. ' v i i.
Leto III.
V7 Kočevju dne 15. februarja 1940.
Štev. 5.
Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. — Pos. štev. V— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštno-ček. rač. št. 17.785, Oglasi pa ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst. Ja Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Eibnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje.
Dvajset let je poteklo, kar se je v krčih in krvi svetovne vojske porajala nova Evropa. V tistih dneh se je tudi našemu malemu narodu pisala usoda: v mrzličnem navdušenju smo pričakovali svoje združitve s Hrvati in Srbi v narodno državo —' Jugoslavijo. Bili smo prepričani, da se nam uresničijo stoletne sanje, da pride resnično narodno osvobojenje. Pa smo morali kmalu z bolestjo spoznavati, „kako se v strup pre-brača, vse kar se srce si sladkega obeta": sončno Goriško s 600.000 in prelepo Koroško s 70.000 Slovenci so nam odrezali °d narodnega telesa; izgubili smo prestol svojih slovenskih vojvodov na Gosposvetskem polju in zgubili grob goriškega slavčka. Ta bolečina nas je na mah streznila in zavedeli smo se, kako težko delo in življenje nas čaka v novih razmerah. Oglasilo se je življenjsko vprašanje: biti ali ne biti. V teku dvajsetih let življenja v narodni državi smo spoznali marsikaj novega doma in dobili daljše in jasnejše poglede v svet. Včasih se kar nistm prav znašli; zdaj smo malo-dušno klonili in pozabili na svojo narodno in kulturno samobitnost, zdaj se zopet pognali v boj skoraj na slepo, brez pravega premisleka, prav kakor piše Ivan Cankar: Včasih si zajokal, včasih si omahnil ves truden, včasih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, te zvezali še tesneje in ti celo usta zaklenili." Eno in drugo je bolj trenutno čustvo kakortrezno premišljen načrt.
Po dvajsetih letih pa so nam razmere cisto jasno pokazale, kako je z nami. Danes si mera biti vsak Slovenec popolnoma na jasnem, kakšne so naše dolžnosti rto naroda in države. Žalostni primeri zadnijh časov nam očitno kažejo, kakšna usoda doleti države in narode, ki si niso do konca iskreni in se vsi odgovorni čini-telji do zadnjega državljana ne zavedajo Sv°jih dolžnosti. Zato mislimo, da je naša dolžnost, povedati umljivo in določno vsakemu Slovencu, česa naj se drži v vsem svojem mišljenju in delu. Zavedati se mo-ramo, in to prav vsak in čisto jasno, kaj Je dolžan slovenstvu in kaj državni skupnosti. Ko gledamo nemškega soseda in Prijatelje Čehe na severu, se tresemo tudi zase Jn svoj dom. Zato naj bi nam bile označene smernice nekaj tako svetega, da j,e bomo z njimi nikoli mešetali, jih nikoli 1 zciajali za kake trenutne Koristi, marveč jih znreraj enap0 spoštovali in enako odločno
Povedovali, naj že bo kdo v vladi ali 'zven nje.
Stoletno sožitje na strnjenem ra:e m 1 i u v približno enakih življenjskih ž i .iTiei®b nas je strnilo že ob naselitvi v boH° ljudsko enoto. Bili smo toliko j navezani -drug na drugega, ker nas je ni0 'L'Sib narodov ločil jezik, ker smo si sanfi1 X/11 morab "icd seboj pomagati le p0 '• v zadnjih stoletjih pa se je ta ljudska nasnmr°St zmeraJ zavedneje opredeljevala Čel 11 vsem drugim narodom in si za-i z o h r Z?l,Vest n 0 ustvarjati svojo 1 j e n: a y 0 bi svoje politično ž i v-k i s i' j p ,a s 1' smo v pravi narod, zasodASkrbelvse> *car m u j e tr eb a
ž i v 1 i n • 110 samostojno narodovo j c n j e.
Zato smo Slovenci narod po naravi. Povezani smo po rodu in krvi s preteklimi p o k o 1 e n j i v sivo davnino. Naši očetje so nam dajali življenje in z njim slovensko p o k o 1 e n j e, slovensko kri in slovensko‘d uš o. Ne odločujemo mi, kaj smo in kaj čutimo dano nam je po življenjski nujnosti, po božji volji. Zavedati se moramo, da nismo odgovorni le sebi za svoje hiševanje s to dediščino: povezani smo z dolgo vrsto s v oj i h očetov in njim bx> m o dajali odgovor za svoje spoštovanjeali zaničevanje slovenstva. Če se bo v nas izrodila slovenska kri inče se bomo umaknili pred silo časov, nam očetje po pravici lahko očitajo neštete žrtve, ki so jih oni pre-nesli za svojo zemljo, za svoj jezik, za svojo vero in svojo mišljenje. Pred zgodovino nam bo za zmeraj vžgan pečat slabičev, izrodkov in izdajalcev.
Slovenci sme po svojem ljubem slovenskem jeziku, ki so ga naši predniki in stoletja gojili, govorili in ohranili, da se je razvil in razrasel v mogočen zbor živih narečij, da je zapel v siauki slovenski pesmi, v vroči molitvi in zadonel v mogočni terjatvi naših narodnih pravic. Po tem jeziku smo hočeš nočeš povezani v narodno celoto in odločeni od vseh tistih, ki jim materina beseda ni slovenska. V tem jeziku smo si ustvarili narodno pesem, v njeni se izobrazili do enega najbolj omikanih narodov na svetu, kjer se bere in piše skoraj v 100%. V tem jeziku smo v teku stoletij razvili svojo književnost in znanost, da se lahko merimo z drugimi narodi v Evropi; To dediščino smo dolžni ne le ljubiti in ohraniti, marveč je tudi za ceno največjihžrtevsporočiti rodovom naprej. Mislimo včasih na strahotno trpljenje naših ljubih slovenskih bratov, ki jim ta beseda komaj še živi, ki jim je slovenska pesem onemela, ki si komaj moliti še upajo slovensko. Oni čutijo, kakšen zaklad je domača slovenska beseda, mi pa smo včasih kakor presiti otroci, ki ne znajo ceniti božjega daru.
Materinski jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, ki nam ga je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi z njim kupčevali in napravili veliko dobička. Kdor svoj materni jezik pozabi, malopridno zakoplje svoj talent; Bog ga bo nekoč terjal zanj in vsi zaničevalci svojega jezika bodo vrženi v temo." — Naj bi pomislili to vsi nešteti, ko komaj pogledajo v kako tuje mesto, pa že ne znajo več slovenskega, ko se vračajo! Lahko se je vsega tega držati, dokler si doma, ali kadar je treba zaradi slovenske besede požreti kako pikro, tedaj malodušno umolknemo in skrijemo svoj pravi obraz, se nalipšamo s pavovim perjem, da smo v posmeh tujcem in domu. Premislimo dobro, kako resne so te besede.
Po tej zgodovinski in življenjski pove-danosti, ko smo se branili nasproti sovražnikom vseh vrst od kuge do turških k o p i t i n obvarovali svoje n a j v c č j e dobrine do današnjega dne, smo se zrasli v nerazdružno enoto slo-
ve n s k eg a n a r o d a. Ni več v naši moči, da bi se samovoljno izločali iz te celote in se izdajali drugega kakor za to, kar smo. Zato je naša narodna dolžnost, da resnico svoje slovenske narodnosti zavestno in ponosno priznavamo, da skrbno varujemo izročene nam dobrine in na tem temelju zidamo stavbo svojih očetov naprej.
■f Dekan Anton Skubic:	2
Fr-amož TtraEbab*
Humanisti so stremeli v prvi vrsti za slovestvemmi smotri, ker so hoteli poživiti študij starega rimskega in grškega slovstva, zgodovine in umetnosti. Toda iz spisov poganskih pisateljev so se navzeli tudi mnogih njihovih nazorov o veri in nravnosti. Zato so humanisti napadali duhovniški celibat, katoliško redovništvo, zametavali so češčenje svetnikov, božja pota in vse to imenovali „praznoverne razvade". Trubar sam poroča, da je njegov mecen Bonhomo na svojem dvoru razlagal dijakom poleg rimskega pesnika Virgilija spise Erazma Rotterdamskega in francoskega reformatorja Ivana Kalvina, torej slovstvena in znanstvena dela takih mož, ki so bili naklonjeni verski novotariji. Zato se ni čuditi, da se je Trubar že v zgodnji mladosti navzel proticerkvenega duha. Posebno je bil gorak somostankam, ki jih je nazival „kaludrice". Posebno se je iz njih norčeval, ko je slišal, da jih mislijo nastaviti blizu njegove domovine na Veliki Slevici pri Velikih Laščah.
Menda Trubar še ni bil 22 let star, ko ga je škof Bonhomo okoli leta 1530 posvetil v mašnika, in je postal „slovenski pridigar v Trstu",, kakor se sam imenuje. Kmalu (1530) pa mu je bil odločen delokrog drugje. Tržaški škofje so imeli že izza leta 1480. v posesti župnijo Laško z vsemi podrejenimi vikarijati, bled katere je spadala tudi Loka pri Zidanem mostu. Tu sem je poslal Bohotno mladega Trubarja za župnika ali vikarja, ki je bil menda župnijo že nekaj let preje od njega prejel (1527), ko še niti v mašnika ni bil posvečen. Tako je zaščitnik svojega zavarovanca in učenca porival vedno naprej.
Bivši ribniški župnik in naddijakon Peter pl. Bonhomo je umrl kot tržaški škof v Trstu dne 4. julija 1546, 88 let star, in bil pokopan v tržaški stolnici (Valvazor, VIII. 680.). Za časa Valvazorja je imej Bonhomo v tržaški stolnici še nagrobni napis: „Praesulis hic tumulus Petri tegit ossa Bonhomi, Grata tuo Civi plebs pia vota refer" (Kosti škofa Petra Bonhoma krije ta grob, svojemu me-.ščanu, verno ljudstvo, ohrani hvaležen spomin). Trubar sam trdi v nekem pismu (z dne 8. julija 1561), da je škof Peter pl. Bonhomo celo ob smrti prejel sveto obhajilo po lutrovski šegi pod obema podobama (Dimitz, Geschichte Krains, II. 251), ter se torej opravičeno dvomi o njegovi čisti pravovernosti. Vsekakor je moralo njegovo mišljenje imeti na Trubarja mogočen vpliv in usmerjati njegovo življenjsko in versko pot,
„Trizma" na Bregu pri Ribnici
Kakor drugod tako so se tudi v ribniški dolini graščine prav zgodaj poluteranile in postale pribežališče in zbirališče vsem no-vovercem. Vse graščine, tako ribniška kakor brška in ortneška so bik: v rokah luterancev.
V prvi polovici 16. stoletja je gospodaril na Bregu Gregor pl. Lamberg, ki je bil poročen z Uršulo pl. Rasenharz (Ribniški
KOČEVSKI Si OVEN!X
Štev. 5.
'V n 2.
j »ki 11 iv). V lej debi so b:'i ibergi ž. odh i ' rani in so c',; jali v s ji kopeli pribežališče vse,n ncvovercem, zalo jih :	s/o v .	'! . :	iso radi .ti ili. Pa
tudi sicer je bila pri Rambergih v graščini na Bregu vsa nezadovoljnost doma. V gmotnem oziru jim je šla čedalje bolj trda, ker so imeli premalo podložnikov, ki bi jim delali tlako in dajali desetino, tako da niti davščin niso več oddajali v vicedomsko blagajno, in jim je moralo kranjska dežela nekaj imovine zaradi zaostalih davščin celo zarubiti. V tej nezadovoljnosti bi bili najraje vse prevrnili, tudi staro vero. Gregor pl. Lamberg je imel brez otrok pred letom 1562, zapustivši vso imovino svoji ženi Uršuli, navdušeni luteranki, ki je po moževi smrti na Bregu sama gospodarila.
Koncem julija 1562. je umrla tudi vdova Uršula pl. Lamberg roj. pl. Rasenharz. Kot odločni luteranki ji katoliška duhovščina ni delala mrtvaških slovesnosti in opravil, če jih ni celo sama odlonila. Na povabilo nekega mladega Staremberga je prišel dne 29. avgusta 1562 sarn Primož Trubar v Ribnico, kjer je bil dobro znan vsej gospodi, da opravi za pokojno Uršulo pl. Lamberg „trizmo" (trideseti dan). Zbrala se je gospoda iz vseh lutrovskih gradov. Trubar, kot lutrovski predikant, je hotel v ribniški cerkvi imeti pridigo in mrtvaško opravilo. Toda naddijakon in župnik ribniški Andrej Majer mu je zabranil stopiti v cerkev in tamkaj pridigovati. Razjarjen je Trubar odjezdil z drugimi plemenitaši in gospemi, ki so se hoteli udeležiti mrtvaškega opravila, v graščino na Breg, kjer je izvršil spominsko opravilo in tudi pridigoval (Gruden, zgod. slov. naroda, 651). Trubarju dogodek seveda ni bil všeč, zato je šest dni pozneje, dne 4. septembra 1562. že pisal Ungnadu, da je to, ker je na Bregu pridigoval, „pope" tako razdražilo, da so pridrli za njim celo na Breg in mu pretili, da ga vstrele, kar pa da njega (Trubarja) ni dosto vznemirilo (Welches mich gottlob wenig anficht" — Dimitz, 11. 269.).
Tudi ta dogodek nam kaže, da je moral biti Trubar med plemiškimi lutrovskimi rodbinami po naši pokrajini dobro znan, da ne govorim o turjaškem gradu, kjer je bil kakor doma in pogosto pridigoval v grajski kapeli, ki je še danes ohranjena in se imenuje „lutrovska kapela1'. (Dalje prihodnjič.)
Organa d 0©iliii©a
V mnogih poročilih, dnevnega časopisja so bili izneseni zahtevki obeh slovenskih občin Drage in Osilnice za vrnitev v Slovenijo, od katere sta bili ločeni 1. 1931.
Obe občini sta ponovno dokazali, da je ta njun zahtevek popolnoma upravičen in to z ozirom na vse momente, ki bi prišli eventualno v poštev. Že samo dejstvo, da sta bili priključeni obe slovenski občini 1.1931. proti volji prebivalstva k bivši savski banovini, je zadosten vzrok, da se popravi ta krivica, ki je bila napravljena v dobi diktature, ko ljudstvo ni imelo pravice oporekati dejanjem, čeprav bi bila protivna njihovim življenskim interesom.
Takratni občinski odbori v Dragi-Travi in Osilnici so pristali na to važnov spremembo baje samo na podlagi izjav Čabra-nov, da bo ostal cel okraj v dravski banovini. Ce so bile dane take izjave, potem je že samo to dovolj tehten vzrok, da se vpostavi tako stanje, kakršno je bilo za časa, ko sta se obe slovenski občini dodelili čabranskemu okraju. Pri tem pa nastane vprašanje, če so bili zaključki takratnih občinskih odborov sploh odločilni, ko je prebivalstvo takoj temu oporekalo in so poiskusi sa plebiscitno potrdilo teh zaključkov — propadli v vodo. Občinski odbori torej niso imeli za seboj ljudstvo in niso predstavljali volje prebivalstva, zato tudi njihovi takratni zaključki ne bi smeli biti odločujoči.
Nadalje moramo upoštevati, da so se zvršile v zadnjem času med nami važne spremembe. Danes nimamo več savske banovine, temveč banovino Hrvatsko, ustanovljeno v sporazumu in z uredbo od 26.
avgusta 1939. S to uredbo?se niso izvršile samo teruorijalne spremembe, pač pa je nastai povsem nov duh časa, v katerem stopa na površje spo lje treh narodnostnih bitnosti: slovenske, srbske in hrvatske. Uredba sama je v toliko elastična, da predr videva nadaljnjo preureditev države s posebnim ozirom na etnološki, geografski, zgodovinski in gospodarski položaj posameznih enot, ki pridejo v poštev za to ali ono narodnostno skupnost.
To je za nas drugo važno dejstvo I Ponovno smo dokazali, da težita obe občini v vsakem pogledu k Sloveniji in da je gospodarski napredek istih mogoč samo v okviru Slovenije. Trditi nasprotno, je nepo-znanje tukajšnjih razmer ali zloben namen prisiliti v nekaj, kar je očito nasprotje volje 80 odst. prebivalstva. Če danes govorimo o preureditvi države, ki naj se vrši v bratskem sporazumu Slovencev, Srbov in Hrvatov na podlagi demokracije, kjer je volja večine ljudstva edino merilo za vse konkretne zaključke, potem odpadejo pri našem problemu vsi morebitni zadržki, ki so ali ki se umetno ustvarjajo z edinim namenom, da se rešitev tega vprašanja zavlačuje. Mi ne zahtevamo nič nemogočega in nič novega! Če smo del slovenskega telesa, od katerega so nas nasilno odtrgali, ne da bi dalo ljudstvo svojo privolitev, ali je to zločin, če danes ljudstvo z 90 odst. večino zahteva, da se samo popravi krivica. Ali ni plebiscit dovolj glasna beseda in opomin onim, ki se vselej in ob vsaki priliki širokoustijo o načelih demokracije.
Ponavljamo: v današnjih časih imamo dovolj primerov: „Vse, kar je protivno ljudski volji, je že vnaprej zapisano v neuspeh".
Dros.
C ;::iBB<3Eir©Ese Eelm-ie
vj uuČLčCuEoa
Ribniško okrožje zveze fantovskih odsekov je priredilo na Svečnico smučarske tekme v smuškem teku za člane in mladce. Bilo je to nekaj novega za nas, ker do sedaj smučanja v našem okraju nihče ni gojil sistematično. Šele Zveza fantovskih odsekov je začela kot posebno panogo gojiti tudi smučanje. Marsikomu še ni znano, da fantovski odseki poleg telovadbe vadijo v vseh panogah lahke atletike, v plavanju, rokometu in tudi smučanju. Prve uspehe so fantje pokazali na teh tekmah in lahko rečemo, da po doseženih rezultatih lahko gredo tildi kam drugam in ne samo, da doma pokažejo, kaj so se naučili.
Tekme je vodil vrhovni sodnik g. Župevc iz Ljnbliane kot odposlanec Zveze, dočim so bili v sodnijskem zboru še Onič Davorin, župan, dr. Lavrič, odvetnik, in Petek Andrej, učitelj meščanske šole, vsi iz Ribnice. Vse priprave za tekme, zlasti izbor proge in markiranje le-te je oskrbel okrožni vaditeljski zbor, pomnožen z vaditelji ribniškega odseka. Ta odsek je dal tudi vse reditelje in kontrole.
Žrebanje vrstnega reda je bilo v dvorani prosvetnega društva na Svečnico ob pol osmih. Prijavilo se je 14 mladcev in 24 članov. Skoro vsi so prvič bili na tekmah in z nekim strahom vlekli številke, a strah je odpadel, ko so dobili po izžrebu belo platno s črnimi številkami, katere so privezali na prsi in hrbet, da je vsakdo mogel videti, kdo so tekmovalci in katere številke nosijo. Veliko jih je tudi bilo, ki so prvič v svojem življenju slišali, da učeni ljudje tem številkam pravijo startne številke (start pomeni začetek tekmovanja). Ker je ZFO katoliška telovadna organizacija, so tekmovalci hoteli to tudi javno dokazati s tem, da so se takoj po žrebu vsi podali k skupni sv. maši v Ribnici. Prireditelji pa so morali k sv. maši že zjutraj, kajti po pravilih je treba progo pred tekmovalci še prevoziti. Bila je proga sicer lepo markirana z rdečimi listki po drevju, toda progo je treba ugladiti, pa tudi pregledati, če se ni nepoklicani predrznih markacije odstraniti. Tudi kontrolni organi, ki so razpostavljeni po progi, da kontrolirajo, da si kak tekmovalec samolastno ne spremeni smeri, so morali z vodstvom. Ti kontrolni organi so morali ostati do konca tekme na svojih mestih.
Po sv. maši so vsi tekmovalci šli preko Rib-
nice z „dilca i'• ,!;l j imah, da so ..v', ici pokazali, da je tu iz ija,	ja tekme.
Start (začetek) in cilj sta bila na istem mestu, v ;I:di gori pod	kom.	ladce
jo bila dolga 5 !-:m,	.	■ : 0 ' m.	>
sta obe progi vodili skupno. Proga je vodila nekako 1 km po ravnini po njivah naših Hro-vačanov, nato pa se je začela dvigati do piramide v hrovaških stelnikih. Tu sta se progi ločili. ^Mladci so zavili do struške poti, prestopili na ribniške stelnike, kjer je bila za mladce najvišja točka. Od tu dalje so mladci šli navzdol v ostrih serpentinah, kjer so morali vsi tekmovalci pokazati, da znajo voziti tudi v strminah. Proga je vodila skozi po gozdu, le na vrhu Pe-ščenka so prišli na piano in v precej ostrem smuku z vrha Peščenka na cilj.
(Konec prihodnjič.)
:1 nSD°©fj3< X§
Klic po srbski banovini
Med tem je nekam potihnila debata, ali naj bodo pred ureditvijo vse državne celote volitve ali pa naj se poprej preuredi država kot celota. 0 tem se danes ne govori dosti, pač pa je na srbski strani toliko glasnejši klic po ustvaritvi srbske banovine, kar zlasti srbski nepolitični krogi z vso odločnostjo zahtevajo. So pa ureditvi tega vprašanja prej ko slej na poti razna ovire, ki smo jih že ves čas naglašali. Hrvati hočejo imeti Vojvodino in pa vse tiste kraje Bosne in Hercegovine, kjer so Hrvati z muslimani vred v večini. Srbi pa odločno nagiašajo, da bi kaj takega za nobeno ceno ne dopustili. Prav tako se Srbi upirajo avtonomni Bosni in Hercegovini, kar pa spet zahtevajo bosanski muslimani. Z ozirom na to pišejo hrvatski listi, da Hrvati niso zoper avtonomno Bosno, da pa Srbov tistih okrajev, kjer. so Srbi v večini, nikakor ne gre siliti, da bi na to pristali. Zato svetujejo muslimanom, naj se priključijo Hrvatski, ki bo potem mogla verske interese muslimanov in tudi drugo uspešno braniti. Srbi od svoje strani pa trde, daje Vojvodina srbska, kakor je srbska Bosna in Hercegovina, ki so za njo krvaveli. Hrvatom očitajo, da bi radi srbske kraje zato, ker so srbski kraji bogati, med tem ko je sedanja Hrvatska revna. V tem smislu piše zlasti glasilo Srbskega kulturnega kluba „Srpski glas". Pravoslavni episkop tnz-lanski dr. Nektarije pa je dejal, da Srbi pristanejo le na tako ureditev, da ne bo v Hrvatski več Srbov, kot bo Hrvatov v Srbiji.
Obnovitev starih strank -Zakon o strankah in zborovanjih
V političnih krogih pa je ta teden stalo v' ospredju vprašanje obnovitve narodne radikalne stranke, ki ji je šef stari Aca Stanojevič. V ospredju so bila pogajanja zaradi sodelovanja ali združitve radikalov z JRZ. V tem pogledu je nastal zastoj, toda predsednik vlade g. Cvetkovič je ta teden sam obiskal šefa radikalne stranke, s katerim se je dolgo pogovarjal. V zvezi s tem so opozicijski krogi zadnji teden mnogo govorili o nekaki krizi v JRZ. V tem pogledu je bilo zlasti ljubljansko „Jutro11 sila zgovorno. Toda izjava predsednika vlade g. Cvetkoviča in pa izjava tajništva JRZ je odločno zanikala vsakršno krizo v JRZ, ki hoče mirno in stvarno delovati. To dokazujejo tudi zborovanja JRZ, ki so bila zadnje čase v južnih krajih in tudi drugod. O krizi JRZ ni govora.
Zdaj dela vlada nov zakon o strankah in zborovanjih. Sam predsednik vlade je povedal, da bodo po novi postavi dovoljene vse stranke, razen komunistične, ki je že po drugi postavi prepovedana.
Poročajo
Grčarice. Umrla je občespoštov&na gospa Jaklič. Pokojna je delj časa bolehala, se navzlic skrbni zdravniški negi ni mogla ozdraviti. N. v m. p.
Preže. K zasedanju banskega sveta bi se oglasili s prvotno prošnjo, da bi se kako le zganila naša prošnja za popravo cestne zveze naše vaši na Nove Lazi. Zmirom čujemo kako se po Sloveniji popravljajo ceste in nove gradijo, mi pa kar ne moremo nikamor. Če še
sedaj letos ne bo nič, bomo zares obupali, da bi se katerikrat prikopali do kake cestne zveze. Prosimo bana in banski svet.
Ribnica. Hud udarec grozi naši dolini, če bb Nemčija ostala za naše krošnjare zaprta kot je sedaj, ko nikdo ne dobi od nemškega konzulata v Ljubljani vizuma za potovanje. Izgovarja se, češ da je vojno stanje, a vendar je trgovinska pogodba še v veljavi.
Mozelj. No kaj takega, kot smo imeli v dvorani Prosvetnega doma na pustno nedeljo, pa še nismo videli. Naši fantje so vprizorili igro „Lumpacij vagabund ali Zanikerna trojica11. To je bilo smeha in zabave! Udeležba je bila navzlic nerazhodnosti potov prav dobra. Na splošno željo se igra po Veliki noči ponovi.'
Dolenja vas. Prejšno nedeljo je tukajšnje delavstvo imelo svoj shod ZZD, na katerem je volilo zaupnike. Za glavnega zaupnika je bil izvoljen Adolf Zbašnik, ki je že doslej neustrašeno zastopal delavske koristi. Nedeljo 11. t. m. je pa v društveni dvorani predaval g. dr. Oražem o plinskih, -zračnih napadih, stavbeni mojster g. Al. Hren pa o graditvi zaklonišč. Udeležba je bila prav dobra. Dal Bog, da ne bi nikoli ne prišlo pri nas do uporabe plinskih mask in zaklonišč.
Jelendol. "Prejšni mesec je parna žaga, ki zaposluje .40 delavcev, počivala radi popravil. Komaj smo pa delali par dni, že se je pokvaril stroj in spet bo delo počivalo morda cel mesec, dokler se stroj docela ne uredi. Take nesreče so kaj hud udarec za delavce, ki preživljajo svoje družine edino le s svojim zaslužkom na žagi.
Prigorica. Pri naših sosedih gradijo nov vodovod, ki bo iz Ribnice razpeljan po nekaterih vaseh. Vsaki dan pričakujemo, da se začne delati tudi za naše vasi, kot je že star načrt in obljuba že iz predvojne dobe. Katere vasi so pa bolj potrebne vodovoda kot ravno Prigorica in Dolenja vas. Voda, ki jo zdaj rabimo za hrano, je oblastveno preiskana in dognana kot neužitna. Prosimo, da se banski svet o tem tudi posvetuje.
Nemška Loka. Res, da pride v poštev Brezovica za promet v Poljansko dolino in je naša vas na stran poti tudi kar se poti za Črnomelj tiče, vendar je v naši vasi božjepotna cerkev in šola ter trgovine. V zadnjem času sta tudi dve gostilni, ki pa žal nimata prenočišč. Potrebno bi bilo, da bi dobili tudi župnega upravitelja.
Prerigei. Koncem januarja je umrla 70 letna Jera Kump, h. št. 10. Njen mož jc umrl pred leti, edini sin je že 27 let v Ameriki in posestvo je brez gospodarja.
Briga. Se vedno je naša šola brez učitelja. Sedaj stariši sami poučujejo otroke v branju in pisanju.
Črmošnjice. Naša občina razpisuje mesto sluge in diplomirane babice. Prošnje je vložiti do 1. marca.
BsGedsa reaBaGSBEa
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
(Konec.)
Zdi se mi, da ne trdim preveč, če pravim, da se taki skrivajo tudi med nami, za katere Pa včasih sami ne vemo, a če vemo, pa na tihem morebiti še sami z njimi soglašamo.
Ali je za nas, ki se borimo za slovenstvo na Kočevskem, v tem lepem kotu slovenske zemlje, tako delo častno? Ne samo nečastno, ampak tudi zelo škodljivo in skrajno nevarno Je to delo.
Zakaj: s pravo narodno zavestjo je prežet . onb ki ne samo v besedi in pri kozarcu vina ljubi svoj narod; ta ljubezen se pokaže v dejanju s tem, da stori vse, kar služi k naj-večjemu razmahu slovenstva; do tistega, ki sramoti svoj narod, ker s tem, sramoti tudi n!fene, moram biti prav tak, kakor s tistim, xi mi jemlje dobro ime. Dolžan sem, da tistega P‘i njegovem razdiralnem delu kar najbolj ovna m in preprečujem njegove izdajalske na-. *"'VG v čuječnosti, v neprestanem boju n saJ življenje posameznika, kakor celega jn v - jr. hoj, borba zn obstanek — moramo si 0Ir‘0 iztrebili ljuljko iz našega naroda, jjp,:r P® smo zapisani gotovi smili. Saj že n,-si „prijatelji" tako „prisrčno" gledajo
Livold. V okolici vasi izpod Fridrihštajna so našli smučarji še živega srnjaka-šeateraka. Prenesli so ga v vas, mu dali piti mleka, toda žival je zaradi slabe prehrane v tako hudi zimi toliko omagala, da je takoj nato poginila.
ED v,2 h 3X7 BI © ho
Postni čas je čas pokore. Ni kmalu kakšna stvar pri današnje sveta tako zasovražena in zasmehovana kakor pokora, Gospod pa vendar pravi: „Ako ne boste delali pokore, boste vsi skupaj šli v pogubo.“
Ako cerkev svojo postno postavo še tako olajša, da se naš post komaj še more imenovati pokora, se premnogi niti te olajšane postne postave ne drže. Trdijo, da je post škodljiv, dasiravno najboljši zdravniki trde, da več ljudi umre od preobilne hrane kakor pa od posta. Večina bolezni izvira ravno iz nezmernosti.
Toda že prihajajo in govore: „Kaj govoriš o postu, ali ni današnje življenje samo še samo pomanjkanje ? Postijo naj se bogati, ki so se cela leto mastili. Od preobilice si človek lahko pritrga ne pa od pomanjkanja. Kdo pa živi danes od preobilice ? Nekaj milijonarjev! Ti pa se za post bore malo zanimajo. “
Tako jih slišimo govoriti v mestih in na deželi. Ali vsi ti ne razumijo ali nočejo razumeti, kaj je prava smisel pokore. Ali res misliš, da je Cerkvi na tem, da ti prepove košček kruha ali mesa? Cerkev hoče povda-riti potrebo pokore, najboljša spokorna dela pa so; molitev, post in miloščina. Pokoro moraš delati, ker si grešnik. To ti kliče Cerkev, ko ti nalaga post. Da si grešnik, tega ne moreš tajiti, ker drugače si po besedah sv. pisma lažnik. Ker pa si grešnik, ti je pokora potrebna. Ko ti Cerkev nalaga post, noče, da bi bil za delo nesposoben, da bi zbolel, da bi ti odpovedali živci. Cerkev hoče, da si zdrav, vesel, svoboden otrok božji. In ker hoče, da si svoboden, ti nalaga post, v katerem pokažeš, da si gospodar svojega telesa, ki se mora pokorili duši, ki pa se zopet sama pokori Bogu. In to je ravno, kar beseda sama pove: pokora. Post ni samemu' sebi namen, ampak samo sredstvo, da se dvigneš nad vse nizko, kar imaš skupno z ži-valimi, in se dvigneš do dostojanstva božjih otrok.
Posnemaj Gospoda, ki sc jc 40 dni postil, da ti da zgled. Drži se točno cerkvene postave. Če se ne moreš postiti, ti ta postava pove, da se obrni do svojega dušnega pastirja, ki bo tvojo zadevo preiskal in po cerkveni postavi odločil. Ne odločuj pa sam, ker nikdo ne more biti sam svoj sodnik. Cerkev je tvoja dobra mati, ki ti samo najboljše želi, bodi tudi ti njen zvest otrok.
na nas; sedaj pa vidijo, da so celo med nami samimi ljudje, ki napeljujejo vodo na njihov mlin. Kakor hlapci smo!
Mar bomo vedno hlapci?
Pokažimo vendar, da znamo biti — in da tudi v resnici smo — na tem delu Slovenije domačini mi, da smo mi edini pravi gospodarji te zemlje. Vsi drugi pa so, zaradi naše, večkrat zlorabljene dobrote,, le gostje! Tudi z gosti nočemo biti v večni razprtiji. Če so res pravi gostje, jim priznamo, kar jim gre, a na- domači zemlji, na domačem gruntu hlapci ne bomo!
Kočevski Slovenci, ne pustimo, da bi nam izkoreninjenci naroda slabili ali morda zadušili tu na Kočevskem našo narodno zavest — zavest, da smo Slovenci — ki smo jo podedovali od naših očetov, katerim sta bila Bog in narod vse. Mi tega ne bomo dopustili, temveč bomo Šli preko njih in kovali svojo bodočnost po smernicah, ki nam jih kažejo naši narodni voditelji, ti največji narodovi dobrotniki: Slomšek, Krek in Jeglič — trije veliki Slovenci, trije božji in narodni služabniki. Ti trije so nam svetilniki v temi in edino ti nam kažejo pot, ki je resnično prava in za naš narod najboljša.
Zato pa pogum, glavo pokonci in vero v srca, močno vero v Boga, trdno vero v bodočnost našega naroda in naše narodne države Jugoslavije!	—km
j c isti zobe
uT(.Cf	.
Lapitlje Posestnika Laknerja iz h. št. 3 je zadela na poti od njegovega vinograda kap.
Polom. Razburljivi dogodek. 4. februarja sta šla dva vajenca po cesti proti ‘Kočevju. Sredi gozda jih napade pobesnel marjasec. V zadnjem trenutku sta se rešila vsak na eno drevo. Marjasec se ustavi in čaka na plen. Klice obupanih vajencev sta slišala dva voznika, ki sta zapodila marjasca v beg. Naslednji dan je marjasca ustrelil neki Polomčan s petimi streli. Marjaseo je imel že od preje nekaj strelov, bil je obstreljen in je bil zato toliko razdivjan.
Loški potok. Umrl je 12. t. m. g. Miroslav Rus, gostilničar v Loškem potoku.
Spodnji log. Ko beremo, da bo zasedal banski svet, se oglasimo še mi in zaprosimo g. bana in banski svet, naj se vendar določi kaka vsota, da se še tisti repek ceste zgradi, ki je ostal pri novi cesti Knežja lipa—Spodnji log. Stroškov ne bo toliko, pa vendar bo neprecenljivi korist, za cel ta okoliš, saj se bo pripomoglo do cestne zveze Kočevske z našo sosednjo okolico Starega trga. -Lepo prosimo ! — Pri nas je nas precej Slovencev, ki bi radi kako organizacijo kot jo imajo v Mozlju. Saj večkrat posečamo navzlic oddaljenosti njihove prireditve, a tudi pri nas so prosvetnega delovanj:: željni ljudje. Mi smo obmejna vas, ker ne daleč od nas se že začne okolica Stari trg, pa bi p : Lili slovenske sosede. — Na Koč. Slovenca bi, se si mnogi naročili, pa kaj ko je taka nezaposlenost in radi tega revščina. No, pa roma priljubljeni list kar od hiše do hiše.
Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje direktor gimnazije v Kočevju g. Anton Burgar.
Odlikovanje. Prevzvišeni g. knežoškof je podelil tukajšnjemu prof. dr. Petru Erženu naslov duhovnega svetnika. Castitamo!
Odlikovani so bili z redom sv. Save V. stopnje: Bavdek Leopoldina, učiteljica v penziji iz Vinice, Razpotnik Albina, učiteljica iz^ Semiča, Klemepc Pavel, predsednik občine Črnomelj mesto.
Odlikovani so na predlog prosvetnega ministra z redom Sv. Save V. st.: ga. Kordiš Aleksandra, šol. upraviteljica v Loškem potoku; g. Strnad Jožef, predsednik občine v Dobrcpoljsh; g. Jelenc Janez, predsednik občine v Velikih Laščah, g. Flajnik Peter, dekan in župnik kočevski ter bivši kočevski profesor verouka Maks Stanovnik.
Tečaj italijanskega jezika nameravajo prirediti dame v Kočevju. Za stvar se je zanimal tudi že italijanski konzul, ki je bil v Kočevju. Honorar za tečaj znaša po osebi 50 din. K stvari se še povrnemo!
Stari kovanci izgube tekom tega leta veljavo in sicer: 50dinarski s IG.februarjem, 20dinarski s 16. avgustom, 2 dinarski s 16. avgustom, 1 dinarski z 20. aprilom in 50 par.:! i s 16. avgustom.
Legija koroških borcev, kraj. organizacija v Kočevju vabi vse člane in i	iziran t
riše. iz bojc-v za severno m ja, da se udeh letnega občnega zbora, ki se bi’ vršil dne 25,
ebruarja ob 10,. uri dopoldne v gostilni Beljan. Udeležba za člane obvezna. Odbor.
Rdeči križ za kočevski okraj je napovedal svoj letni občni zbor za 11. t. m. v ljudski šoli ob 10. uri dopoldne. Ob začetku sploh ni bilo nikogar, pozneje pa se je zaradi par oseb udeležbe preložil občni zbor za 14 dni brez od-borove seje. Odboru. naČeljuje tukajšnji zdrav- , nik dr. Krauland, tajnik’pa je sreski dezinfektor g. Dolar. Skrajni čas je, da bi bilo v teh časih za tako društvo večje zanimanje!
Umrl je v Kočevju v 86. letu svoje starosti hišni posestnik g. Altenreither Franc.
Tržni dnevi so zaradi velikega snega skoro propadli, le par žensk in tudi blaga malo. Jajca so v ceni že po 2"25 din. Človek se vpraša, če je to mogoče. Res potrebno bi bilo, da se kaj ukrene proti draginji. Kaj še bo?
Prosti pločniki. Zadnji čas so na zahtevo občine že skoro vsi hišni posestniki odmetali sneg pred svojimi hišami. Edino pred hišo, v kateri je pošta, leži na strani proti mestu večji kupčki dela prehod skoro nemogoč.
Švabski Kulturbund na Kočevskem se živahno giblje. V Štalcerjih je priredil Kulturbund iz Kočevske reke igro, enako je v Stari cerkvi v društveni hiši priredil športni klub Rapid igro „Ljubezen na prvi pogled11.
Gasilskih društev občni zbori. Skoro po vseh kočevskih vaseh so zborovali gasilci, tako v Kočevski reki, v Borovcu, v Livoldu, v Dragi kakor tudi v mestu Kočevju. Po slovenskem imenu sodeč je prevzel predsedstvo v Kočevski reki g. Lesar, v Borovcu g. Križe. V Livoldu so v odboru poleg drugih gg. Belaj kot predsednik, poveljnik Košmrl, Koruzar in Preidič.
V Dragi je izvoljen za predsednika g. Lavrič, ostali pa so gg. Poje, Janeš, Kalič, Žagar in Muhič. ; Gasilsko društvo v Borovcu js sezidalo v letu 1939 svoj dom za 15.000 din. 1000 din jim je podaril g. Josip Hutter, tovarnar iz Maribora.
29. januarja je zborovalo mestno kočevsko gasilstvo,^ ki obstoja že 62 let. V letu 1939 je štirikrat slo, na gašenje požara. Kočevsko gasilsko društvo ima tudi dva rešilna avtomobila. Lnega jim je pred leti podaril generalni ravnatelj TPD g. Skubec. Letos so ga z uspehom rabili v 36. slučajih. Za te vožnje pa imajo za dobiti še 6000 din. Društvo rabi nove obleke in cevi. Je pa precej zadolženo pri Hranilnici in posojilnici v Kočevju zaradi zidave gasilskega doma, ki ga v pritličju samo uporablja, prvo nadstropje pa je delno oddano v najem baje Švabski kulturni zvezi. Občina že veliko let vnaša v svoj proračun prispevke za odplačilo anuitet, hipotečnega dolga kakor tudi za nabavo novega" orodja. Na zadnjem občnem zboru je bilo izvoljenih v odbor 15 Nemcev in 2 Slovenca. Vodja kočevskih gasilcev je kočevski gostilničar in občinski odbornik g. Gustav Verderber.
Gottscheer Zeitung od 10. februarja prinaša uvodni članek pod naslovom „Eme klare Antwortu — Beruhen die musikalischen Behandlungen im „Kočevski Zbornik11 wirklich auf fachman-nischen Kenntnissen? izpod peresa Walter Ho-nigmanna iz Starega loga kot kritičen napad na dveh straneh na razpravo g. Marolta v Kočevskem zborniku.
Banski svet Slovenije je pričel zborovati v ponedeljek 12. t. m. Na dnevnem redu je proračun.
Prosvetni minister pri dr. Korošcu. 12. februarja je obiskal prosvetni minister g. Boža Maksimovič g. predsednika senata dr. Antona Korošca v Marijanišču in ostal z njim v razgovoru nad eno uro.
40letnica „Gorenjca11. V soboto je izšla slavnostna številka kranjskega „Gorenjca11, ki te dni obhaja 40 letnico svojega življenja, kar je za krajevni list častitljiva starost.
Veliki angel varuje Fince v boju! Vojaki nekaterih oddelkov finskih čet, ki do zdaj z uspehom odbijajo sovjetske napade na bojišču od Ladoškega jezera, pripovedujejo, da so videli velikega angela z razprostrtimi rokami, kako leti proti sovjetskim postojankam in ščiti Finsko.
Nad 600 vojakov iz raznih manjših oddelkov je poročale o tem svojim poveljnikom ih • £ od njih je na svoj način pripovedoval, kako je videl tega velikega belega angela. Naj ljudje tolmačijo ta dogodek kakorkoli, dejstvo je, da se novica o tej prikazni šivi hitro med vse vojaštvo in da vojaki govore samo o tem. Ob tej priliki se je treba spomniti na podoben premir, ki se je dogodil med britansko-francoskimi četami na francoskem bojišču za časa svetovne vojne.
ŽunsBflja pregledi
Na zahodni fronti nič novega — Boji v zraku in na morju — Priprave za spomladansko ofenzivo
Na zahodni fronti na suhem ni bilo nič novega. Zračna delavnost se je razgibala proti koncu tedna, ko so nemška letala v večjih skupinah napadala angleške in nevtralne trgovske ladje na Severnem morju in ob vzhodni obali Anglije in Škotske. Pri tej priložnosti je prišlo tudi do manjših bojev v zraku. Na morju je nemško orožje spet potopilo nekaj angleških, še več pa nevtralnih trgovskih lsdij, ki so ri-skirale, da plujejo brez kritja vojnih ladij. Na koncu tedna so bile tudi objavljene številke dosedanjih izgub na morju. Številke, ki jih je objavila Nemčija (409 angleških ladij s 1,493.000 tonami) je angleško mornariško povelstvo odločno zanikalo ter navedlo, da znašajo izgube samo 110 ladij s 500.000 tonami, nevtralne izgube pa 117 ladij s 339.000 tonami. Prav tako so v preteklem tednu mnogo govorili in pisali o velikih nemških pripravah za spomladansko ofenzivo ter o tem krožijo najbolj različne domneve, med njimi tudi ta, da bo Nemčija istočasno napadla na suhem s tisočerimi topovi in tanki, v zraku s tisočerimi bombniki in na morju s stotino novih podmornic. Anglija in Francija odgovarjata, da sta pripravljeni na vse in da ju ne bo nič presenetilo.
Angleško francoska armada v Siriji pod generalom YVeygandom
Anglija in Francija imata tudi veliko pol milijona mož močno armado pripravljeno v Siriji, to je na meji Turčije ter v Egiptu. Poveljnik te vzhodne armade je francoski general Weygand, ki je pretekli teden inspiciral to armado, šel
na ogledno potovanje v Turčijo, kjer je induciral turško ari lado ter se n	'	|
v Egiptu, kjer je pregledal jošnjo r aado. Iz vsega teg i bi depali, da i Anglija in Francija a to armado leke n nene. Eni pravijo, da sta jo >rip to, če bi Sovjeti in Ne i kuš 'i : 1 balkansko državo ali pa Turčijo, di ■ da bosta Anglija in Francija sami v k napadli Sovjetijo v Kavkazu, da zasedata petrolejske vrelce. Toda to so samo ugibanja, sredi katerih pa stoji trdno dejstvo, da vlada v tej angleškc-francoski vzhodni armadi velika delavnost, kakor da bi se pripravljala na skorajšnje velike dogodke.
Finci se upirajo Rusom ob Mannerhei-movi črti
Na finskih bojiščih ao bile ves teden srdite borbe. Sovjetska ofenziva na finske utrjeno črte traja ves teden z nezmanjšano silo. Sovjeti so očividno odločeni, da prebijejo tako imenovano „Mannerheimovo11 utrjeno črto in da od vzhoda sem presekajo Finsko na dvoje.
Gospodarska konferenca Balkana v v Bukarešti
V kratkem se bo v Bukarešti sestala konferenca balkanskih držav —- vključno Bolgarija —- ki se bo pečala z gospodarskimi vprašanji. Konferenca bo proučevala načrt, da se iz vsega Balkana ustvari en sam gospodarski prostor, ki bi najprej hotel kriti svoje lastne potrebe, tujim državam pa oddajati šele od svojega od-viška. V ospredju stoji načrt, da bo na primer Jugoslavija oddajala del svojega bakra Romuniji, ki bi ga plačevala s petrolejem. Na isti način bi Turčija in Grčija plačevali jugoslovanski bakar z bombažem. Obstoja tudi načrt o enotnem in skupnem odprodajanju živežnih pridelkov vsega Balkana, ki bi nasproti tujini nastopil kot enota.
Roseveltov korak
Združene države Severne Amerike so zapo-čele pobudo, ki ima za cilj, da bi se čimprej spet vzpostavil mir. V Evropo pride na obisk ameriški državnik Summer Welies, ki bo obiskal vse velesile ter se osebno informiral, pod kakšnimi pogoji bi bile pripravljene skleniti mir. Amerika hoče na podlagi teh informacij potem začeti svoje mirovno delo.
vagonskih pošiljk
A	1	J
\r'
za
Koruze, pšenice m moke
ugodno izvrši tvrdka
cD
b
POEjatr EC[t©[
n
■r7
\X
Ljubljana. IIMošosm
aiuBititiva 6. Si. i
Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca. Vse informacije brezplačno.
■% 4ff\
J
Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole

/z
:	...... ■ avarouaimea v
o	tj	V.:
Požar - Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode
Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč“.
•s o
Jamstvo -