francoske Kanade, ki igra ravno sedaj vlogo v mednarodnih razmerah. Ker se je Rusija izneverila mednarodnim dostojanstvom ter stopila na pl#n, katerega drugi svet ne,odobruje, je sedaj Kanada edino zavetišče narodov, kjer so še prijazno sprejeti. Tega seve tedaj niti Champlain, niti kardinal Richelieu nista vedela!
(Dalje sledi.)
O RAZMERAH V BOLJŠE-VISKI RUSIJI.
(Nadaljevanje 3. strani.) jem, da bi moglo razumeti in potem samo prevzeti vodstvo vseh panog javnega življenja. Boljše viška inteligenca se je bavila samo s študijem socialnih in političnih vprašanj in z agitacijo, ni pa si vzgajala ljudi, ki bi mogli izvesti načrte.
Razen tega pa treba misliti tudi na osebna nasprotja, ki so po Ljeninovi smrti vedno večja. Samo svetniki so namreč zmožni zatajiti vse svoje ambicije in se popolnoma podrediti službi tako vzvišene in pozitivne ideje kakor je krščanstvo, bolj-ševiki pa so čisto materialistično orientirani.
Vse opozicionalne skupine pa kažejo na veliko draginjo, ki jo navajajo za dokaz, da je treba drugačne taktike. Z vprašanjem draginje se peča celo moskovska "Pravda" in navaja nekatere vzglede. Tako stane v Moskvi liter m*eka 32 ko-pejk (25c), 1 kg masla 2.5 rub-
lja ($1.50), 1 kg mesa 1—1.20 rublja (70c), 1 kg rženega kruha 0.5 rublja (32c) ; v Pe-j trogradu in v letoviščih je dra-• ginja še mnogo večja.
Ni verjetno, da bi se večini posrečilo zatreti vsako opozicijo, še manj pa je mogoče, da bi opozicija dobila na prihodnjem vseruskem boljševiškem kongresu številčno premoč. Ker so med posameznimi skupinami take razlike, da je sporazum med njimi zelo težko mogoč, sama pa še sedaj nobena ne bi mogla prevzeti oblasti v roke, najbrž tudi ne bo prišlo do bojnega glasovanja. Zato se kriza bržčas ne bo končala s kakšnim globljim pretresom, a enkrat se bo morala stvar razčistiti do temeljev. Kajti prav v zadnjem času se tudi v Rusiji mno-že glasovi, iz katerih se more upravičeno sklepati, da mora prej ali slej le priti odločen prelom v boljševiški politiki, gospodarstvu in kulturni usmeritvi. Posledice bi seveda bile ne-dogledne.
NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI.
6'Knjigarna Amenkanski Slovenec"
1849 WES1 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
\bsbbmrnmm
ZALOGA MOLITVENI-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG.
Kam lahko greste s Chicago Rapid Transit
v FIELD MUSEUM
Najboljši čas od 1(\ ' do 4
"jfrJfr Z'
Ameriški tiger, ki je hodil tod
pred petdeset tisočem i leti.
OGLEJTE si mesto Chicago in njene znamenitosti. V veliko zabavo vam bo, ako preživite en dan s svojo družino v novem Field Museum ,kjer je tisoče raznih stvari razstavljenih. "L" vas popelje tja naglo in udobno. Pojte se ta teden, peljite se z Rapid Transit.
Vzemite South Side "L", izstopite na Roosevelt Road; pojte peš dva bloka vzhodno; čez most preko železnice, tako pridete naravnost do Field muzeja.
PAPID TRANSIT LINFQ
II"1 FAST-RELIABLE 1|UJI
i OBŽALUJETA! *
v
s®
i i
t
1
.V
&
¥
i ®
s4
ZAKAJ?
George in Jack sta v soboto kupila vsak eno novo obleko. Kajpada, da sta jo dobro plačala.
V nedeljo prideta od maše, Jack vzame stolec, gre na vrt in se vsede. Spomni se na povest "Gospod Lisec," ki jo objavlja "Amer. Slovenec" in katero on s posebnim zanimanjem bere. Ko prebere povest pregleda Jack list tuintam. Kar najde v listu oglas* kjer neki trgovec oglaša obleke. Prav taka kot njegova, pa stane kar 30% manj kot je on plačal za njo in njegov prijatelj George.
Great Heavens George! Poglej, ko bi bila midva pogledala sinoči v ta le list, pa bi plačala za najine obleke celih 30% manj kot sva. Poglej, poglej. .
George pokuka radovedno preko Jackovih ram v list in vzklikne: "Ju beču lajf!"
Od tistega časa George in Jack vedno1 naj prvo preči-tata oglase, ko dobita v roke-/"Amer. Slovenca." Oba pravita, da sta s tem že marsikak dolar prihranila.
Oglasi čitatelja gospodarsko izobražujejo, ker mu naznanjajo razne razprodaje, ftgodne prilike, kje se dobi dobro blago za zmerno ceno. Zato čitajte oglase v
AMERIKANSKEM SLOVENCU
in podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v njem!
t |
POVESTI IN ROMANI.
Agitator. Roman. Janko Kerstnik .80 Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. Popis zanimivih doživljajev raziskovalcev severa .......................................45
Barvaste črepinje. Zbirka več
kratkih povesti .........................^.....35
Bele noči.—Mali junak. Romana.
Dostojevski ...................................50
Bitka pri Visu leta 1866. Črtica
iz avstr. zgodovine .......................45
Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng.
Gangl ..............................................65
Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih pol'an, v dveh delih.
Vsak del po ..............................50
Cesar Maks in Mehika. Doživljaji
Avstrijcev v Meksiki .................25
Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me-
rimee ................. ..............................65 I
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ...............................75
Črna smrt. Fr. Ks .Mcško. Pretresljiva povest .............................75
Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučile zgodbice .........................25
betela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše,
veseloigra .......................................70
Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
treh dejanjih ...................................40
Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ...........................50
Duh v Kentervillu. Angl. prav-
Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve
povesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45
Furij. Burna novela iz mladeniče-
vega življenja .................................75
Glad. K nut Hamsun. Roman........ 1.25
Gladiatorji. Zajdo. roman iz 1. 70
po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50
Golobovi. Novela s podeželskega
življenja .......................................
Gospodarica sveta. Avanturističen romali .....................,.................60
Gozdarjev sin. J7. S. Finžgar. Povest »lov. mladeniča .....................30
Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza.
Starogrška pravljica .....................45
Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75
Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz. dni trpljenja. Andrej Rape. I
Kratke pcTvesti ...............................60
Izlet g. Bro^ička v XV. stoletje. I
Svatopluk Čeh .........-....................50
Iz življenja za življenje. Kratke,
poučne povesti ............................ -20
Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- |
rastjo mladino ...............................50
Jan Marija Plojhar. Roman ........ 1.50
Jaromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagova£, H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Pqvest tirolskega gorskega župnika .....................................35
Juan Miseria. P. L. Coloma. Španska povest —.................................50
Junakinja iz Štajra. Povest iz bo- I
ja med katol. in prot. vero........ 1.50
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ................................ 1.00
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po .........................................— 1-00
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata.
5.	zvez.ek: Sosedov sin. — Sin kiuetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. - Črtica i/, življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. ■— Andrya Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.—Veronika Deseniška.
Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno.............. 1.25
Kapelanova hči. A. S. Puškin.
Ruska 'povest ..................1............. 1.00
Kazan, volčji pes. J. O. Curwood.
Kanadski roman .......................... 1.00
Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ....................................1........... 1.00
Kralj gora. Edm. About. Francoska povest .................................. 1.00
Kratka povest o Antikristu. Slika
iz priliodnjosti ...............................30
Kresalo duhov. P. A. Sheehan.
Roman iz irskega življenja.......»1.00
Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65
1. zvezek: Ljudev.it Hrastar. — Golobček.
7. zvezek: Jagnjc. — Starček
z gore.
8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski -grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata.— Različni sestri.
Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman.........60
Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman
iz podeželskega življenja ...........50
Križev pot. Roman češkega duhovnika .......................................... 1-20
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja ...........50
Ljubljanske slikr. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom ...............................75
Mali klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja .................60
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino.........90
Mati božja dobrega sveta. Povest
iz časov turških bojev .................45
Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več
kratkih povesti .........L...................50
Mladi gozdar. Izviren roman .......45
Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka .................35
Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja.......70
Mrtvo mesto. V srce segajoča po- ,
vest .................................................. 100
Na negotovih potih. Poučna pov. .30 Na različnih potih. Povest za
dečke od 11. do 14 .leta..........-35
Narod, ki izumira. Zanimivosti iz
življenja in običajev Eskimov.....25
Narodna biblioteka.
7.	snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30
8.	in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ...............................45
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti .................30
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najbpljše. Poučna povest ...............................30
21.	snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ...........................30
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman ...............................45
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .............30
36., 37. in 38. snopič: Žalost I in veselje. Andrejčkov Jože. i Velezanimiva povest................-'— -75
39.	snopič: Solnce in senca. i Jos. Bedenek. Gorenjska povest .30.
40.	snopič: Svitoslav. Burna I povest Slovenca .............................30
43. snopič: Edip na Kolonu. Sofoklej. Starogrška drama.......30
57.	snopič: Nekoliko iz ruske | zgodovine .....................................30
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ...................................30
59.	snopič: Več kratkih, zani- i mivih povesti. Andrejčkov Jqže .30
60.	snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-
ga življenja ...................................30
Narodne pripovedke. 1. zvezek: I
Dominicus ..v................................ .35
Narodne pripovedke. .4. zvezek: I
Dominicus ...................................40
Narodne pripovedke in pravljice. •
S. Sekolov .................................-«.. -35
Naseljenci. Ameriška povest ....... .35
Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ...................................... 1.00
Naše življenje. Ks. Mcško. Črti- I
cc iz življenja ........................-.....75
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja.......40
Na valovih južnega morja. Pri- I
povedka .......................................35
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič.
Povest .............................................50
Nihilist. Iz ruskega življenja .........40
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz
značajev naših pisateljev .......... 1.25
Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško,
Kratke črtice ................................ 1-00
Oče naš. Povest mladeniča.............75
Odiseja. Andrej Kragelj. Staro- '
grška pravljica ...........................i-- .45
Oglenica, aji hudobija in nedolžnost. Poxest ...................................35
Paberki iz Roža. Iv. Albreht. Pri- |
povedke .........................................25
Pastirjeva nevesta. Cvetko Golar.
Zbirka zabavnih povesti ...........50
Patria. Povest iz irske junaš. dobe .30 Perpetua, ali afrikanski mučenci.
Povest iz 3. ?tol. po Kr..............45
Petelinov Janez. Jak. Alešovec.
Poučna povest .............................85
Podobe iz sanj. Ivah Cankar. Kratke slike iz časov svetovne
vojne................................................60
Pod svobodnim solncem. F. S. Finžgar. Krasna povest iz zgodovine naših pradedov. 1. in 2.
del, skupno .................................. 2.50
Pol litra vipavca. D. Feigel. —
Kratke, vesele dogodbice......... 1.00
Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda ..................50
Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno............ 2.00
Po strani klobuk. D. Fcigcl.
Kratke črtice vesele vsebino.....75
Povestice. Rabindranath Tagore .35 Povesti in slike. Ks. Meško.
Kratke povesti .............................45
Pravljice. Fr. Milčinski. Po slovenskih narod, pesmih ...............90
Pravljice Iztoka. Iv. Vuk................75
Pravljice. Wilde..............................50
Prihajač. Dr. Fr. Detela. Zanimiva povest iz kmetsk. življ............45
Pripovesti o Petru Velikem .........75
Pri stricu. Ivo Trošt. Povest iz
kmetskega življenja .....................45
Proti Avstriji. Dr. Ljud. Pivko. Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji.
1. in 2. zvezek. Vsak po.............30
Prst božji. Dr. J. A. Keller. Rcs^
nične dogodbe ...............................35
Ptički brez gnezda. Fr. Milčinski.
Ljubljanska povest .......................45
Rablji. Fr. Bevk. Črtice iz trenot-
kov trpljenja .......................................75
Ribičev sin. Pravljica ...................25
Sanguis Martyrum. Louis Ber-trand. Povest iz prvih časov krščanstva ..'.,.....................................60
Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev .................................30
Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest................................-.......50
Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih,
zanimivih črtic ............................ 1-00
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja.
Korotanske povesti .....................75
Smrt pred hišo. Fr. Bevk. Roman .55 Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogpdbice .............................. 1.00
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja .......................................35
Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela.
Kmetska povest ...........................60
Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz
konca 11. stoletja........................60
Šopek samotarke. Manica Romanova. Kratke povestice............50
Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega
ujetnika............................................. 2.50
Šumi, šumi Drava. Črticje iz ma-.riborske zgodovine in pravljice'
iz mariborske okolice .................25
Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .75 Tarzan in svet. E. R. Burroughs.
Roman............................................ 1-00
Tarzanov sin. E. R. Burroughs.
Roman...................................-........ 1.00
Tarzanove živali. E. R. Burroughs.
Roman..................................'........... 1.00
Tatič. Fr. Bevk. Povest samoob-
toženca ...........................................75
Tiho jezero- Povesti za slovensko mladino. .................................95
Tik za fronto. D. Feigel. Kptke
črtice, vesele vsebine .....I...........80
Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodne
hudomušnice..................................65
Trenotki oddiha. Več zanimivih
povesti..............................................40j
Tri povesti grofa Leva Tolstega.
Iz rušfine.........-...........................40
Troje angelskih češčenj. Dr. Jos.
Vošnjak. Kmetska povest..........35
Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
Dolenjska povest. ........................ 1-00
Tunel. B. Kellermann. Zelo napet roman..................................... 1-25
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz
turških časov............................. -65
Valerija ali zmagoslavni izhod iz
katakomb. Zgodov. povest....... 1.00
Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lux in tenebris lu-lueet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. .60
6.	knjiga. — Črticc z ogljem,— Ta tretja. — Poroka po pomoti..............................................60
Vera. Olga Waldova. Roman iz
...	1C
ruscinc.......,....................................13
Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Nedeljko...........................-..............45
V	libijski puščavi. A. Conau Doyle. Roman......................................^
V	oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del; vsak del po .75
V	petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika................................... 1-G0
V	Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črtice....................................75
Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. .25
V	tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčinc.........-...................95
Vzori in boji. Jože Debevc. Popis dijaškega življenja........... 1.50
Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive poveslice................75
Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške
'doline ............................................ 1-00
Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
povest..............................................50
Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz
petega stol. po Kristusu............85
Za milijoni. A. K. Green. Zelo
zanimiv roman.........................- -75
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2.
del. Vsak del po............................ 1-25
Zaročenca. A. Manzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja................ 3.00
Zbirka narodnih pripovedk. J. P.
Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi-
Krilan .......................................-.....75
Zgodba o nevidnem človeku. H.
G. Wells...................................-50
Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. Milčinski.....................................- -60
Zgodbe Napoleonovega huzarja.
A. Co.nan Doyle. Zanimiv ro-
nmn iz .francoskih časov........... 1.50
Zgodbe zdravnika Muznika. Iv.
Pregelj. Zgodov. povest ..............55
Zgodovinske anekdote. Dr. V. Marabou 1., 2. in 3. zv. Vsak po .35
Zločin v Orcivalu E. Gaborian. |
Roman ............................................75 ]
Zmisel smrti. Pavel Bourget. —
Franc, povest izza svet. vojne .75 Znamenje štirih. A. Conan Doyle.
Londonska povest........................35 ]
Z ognjem in mečem. H. Sienkie-wicz.. Povest iz davnih dni s
slikami............................................ 3.50 ]
Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest .65 ! Živ pokopan. A. Bennet. Povest.. .50 ]
ZA MLADINO. Angelček, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj................................35 ]
Belokranjske otroške pesmi. Božo Radič....................................35 ;
Bob za mladi zob. Cvetko Golar.
Pesmi'za mladino........................30
Božični darovi. Rud. Vrabl. —
Kratke povestice..........................25 ;
Dane. A. Rape. Mična povestica. .45 Da ste mi zdravi, dragi otroci. Dr.
Iv. Robida. Poučne povesti......10 j
Dedek je pravil. J. Slapšak. Na- !;
pete pravljice................................45
Kokošji rod. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni......................20 ;
Kralj zlate reke. John Ruskin.
Pravljica. .......................................40
Lešniki. Jos. Stritar. Knjiga za
odrastlo mladino..........................45 ;
Mali Ave Maria. List za sloven? I
sko ameriško mladino............... 1.00 ;
Martin Krpan z Vrha. Fr. Levstik. Pripovedka s slikami...... .95
Mladim srcem. Ks. Meško. Zbirka povesti. 2. in 3. zv. Vsak po .25 Obnovljeni Vrtec. Poučna mladinska knjiga s slikami..............75
Orlič. Mladinski list......................05
Prigode čebelice Maje. \V. Bon-
sels. Roman za deco 1..................75
Robinson Crusoe. Daniel De Foe. !;
Povest za mladino. ................... 1.00
Robinson Starši. Povest z barva-
nimi slikami....................................40
Slepi slavčki. Karel Širok. Kratke, zanimive povestice............. ^60
Tolofaj Mataj. Fr. Milčinski. Zanimive pravljice............................85 i
Vitomilova železnica. Jos. Kor-
ban. Povest....................................45 j
Volk spokornik. K s. Meško. Po-
vesti...................-.............................85
Vrtec. Časopis s podobami za
slov. mladino..........................'......75
Zgledi bogoljubnih otrok. Ant. Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak po .45 j (Z — m — zaznamovane igre samo moške vloge, z — ž —, samo ženske; brez vsakega caznamka so mešane j vloge.)
Afričanka. Opera v petih dejanjih .35 ; Andrej Hofer, tirolski junak. —
Ljudska igra v 5. dejanjih........50
j Azazel. Iv. Pregelj. Žalna igra v I
' 1 Štirih dejanjih. ......'.'.........50
Bedak Pavlek. Fr. Bevk. Zbirka |
otroških iger..................................50
Begunka. Fr. Detela. Drama v |
treh dejanjih..................................40
Beneški trgovec. W. Shakespeare.
Igrokaz v 5. dejanjih..................50
Bratski spor. Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih............. -60
Burke in šaljivi prizori. — Čaro-dejna brivnica. — Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad, (m) — Vedež. — Po- S boljšana trmoglavka, (ž) — Luknja v namiznem prtu. (ž) — Ženin Mihju (m) — Zamorec. (m) — Junaki, (m) — Trije učenjaki, (ni) — Opeharjeni Zid. (m) — Izgubljena stava, (m) — čudna kupčija, (m).... , .75 Čarostrelec. Romantična opera v
treh dejanjih..................................20
I Če sta dva. Šala v 1 dejanju.......35.
Črne maske. L. Andrejev. Zalo-
jgra v petih slikah .......................55
Diletanski oder. M. Skrbinšek.
i Poučna navodila igralcem........45
Divji lovec. F. S: Finžgar. Narod-
l ni igrokaz s petjem v 4. dej......35
Dom. Janez Jalen. Drama v šti-
i rili dejanjih....................................75
Edda. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih....................................20
i Gledališke igrice. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Eyange-i list in ropar. — Prevarani hiš-i nik. — Konvcncionelne laži.— Prve tri igre za moške, četrta
za mešane vloge..........................30
Gorenjski slavček. Lirična komič-
I na opera v 2. dejanjih.............- .20
Gospa z morja. Henrik Ibsen.
Igra v petih dejanjih.........-........ .75
Hlapec Jernej in njegova pravica. Iv. Cankar. 9 slik................. .50
I Hudič. Triglavanski. Komedija iz
jugoslovanske politike ......-.........20
Janko in Metka. Bajna igra v
treh slikah....................................20
Jenufa. — Opera iz moravskega
i ) kmetskega življenja......................20
Kajn. Fr. Bevk. Drama v treh
dejanjih............................................75
Kakšen gospod — tak sluga. — Burka iz vojaškega življenja v
enem dejanju................................35
Kamposteljski romarji. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dej..........35
K mamici. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dej1......05
Kolajna. Veseloigra v enem dej. .30 Kralj Lear. W. Shakespeare. —
Žaloigra v 5. dejanjih................. 1.00
Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v r petih slikah....................................25
Krivoprisežnik. Anzcngruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah)..............................75
Lažizdravnika. Burka v 2 deja-1 njih. — Trije tički. Burka v 2
dejanjih .........................................45
i Lepa maska. E. Navinšek. Navodila igralcem o šminkanju........ -25
i Ljubosumnost. Lad. Novak. Ve-
seloigra v enem dejanju .............45
Ljudski oder. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Pred jamski
(m.) Igra v petih dejanjih_______ .70
Lokalna železnica. Komedija v
treh dejanjih .............................t.. .45
Lornjon. Igra v enem dejanju.....10
Marija Stuart. Fr. Schiller. Tragedija v petih dejanjih ............ .75
Marta. Opera v štirih dejanjih___ .15
Martin Krpan. Frank Govekar.
Dram, pripovedka v 5 dej....... .50
Mati. Ks. Meško. Dramatska slika v trtli dejanjih ......................75
Mati svetega veselja. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5
dramatskih slikah ......................50
Mefistofeles. Opera v 4 dejanjih .20 Miklavž prihaja. Dr. Iv. Lah.
Trije prizori ............................. .35
Miklova Zala. M. Bajuk. Igra v
petih dejanjih ..............................60
Modra ptica. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v šestih dejanjih (12 slikah) ......................... .50
Mogočni prstan. Fr. Milčinski.
Narodna pravljica v 4 dej..........50
Na krivih potih (ž). Igra v petih dejanjih .....................................20
Navaden človek. Br. Gj. Nušič.
Šala v treh dejanjih .....................75
Nedeljske ure na društv. odrih. Silv. Sardenko ............................. .50
1.	Nevesta z Libanona. 3 dra-matske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavo-spev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v dveh dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
Nižava. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih......................20
Noč na Hmeljniku. Dr. Iv. Lah.
Igra v treh dejanjih ................. .30
Ob vojski. Dr. J. Ev. Krek. Igrokaz v 4 slikah .................................30
Oder. Zbirka gledaliških iger, 13. zv. — Popek. Veseloigra v enem dejanju. — Bogatin in
smrt. Igra v 1 dejanju .............55
Okrutna šala. Igra v štirih dejanjih ................................................75
Oporoka lukovškega graščaka.
Veseloigra v 1 dejanju ...............40
Orliči in drugi tiči. Igra za mla-
| dino v 3 dejanjih .........................05
Otroški oder. Igrice za mladino- .40 Palček Potep. A. Pajme. Pravljična igra v 3 dejanjih ............. .25
Petprčkove poslednje sanje. Pav. ; Golia. Božična povest v 4 slik. .50 Pikova dama. Opera v 3 dejanjih
in 7 slikah ......................................25
Ploha. Vesela vaška igra v treh
dejanjih ................................. .35
Po dvanajstih letih. Ljudska igra *
v štirih dejanjih ......................v... .45
Pogodba. Dr. Ivo. Česnik. Burka
s petjem v dveh dejanjih...........30
Poljub. Prostonarodna opera v 2
dejanjih ...........................................20
Poslednji mož. F. X. Svoboda.
Veseloigra v 3. dejanjih...............60
Potopljeni zvon. Dramatska bajka
v 5. dejanjih.....................................75
Precijoza. Igrokaz v štirih deja-
Prešeren, misterij slovenstva. Ivo
Sever. Eno dejanje.........................45
Proslava sv. Cirila in Metoda. — Modrost, (m) Prizor iz Cirilo-ve mladosti. — Smrt sv. Cirila, blagovcstnika. (m) — Domov. ■ (i) Dramatska slika v enem
' dejanju .............................................50
Puščavnikov zvonček. Komična
i opera v treh dejanjih.../...............25
I Revizor. N. Vas. Gogo,lj. Komcdi-
v 5. dejanjih...................................75
I Romantične duše. Iv. Cankar.
Dramat. slika v 3. dej..................65
' Rože ob poti. Iv. Robida. Dramska pesnitev v 5. slikah...............65
Sen kresne noči. Shakespeare.
Drama v 5. dejanjih.....................75
Sfinga. E. Gangl. Drama v štirih
dejanjih ..........................................50
Sin. E. Gangl. Drama v 4. dej... .75 Slovanska knjižnica, snopič 73-74. Strahomer. Iv. Bcnko. Izvirna romantiška igra v 5. dej. — Mlada Zora. Romautišk/ igrokaz v 3. dejanjih.............................75
Slovenski oder. — Pri kapelici. — Čarovnica. — Bab.v je bolan .—
Kmet in vrag..................................30
Sovražnik žensk. Enodejanska šala........................:........:..................... .30
Srenja. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih....................................65
Stari in mladi. Ant. Medved.
Ljudska igra v 4. dejanjih.:.........35
Šolski oder. 1. zvezek. Povodni mož. Igrica za mladino v treh dej. — Božična pravljica. Otroška igra v treh slikah...................35
2.	zvezek. Čudežne gosli. Pripovedka s pleso.m in petjem v >
3.	dej. — Ali vino ali vodo. Če-i tverogovor zdržnika, pivca, pijanca in njegove žene...................25
Tajnost. Komična opera v treh
dejanjih............................................20
Testament. Iv. Roman. Ljudska
drama v 4. dejanjih.......................60
Tihotapec. M. Bajuk. Ljudska
igra v 5 .dejanjih...........................60
Trubadur. Opera v 4. dejanjih.....45
Učiteljica. Dario Niccodemi. Komedija v 3 dejanjih...................... .35
Ujetniki carevne. Veseloigra v 2
dejanjih............................................15
Umetnost in narava. Veseloigra
V 4. dejanjih.....................................50
Užitkarji. Al. Remec. Kmečka žaloigra v 3. dejanjih.......................20
V boju za poklic. Igra v 3. dej..... .50
Vojska in mir. Melodram v treh deiaqjik- —......—.......................-
DRUGI IZKAZ
darov za sirotišnico v St. Jakobu, Rož. Dol., Koroško:
Mrs. Agnes Benčan, Chicago, 111.............. $2.00
Mrs. Kat. Spreitzer, So.
Omaha, Neb........ 2.00
Mr. Jos. Smrdel, Cleveland, O., nabral med rojaki: J. Smrdel, Rev. J. Oman po $2, Miss Mary Smrdel, Fr. Kuž-nik, John Kaplan Jr., po $1, A. Strainer, Fr. Suster, Fr. Snyder, J. Ozimek po 50c, J. Ko-shak 45c, F. Koshak,
pa z dobrim zgledom. Besede i mičejo, zgledi pa vlečejo, pravi ' pregovor. Gotova resnica je, da članstvo gleda 16 na uradnike, | kot svoje voditelje ter se po njih ravna. Prosim tudi posa-j mezne člane, da pridno dopisu-] jejo in agitirajo za večjo in močnejšo Družbo sv. Družine.
Le tri mesece je še prosta pristopnina. Stopimo toraj vsi na noge, zavihajmo rokave ter delajmo. Družba sv. Družine ni last gl. uradnikov, tudi ni last krajevnih društev. Družba sv. Družine je last nas vseh članov in članic. Zatoraj je pa tudi dolžnost nas vseh, da vsi delamo zanjo. Ako bomo vsi šli na delo, bomo število dva tisoč članov(ic) še to leto gotovo dosegli. Kadar to dosežemo, potem se prične zavarovalnina tudi za tisoč dolarjev.
Bratski pozdrav,
Jos. Slapničar, gl. tajnik.
KDO VE, KJE SE NAHAJA
Janez Coč, doma iz Pečce pri Telčah, občina Št. Kocijan, Slovenija, Jugoslavija. Starši njegovi so Janez in Marija Coč, po domače Kos. Star je okoli 30 let. V Ameriko je prišel pred 15 leti. Letos meseca aprila je baje bil v Cleveland, O. Išče se radi dedščine. Kdor bi kaj vedel o njemy, je naproxen, da sporoči na naslov: Janez Mer-gole, Telče 11, P. Tržišče, Slovenija, Jugoslavija.	č,p,s
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah QITkL"? » TAT TET TIT Inkor. v drž. 111. Severne Amerike OI/LILZi dULlm ILL Inkor. v drž. Pa.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
je ime zanimivi povesti, ki jo je spisal v francoskem jeziku Erckmann-Chatrian, poslovenil A. B. — Velezani-miva vsebina, ki obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod Napoleona v Rusijo, odločilno bitko pri Lipskem in končni poraz Francozov. 'Povest bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so bili vojaki sami in tudi drugi, ki jih tako čtivo zanima.
V kratkem jo začnemo objavljati v "Araer. Slovencu." Prijatelje lista prosimo, RAJE V SMRT KAKOR V naj na to zgodovinsko zani-ŠOLO.	mivo povest opozorijo svoje
Rockford, 111. — Hazel Tay- prijatelje in znance, da se lor, stara 14 let, je umrla na na hst naroče in da bodo po-posledicah zastrupljenja. Pu- vest čitali od začetka, stila je listek, v katerem pravi,	.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I- podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
II. podpredsednik....J OS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111.
Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111.
MALI OGLASI,
fi I S E_ I N LOTE
HIŠA 8 son, parna toplota, 75x128 lota, garaža za 2 kari, lepi dohodki. 4050 N. jCilbourn Ave., Kiklarc 7849 ________.__20-č do č
LES. HIŠA, 2 nadstr. po 5 sob, garaža. Lichter, 5709 N. Menard Ave. ________2.1-č do č
KRASNA REZIDENCA NA LEPEM KRAJU IRVING PARK. 7 modernih sob, garaža za 3 kare. 4309 N. Keller Ave., Vogal Culloiu. __25-čdoč
ROOMING HOUSE 10 sob, pohištvo, garaža, elektrika, pogodba do oktobra 1927, ali p»i rentati po $67.50, dohodki $158.00. 1621 VV. Van Buren Stt	43-t do t
LES. HIŠA 7 sob, za veliko družino.
$4000 na odplačila. 4228 Carrol Ave. _______46-s do s
BUNGALOW 5 SOB, furnace heat, blizu "L", zaprti porč, klet, ometa-nb in vse moderno. 1830 S. Slst. St., Cicero, 111.	42-s do s
BUNGALOW 5 SOB, vse improvements. Ph. Palisade 8438 ali'na 3117 Kilpatrick.	4.1-s do s
LES. HIŠA proda radi bolezni za
nizko ceno. 3518 S. Mozart St. __________ _40-s do s
"OLD ENGLISH TAVERN" 16 sob, klet, vse moderno, 4 akr. sveta, tlakovana cesla, Cleveland, Caledonia, 111.__48-sr,č,p
2 STAN. HIŠA, parna toplota, moderno, 6 in 7 sob, garaža. 6325 Pco-na St.._53-sr do sr
BUNGALOW 5 sob, South Shore District. 2412 E. 74th St.	54-sr,č,p
2 STAN. HIŠA, sun parlor, centr. kurj., 6 sob, garaža. 5849 N. Wash-tenaw Ave.	55-sr,č<p
FA R M E NA PRODAJ
FARME OB JEZER P, bismik R. Hales, Waupaca, \Vis. 56-s,rč,p
"APT. BUILDERS ATTENTION" lote 70x120, Kostner in Octon Aves. Vse improvements plačane. — Paul Ktretz, Box 186, Glen view. III.
49-sr,e,p
SLOVENSKA PRALNICA
Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne uporabljamo škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali sc boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite
Canal 7172 ali 7173
Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! =
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
I	c
| 1727 Wesi 21st Street,	Chicago, 111. |
$ ^^n<itininn3Mnjiiinnc3iiiiiN tun c3iimnMniiC3iiiininnit3 iiiintniiicjiiiniininctanitiiniiiicjniimMiiic^nminf itic3nnimnni:3iiinnitnic*2*
Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi 8v, Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 3 članov(ic). Sprejemajo se Bloški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do .16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se *viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje-le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINEl
J. L. TELSER
Domača trgovina za domače potrebščine — z zmernimi
cenami.
2107-11 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL,
PHONES: Canal 6138 — Roosevelt 2107
AGITIRAJMO ZA VEČJO D.S.D
Približuje se čas, ko bomo morali Skrbeti zato, da napravimo naše domače gnezdo gorko in udobno. JZasigura-mo vas, da boclo vse to naredile naše peči.
Imamo veliko izbero vsakovrstnih peči za parlorje. Oak peči za mehki in trdi premog. Cena od $12 naprej.
Kuhinjska peč (Kitchen heater) dobite od $17.50 naprej.
Bungalow peči in kombinacija za plin in premog emajlirano, cene od $69.50' naprej.
Poleg tega imamo v zalogi vsakovrstno pohištvo, radio, preproge, sploh vse kar se potrebuje pri hiši. Pridite k vašemu sosedu in prepričali se boste, da lahko prihranite, ako tukaj kupite vaše potrebščine. — Mi smo založeni z vsem. — Proti gotovini ali na obroke. — Pridite gotovo pogledati prodno greste drugam. — Govorimo" slovanske jezike.	1
Metropolitan State Bank
v.
je najvarnejša in najbolj zanesljiva banka v naši soseščini.
Je blizu in vsled tega zelo prikladna za vaše bančne posle.
Sprejema vloge in plačuje od istih po 3% na leto.
Ima na razpolago za oddati v najem varnostne predale (Safety Boxes).
Pošilja denar na vse dela sveta po zmernem dnevnem kurzu.
^ Prodaja zemljišča, izvršuje kupne in prodajne pogodbe.
Posojuje denar na hiše in zemljišča, prodaja razne bonde.
Zavaruje proti ognju »nesrečam, tornado, automobile, vse kar se zavarovati da.
MMHBfe^Ki
UGODNA PRILIKA.
CONFECTIONARY, Cigars,- drobnarije. Sedanji lastnik 7 let na prostoru. $1250. 2877 Clybouro Ave.
18-čdoč
GREASING POSTAJA, auto laundry blizu mesta, dolga pogodba. 700 Washington Blvd. Monroe 3884.
,	32-s do s
COFECTIONARY, Ice Cream, cigT-re in drobnarije, proda z opremo. Omare in vse potrebno, električni pop corn stroj, fina kupčija, lepa okolica. Mesto 5000 preb. Proda radi bolezni. C. E. Jones, Hartford, Wis._____50-sr,č,p
DELO IN SLUŽBE
STALNO SLUŽBO l)OIU~~ uradu moški star 22 do 40 let. Biti mora podjetnega duha in vešč slovenskega in angleškega jczikii v govore-nju in pisavi. Prošnje je vložiti pismenim potom ter navesti dosedanji posel. Prošnje je poslati na naslov: M. N. N. C. of Am. Slovenec, 1849 West 22nd Stret, Chicago, 111.
s do s
"EXP1ERIENCED OPERATORS" za ženske navadne obleke in predpasnike. 1621 Milwaukee Ave.
58-sr do sj
Metropolitan State Bank
CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL.
Slike evharističnega kongresa
NAZNANILO IN ZAHVALA
gotovo zanimajo vsakega katoličana, brez ozira na to, ali se je osebno udeležil kongresa ali ne. Kdor je bil tukaj, želi imeti slike zato, ker je sam videl kraje, prizore in obrede (mogoče še sam sebe zagleda kje na sliki). Kdor ni bi! na„kongresu, želi iz slik dobiti vsaj malo pojma o vsem, kar se je godilo v onih velikih dneh.
Z dovoljenjem cerkvenih oblasti so izšle posebne zbirke najpomembnejših dogodkov, krajev in oseb, v obliki malih albumov. Najboljši izmed vseh sta dve zbirki in sicer:
Št. 1. MALI ALBUM v preprostem črnem tisku, 10 strani, 28 različnih slik, cena s poštnino L.......................'........................35c
St. 2. VEČJI ALBUM, tiskan v krasnih barvah, 32 strani, 54 najboljših slik, s kratkim popisom kongresa. Cena s poštnino..$1
RAZGLEDNICJE z evharističnimi slikami, 30 različnih slik, 30c ducat ali $2.00—100 razglednic.
Ker smo prepričani, da bo marsikomu ustreženo s temi slikami, je naša knjigarna nabavila večjo zalogo ter ji nudi svojim odjemalcem po gori označenih cenah. Pošiljamo jih tudi v stari kraj in sicer za isto cqno, le za vsako pošiljate v je treba poslati 10c več za ekstra stroške in poštnino.
Potrtim srcem naznanjamo, da so dne 16. avg. 1926. nagloma preminuli in za vedno zaprli svoje trudne oči, naša mati
Helena Huth, roj. Kozin
Rojaki v So. Chicago Pozor!
Rojakom v So. Chicago naznanjam, da pride prihodnji teden po 12. septembru na Illinois Central Station na 93. cesti več kar najboljšega kalifornijskega grozdja, katerega sem poslal iz lastnih vinogradov iz Kalifornije, katere obdelujem in urejujem že 28 let.
Rojakom jamčim, da bodo dobili najboljše grozdje. Pridite omenjene dneve na omenjeno postajo in oglejte si moje grozdje, ki bo vam gotovo ugajalo.
Rojaki, ki ste namenjeni kupiti grozdje, počakajte prihoda teh kar, da bote dobili dobro sveže grozdje.
Letos je pridelek grozdja pičel, ker je skoro 75 odstotkov grozdja uničenega od prehude solnčne vročine, zato bo le malo kalifornijskega grozdja na trgu. Požurite se, da dobite najboljšega!
Frank Stefanich
VINOGRADNIK IZ KALIFORNIJE.
»
(Naslov za So. Chicago) 9525 Avenue "M"	So. Chicago, III.
Phone: So. Chicago 3991.
Pokojna so bili rojeni pred 5?. leti na Igu pri Ljubljani. V dolžnost si štejemo, da sc zahvalimo vsem, ki so nam stali na strani ob času žalosti in za vence, ki so jih darovali. Prav lepa hvala Mr. Frank Kožel-u in Mr. Ignacij Medvedku, pa tudi Frank Habijan-u za darovane vence. ..Zahvalimo se tudi Mr. Kužniku za darovano sv. mašo. Hvale smo tudi dolžni Frank Kržišniku, Janez Maverju, Jakob Jančarju in Glivarju za avtomobile. Ravno tako se moramo zahvaliti ženskemu društvu sv. Rešnjega Telesa za veliko vdeležbo pri pogrebu in za darovano sv. obhajilo, kakor^ tudi za opravljeno sedmino dqpia v hiši.-Prav lepa hvala tudi Rev. Podbregarju, ki so prišli na dom po krsto in za sveto opravilo v cerkvi, pa tudi za lepi govor in lconcčno za spremstvo na pokopališče. Ravno tako se tudi zahvalimo Rev. Weberju in č. g., ki je tudi bil navzoč, pa ne vemo imena. Prav lepa hvala tudi Mr. Grdina-tu, za lepo vodstvo pogreba in sploh vsem, ki so nam stali na strani ob fežki uri preiskušnje.
Vam pa draga mati, počivajte v miru v ameriški zemlji, Bog Vam daj več mir in pokpj.
Žalujoči ostali:
ALFERD z ženo GABRIJELO in FRANK, sinova; ANNA HUTH omozena Habjan in MIMI HUTH omožena Nojan, hčere; ANTON HABJAN in WALTER NOJAN, zeta.
Cleveland, -Ohio, 3 .septembra 1926.
PfcODA ZA NIZKO CENO. Pečico za plin, posteljo kompletno, dve preprogi 9x12 — omaro za led. V vašem interesu je, da si ogledate. 2056 West 22nd St., 2 nadstr., Chicago, 111.	sr.č.p
LOUIS STRITAR
te priporoča rojakom n ntro> Sila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam polu* itve ob času aelitev in v»e kar •pada v to atroko.
Pokličite me po telefonu I
2018 W. 21st Place
CHICAGO, ILL. » "Turne: Roosevelt 8221.
PRODA PLUMBARSKO OBRT IN HIŠO
7 oob v drugem nadstropju, štiri v prvem in delav niča. Garaža za dve kari, cena nizka. Pridite pogledat. Lastnik: Joseph Bobek, 1949 W. Cullerton St., Chicago, 111. Phone Canal 4894.	t do i
V NAJEM
se odda stanovanje s štirimi sobami. Pojasnila na: 2048 West 21st PL, Chicago, 111.
č do č
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1S49 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL,
Sprožila se je želja, da bi začeli pri Družbi sv. Družine za- 1 varovalnino tudi za $1000.00 i (en tisoč dolarjev). Tudi glav- j ni odbor je na zadnji polletni 5 seji o tem razmotrival ter pri- i šel do zaključka, da bi bilo pre- < več riskirano, ako bi začeli za- i varovalnino za tisoč dolarjev, 1 dokler nimamo dva tisoč čla- , nov. V ta namen je glavni od- i bor določil, da naj ostane pro- < sta pristopnina v Družbo sv. 1 Družine še dO konca tega leta ' v oba oddelka, da se to število : doseže.	i
Cenjeni sobratje: — Posluži- i mo se te lepe prilike ter deluj- : »tera v»eini močmi, da bomo do- 1 segli potrebno število članov (ic). Preteklo je že tri mesece, kar imamo prosto pristopnino in vendar kako malo smo se te lepe prilike pošlužiH Razen štirih društev, kateri kažejo nekoliko aktivnosti, vse spi spanje pravičnega.
Zdramimo se že enkrat ter pričnimo z resnim delom. Samo od sebe nič ne pride, za vsako stvar se je treba truditi, ako hočemo kaj imeti. Nobena organizacija ne more napredovati, ako se zanjo ne agitira. Vzemimo si za vzgled pri drugih organizacijah: vse hiti, vse dela, vsi agitirajo. Ali bomo mi zaostajali xza drugimi?
Poslužimo se vseh pripomoč- j kov za agitacijo, zlasti potom \ glasila. Glasilo imamo gotovo J zato, da potom njega agitiramo J za novo članstvo. Glavni urad- I niki D.S.D.! Na dan z dobrimi"! članki in dopisi! Ne samo glav- ! ni predsednik ali tajnik, temveč vsi uradniki bi morali spodbujati članstvo potom glasila. Žal, da pri nas prevladuje mnenje, da naj predsednik in tajnik dela, drugi se ne čutijo, da imajo kake dolžnosti. Imamo pri Družbi sv. Družine gl. uradnike, kateri se niso še nikoli oglasili, ter sploh ne vemo, ali so še pri življenju. Na dan z dobrimi članki in dopisi. Vsak teden bi moral biti vsaj en dober članek v glasilu za spodbudo članstvu. Vsak ima kako dobro idejo, za-!kaj jo skrivati? Na dan ž njo, da jo bomo vsi vedeli. Večkrat se sliši, gl. predsednik in tajnik premalo dopisujeta. Ne zani-kujem tega, toda ako bi taki člani le malo pojmovali delo, katerega mora opravljati glavni tajnik, bi gotovo drugače govorili. Jaz storim vse kar mi je mogoče storiti.
Uradniki krajevnih društev! Tudi vas prosim, da se oglašate večkrat v glasilu. Spodbujajte članstvo potom dobrih člankov v glasilu, potom spodbudnih govorov na sejah, predvsem
da gre raje v smrt, kakor pa v šolo. Brat mlade samomorilke jo je našel nezavestno, kmalu nato je umrla.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
«
Leo Simčič, Jerry Stro-jin, P. Simčič, L. Si-mončič, A. Pucel, L. Supan po 25c, skupno 11.20 Mary Tschida, Huff; N.D. .80
j Skupaj.........$16.00
koja svota je bila odposlana č. sestri prednici Cirili Šijanec dne 4. septembra.
Nadaljnih darov za sirote prosi
Rev. J. C. Smoley,
Calio, N. Dak
-k)-
Čitajte oglase v "Amer. Slovencu!"
^nru-w/yjniM.....i.'!!'!!-..-...............■'.Of..................................................................................................................— g
^PISANO POLJEj-%
- J. M. Trunk.-«	j
........................................................................ ........................................................................................................
'Najboljše delo za manj denarja
nnoTRnrnn
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje i zdravimi zobmi.
in drugih
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
C. V. McKinley, D. D. S
ženska postrežnica
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopjjs, 2. nadstropje -:- štv. sobe 204
Phone: 4854
Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS
n	JOLIET, ILL.
JOLIET, ILL.
m
"GOSPOD LISEC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.
i mm
H
XII.
Matevž, ki je bil toliko ustregel Brdarju, da je prepodil s svojo burko'za dolgo časa berača M.atijeka, škodoval je bil silno mlademu Vrbanu, ker je bil tako razkačil strijca Vrbana. Baš se je bil ta po prizadevanji Je; ričinem in Tonetovem sprijaznil nekoliko, ko je neslana šala razdrla sporazumljenje. Dasi je Tone zapodil hudobnega hlapca, strijc si ni dal dopovedati, da ne bi bil ta nahujskan. Jerica je prosila,'naj jima odpusti, čes.ar nista zakrivila; pripeljala je sina in hčerko, ki sta stegovala na povelji materino ročice proti neljubljenemu strijcu, da se jih usmili, in Tone, ki je že bil obupal, da preprosi strijca, premislil si je in obrnil še se jedenkrat do njega in obljuboval mu, da ne stopi Matevž nikdar-več čez njegov prag in da mu da narediti on novo suknjo; zakaj neizmerno težka mu je bila misel, da bo moral zapustiti zemljo, lctero je obdeloval s toliko skrbjo in ki mu je začelo vračati trud tako radodarno. Vse zaman; strijc je vriščal in razsajal, spravljal svoje reči skupaj in do dobrega porabljal novi povod v opravičevanje stare svoje trdosrčnosti. Zopet je lezel k gospodu Liscu, kjer so ga milovali kakor za stavo, da zanje za neštete svoje dobrote toliko nehvalež-nosti.
"Jaz jih nočem več videti teh ljudi," hro-pel je nesrečni Vrban.
"Prav tako," pohvalil ga je Lisec, sestra Lenka pa je pregrnila s prijaznim nasmehom prt in prinesla r#dja in kruha in vina, da se je strijc pomiril in potolažil. Zadovoljen je gledal Lisec, kako se širi razpor med Vrba-nom in Jerico. Raslo mu je upanje, da si prisvoji njiegovo premoženje in zaceli globoke rane, ktere mu je vsekal prepir s Kovačem; zakaj živeti ob goli pokojnini, o tem je bil prepričan, ni mogel; pobčljšek mu je dajala zveza z Vrbanom, a če umrje ta drugim na korist in njemu v škodo, kaj potem? In Vrban je bil star in slaboten. Porabiti je bilo treba kratki čas ,ko se je še dalo kaj doseči. Z vso strastjo, ki jo je netil pohlep po denarji in strah pred revščino, obdeloval je Lispc v svoj prid slaboumnega in občutljivega starca. Največja ovira mu je bila Jerica, to je črnil in izpodrival podžigajoč strijčevo sovražnost .Vprašal ga je na videz malomarno, če je že odpovedan najem Tonetu.
"Kolikrat že!" trdil je Vrban. "A Tone noče ničesar slišati; v jedno mer joravi, da se bova še pogovorila, in Jerica začne vekati, da mi je že vsega odveč."
"Jerica, to je pr.ava tica," dejala je žena, •'v obraz se Vam joka, skrivaj pa smeje, češ, ■paj se trudi strijček, naj strada, naj zbira; bode meni boljše."
Vrban je prikimal in zdihnil. "Tudi Kovač me ošteva," je dejal, "kjerkoli me dobi, da sem brezsrčen oderuh."
"Ker hočete gospodariti sami s svojim
"Amerikanski Slovenec" i« the best medium to reach the best customers!
imetjem," pristavil je Lisec. "Treba poznati te nevoščljivce, a zmeniti se zanje ni treba. Čim bolj se jeze, tem lože se Vi smejete. Pustite jih pri miru in ne razgovarjajte se ne s Tonetom ne z Jerico ne z mogočnim Kovačem. Odpoved bomo poslali pismeno po sodišči, da bo mir besedi. Da pridete do svoje pravice, skrbelo bo sodišče, in če Vas bo zmerjal Kovač, tožila ga bova zaradi žalje-nja časti. Ko bo plačal ali pa sedel par dni, ohladi se mu sitnost."
Tako je skrbel Lisec za Vrbana na vse strani in naravno je, da se je čutil ta pri njem tako domačega. Kako prijazni sta bili ž njim ženski! Ljubeznjivo sta mu nagajali in kitili mu klobuk, češ da je za devet fantov. Vrban se je pol milo pol veselo nasmihawil in pritrjeval, da bi se tako pač najbolje znosil nad nehvaležno svojatjo, če se oženi.
Dasi pa je bil glede na ženitev prepričan, da se Lisec ne dela norca iz njega, vendar mu je bilo čez vse neprijetno, da se je raznesla govorica o tej nameri. Zakaj grohotalo se je vse,i kar je poznalo ta par. Vrbanu so začeli voščiti srečo in praviti mu, kako da se mladi, Lenki pa so se smijali v obraz. Vrban se je jel sramovati svoje namere in omahovati, zdaj zopet je postajal uporen in trdovraten in hotel speljati svoj sklep kljub vsemu govoričenju. Baš tako se je godilo Lenki. Časi je menila, d.a se norčujejo ljudje iz gole zavisti, drugikrat pa se je lotila nejevolja in ma-losrčnost, da ni hotela ničesar slišati o tej možitvi. A kakor Vrbana, tako sta obdelovala tudi njo brat in svakinja in mirila jo.
"Name se zanesi!" dejal je Lisec. "Ne misli, da mi je količkaj za tega umazanca Vrbana. Jaz želim' tebi dobro in delam zate. Brez pogodbe ne bo ničesar. Preden mine zima, bodeš prosta in premožna. Premisli kako .posestvo! Od same najemnine živiš lehko brez skrbi. A starec ima še gotovine osem do deset tisoč v hranilnici in na posojilih. To bo vse tvoje."
"A kaj bodo rekli ljudje, če odrine Vrban Jerico!"
"Kdor posluša ljudi," zmignil je Lisec z rameni, "nikdar ničesar ne doseže. Govore pa sedaj, dokler stvar še ni gotova. Potlej se ti bodo klanjali tisti najbolj, ki brusijo zdaj jezike najhuje." — In Lisec je v resnici gledal na korist svoje'sestre. O zakonu brez pogodbe in pogodbi brez notarja ni hotel Lisec ničesar slišati.
"Lenka Vam daruje svojo mladost," tako je govoril starcu. "Če bi se vedelo, da umrje ona pred Vami, ne bi bilo treba pogodbe. A pripeti se lehko — na zemlji je vse možno —, da umrjete Vi poprej, naj li ostane potem ona sirota, brez podpore? Vidva bosta sklenila vzajemno pogodbo, da sta drug drugemu dedič, potem naj umrje prvi, kdor hoče."
DR. t F. KONOPA zdravPnORODkN?Krg in
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago. 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
Prva slovenska čistilnica in krojačnica v Jolietu!
Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in -gladimo.
POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjptje!
National Cleaners, Dyers & Tailors
Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST.,
Phone: 5963.
Phones: 2575 jn 2743.
Anton Nemanlch & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
10M — M. CHICAGO. ST.
JOLIKT, ILL.
To se glasi malo drugače.
Naši slovenski naprednjaki vseh branš ne najdejo dosti besed, da bi očrnili katoliško cerkev. Glas Svobode se je povspel do trditve, ki meji že na norost, da je cerkev kriva vsega gorja na svetu.
Laž se dostikrat širokopiri za mizo, dočim je resnica potisnjena pod mizo. Ampak ne vselej. Od časa do časa se pa čuje še drugačen glas. Prejšnji angleški ministerski predsednik, Lloyd George, je nedavno od tega imel govor v Castle Street. Baptist kapeli o delavskih raz- i merah. Protestanti so o govoru ] precej molčali, a javnost je le izvedela o izvajanjih tega dr-žavpika. Rekel je: "No, it was the doctrine of the right of ( men, the equality of man, that |\vas the test, and here I think : it right to say in a Protestant ] Jchurch that the Catholic ^hurch in the Middle Ages and ■ ,the Dark Ages stood up for this principle and emancipated the : I whole of the serfs in this country. We had slavery here, and it was entirely through the ac- j tion of the great leaders of Catholicism, under the influ- ' ence of that Church, that the | emancipation came. But that ( Mwas the doctrine of Christ working in that time through that great Church." | Naši duševni pritlikavci so seve mnenja, da je Lloyd George proti njim gola ničla. Narobe se pa tudi vozi.	1 * * * j
Stvar je dokazal že Voltaire, i
Žarkometar govori o krukih, i zločincih in lopovih^ korupciji, zločinih in lopovščinah na vseh 1 koncih in krajih v Ameriki. Da bi opral materialistično nažira- 1 nje, ki je brez morale, podtika- 1 va vsa ta zla materialistični I "morali." Dobro se razumemo. I
Kdor je privrženec materia- I lističnega naziranja, radi tega še'ni ravno kruk, ali lump, ali lopov, a samo nedosledno ravna, kakor n. pr. delajo tudi protestanti, ki nekako molijo za umrle, dasi so vice zavrgli. Enako je tudi s človekom, ki se drugače priznava za privrženca krščanske morale, pa je morda lump: ravna enako nedosledno. Materialist nima moralnih nagibov v svojem materialističnem naziranju, a ne bo vedno kruk, kristjan ima moralne smernice, pa se jih mnogokrat ne drži, ker mora-la ga ne more siliti, da bi vedno moralno rav-; nal, ko ima svobodno voljo. Če! kdo toraj ni lump, ni ga mate-j i rialistično naziranje varovalo'
ROJAKOM V WA8KEGAN-N0RTH CHICAGO
mmB/M/M/MfM
y-
m
Pomagajte bratom v Primorju!
KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE.
4 KNJIG
Priporočam svojo trgovino jt mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznika in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino.
Pridite in prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje.
Se priporočam v naklonjenost
FRANK OPEKA
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL.
*
* *

A. Grdina & Sons
TRGOVINA $ POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOČI
Randolph 1881 aji Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
nnuumnunmiuimnuimunmmmmimiiimiunimiiui
mnmrrmramrmTmim
1. 2.
3.
4.
Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu.
Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral citati.
Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest.
Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov zanimivosti.
Še nekoliko iztisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in proda-li smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer Jtreba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrajt toliko in da je vsak vesel, ki jih' dobi in jih potem priporoči tudi drugim.
Kdor jih še želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,
'B/m
CHICAGO, ILL.
vm
Wi
vrzaji
wi^mpmiimk
ntmii
pred zlom, ako je drugače materialist, in ako je kristjan kruk, potem nikakor ni kruk radi krščanske morale, ki mu je dajala pravo smer, a se je ni poprijel.
Razliko je fulminantno dokazal Voltaire. Učil je goli mate-rializem, siužinčadi takega naziranja pa ni maral, ker je bil pred njo v strahu, da nanj plane^ ker je taka služinčad vsaj teoretično brez morale. Hotel je imeti in je imel za službo verne ljudi.
Ako Žarkometar ne najde v j tem bistvene i-azlike, naj pa ; pusti.
* * *
Res pravilno, a . . .
Neki John J. Hanlon iz Chi-caga je baje stavil na vlado v Washingtonu vprašanje glede ženitve in otrok. Menda ni dobil odgovora, kar je pač umevno. Vprašanje je ali zlobno, in v tem slučaju ne zasluži odgo- j s vora, ali pa neumno, in bi vpra-1 s šalec, ki poprašuje za take s
■	stvari, odgovora tudi ne bil l razumel.
■	j G. Molek, ki o ti stvari raz-l pravlja, sam pristavlja: "Lju-- Jdje, ki so ljudje in ne živali, ; morajo to sami znati . . ." Pra-t jVilno, vsaj do sem. Znajo, zna-t jo, ker poleg izrecnih moralnih i smernic je to zapisano tudi v
srca, tako da zna to prav vsak ) človek, tudi divjak.
I Stvar se tiče ljudi, ki znajo, če le hočejo, in če bi vlada dala na vprašanje kak odgovor, bi se moral glasiti edino-le v smislu tega, kar ljudje znajo, toraj v ' smislu moralnih smernic. Ako ' bi vlada dala kak odgovor v 1 smislu g. Moleka, ki cika na 1 ^ontrolo, bi bil odgovor pač ne-" moralen, in naj se on pred tem " še tako prekrižava.
| G. Molek pa piše dalje: . |"Ako bi Hanlon ali kdo drugi j pisal vladi za,navodila, kako je i treba zrediti tele ali prašičke, . bi takoj dobil cel kup knjig za-[ stonj in zelo prijazen odgovor." a Povsem pravično. Poprašujejo ljudje, ki dobro vedo glede . lastnih otrok, zato jim od ljudi a na vladi ne dojde noben odgo-a vor, a ljudje ne vedo v vsakem slučaju glede telet in prašičev, _ in zato dobijo odgovor. _ Stvar je absurdna, a naj sle-0 di. Recimo, na kaki vladi bi bili e teleta in prašički (^nožgane t imajo, in gotovi ljudje govpri-e jo tudi pri ljudeh samole o ..'možganih!) in kak teliček ali e j prašiček bi vprašal glede telič-kov in prašičkov, stavim, da bi n|ne dob.il odgovora, ker vladni telički bi smatrali to za frocla-rijo, ko vsako tele ve, kako je glede teličkov. Če bi pa kako tele vprašalo teličkovo vlado glede človeških otrok, potem bi mu morala telečja glava dati odgovor, ker kako tele samo na sebi kaj takega ne more vedeti. Telečja glava je absurdnost, a tudi človeška vprašanja so mnogokrat absurdna. I G. Molek se dotakne končno še Brisbanove izjave glede pravice matere. Dostavi: Pravilnd. Gotovo pravilno. Devojka se ne poslužuje te pravice, in ostane izven zakona. V zakonu mati ni več sama. V skupnepi sporaz-umljenju in v okviru moraliČ-nih zahtev se lahko poslužujejo zakonski te pravice. Pri rabi moralično nedopustnih sredstev pa se ne morejo več sklicevati na kako pravico. In v tem slučaju postane stvar — nepravilna.
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
.Svotnttk* znamka reg. v pat ar. Zdi. dt/
Slaven že ve8 kot 50 let ^
Olejte za tvornl&k« enamko* 8IDBQ,
; j "Amerikanski Slovenec" is the best medium to reach the I best customers!