Leto XXIV Ravne na Koroškem, 14. avgusta 1987 Št. 8 informativni glasilo ravenskih železarjev iz VSEBINE • Eni tako, drugi pa še naprej odločno tako • Nova ravnatelja • Mnenja delavcev: Nesreča na vsakem metru čepi • Naše delo v juniju • Naš počitniški dom v Portorožu • RPO in Vzdrževanje • Iz mnenjske raziskave Železarne Ravne 1986: Strokovni delavci v Železarni Ravne • Kaj bo sram nas? Sram naj bo tiste, ki se za ta korak ne odločijo • Smo stremljiv kolektiv • Nove knjige v strokovni knjižnici • Na obisku v javorniških jaslih • Polemika: Kako dolgo še? • Kultura — pesmi • Rekreacija in šport • Iz Monterja prvi stiskalnici • Občina Radlje ob Dravi praznuje • Križanka — Mežiška dolina i i DOBRO DELO JE NAJVEČJA NOTRANJA REZERVA Delamo in poslujemo v razmerah, ko je bila za 1. polletje 1987 predvidena inflacija 43 odst., dejanska pa je dosegla trimestno število. To pove veliko. Ob dejstvu, da kot delovna organizacija prvega polletja sicer nismo zaključili z izgubo, da pa je le pet tozdov pokrilo obveznosti iz čistega dohodka, je ocena, da smo poslovali zadovoljivo, obenem ugodna, vendar že tudi poziv k akciji za naprej. Rezultati nam padajo zaradi zunanjih in notranjih vzrokov. Zunanji so rast cen vhodnih materialov in visoke neplačane terjatve do naših kupcev, notranji pa visok izmeček in nizek izplen, previsoke zaloge in obnašanje po stari miselnosti, da namreč lahko zanemarjamo dogovorjene dobavne roke, da kronično odpremljamo domala polovico mesečne proizvodnje zadnjih pet dni v mesecu, tako onemogočamo dobro kontrolo in tvegamo reklamacije, tako pa izgubljamo kupce in zapravljamo ugled solidne delovne organizacije. Ker je bilo ob bilanci premalo časa, bomo že avgusta dali pod drobnogled naše največje pomanjkljivosti in tista delovna okolja, kjer ne gre vse, kot bi moralo. Potem bo treba seveda ugotovljene slabosti odpraviti brez zamud, da nam čas ne bo odtekel. Polletni finančni rezultati nas pač ne morejo zazibati v kdove kak optimizem za naprej, saj si pomembnejših rezerv za 3. kvartal (ta je zraven vsega še čas letnih dopustov) nismo ustvarili. Tudi gospodarskih ukrepov, ki bi nam olajšali pogoje poslovanja, v kratkem ne moremo pričakovati. Zato se moramo opreti na lastne moči in na lastno pamet. Od nas samih je odvisno, ali bomo ob tričetrtletju in predvsem ob zaključnem računu spet brez izgub in bomo lahko namenili več za sklade in si predvsem zagotovili spodobno rast osebnih dohodkov. ENI TAKO, DRUGI PA ŠE NAPREJ ODLOČNO TAKO Ko smo prejšnji mesec odprli Fu-žinar, smo lahko na 2. strani v rubriki Iz dela sindikata prečitali zapis z razprave na problemski konferenci o spremembah Zakona o združenem delu s podnaslovom, mogoče je bil celo naslov, lahko pa bi bil tudi nadnaslov: »Predlagane spremembe delavčevega zakona so samo kozmetične«. Tega dne smo na prvi strani Dela lahko prebrali zelo kratko in jedrnato, kot so vse komande, in tendenciozne informacije: »Brez odlašanja izpeljati razprave o ZZD«. Tako je menilo predsedstvo CK ZKJ — v podnaslovu. In pravi dalje: »Poudarilo je (predsedstvo namreč), da je treba razpravo izpeljati brez odlašanja po sprejetem programu Zveznega zbora skupščine SFRJ, celovito povezati njene rezultate in še zlasti analizirati vsa odprta vprašanja in probleme ter določiti opredelitve, ki bodo predlagane Zvezni skupščini.« In naslednji dan smo spet prebrali: »Ponujene spremembe niso sprejemljive« in da »javna razprava v Sloveniji ni podprla sedanjega osnutka sprememb in dopolnitev ZZD« in še: »Zakaj dvakrat?« Zakaj najprej spreminjati ZZD, nato pa Ustavo in potem vse še enkrat. Tako bi se ta del podnaslova moral pravzaprav glasiti: »Zakaj še večkrat?!« Za kaj v tej zmedi gre, kaj se dogaja, in kdo je komu kaj? Gre za dialektično resnico, da smo v zgodovinskem trenutku, ki že nekaj časa traja in še bo, ko je družbena nadstavba začela ovirati bazo do te mere, da je nadaljnji razvoj ogrožen. Ta ista družbena nadstavba — pravzaprav njeni nosilci, kar je v bistvu isto, ki je nekoč imela spodbujevalno razvojno vlogo. In dokler bo večina še vedno verjela trditvam, da je za politično krizo kriva ekonomska, ne pa obratno, bo še vedno tako! Rezime razprave na naši problemski konferenci je zelo jasen: — Predlagane spremembe v političnem in ekonomskem sistemu so kozmetične, ne vsebinske. Torej sprememb ni, in če jih ni, niso potrebne — takšne namreČ! — Spremembe Ustave in Zakona o združenem delu je treba sprejemati (če niso potrebne — hic!) sočasno oziroma v obratnem vrstnem redu. Angleži imajo pregovor: »Vpreči konja pred voz!« Kako demokratičnost stagnira, zgovorno pove tudi primerjava, kako smo leta 1974 organizirali široko javno razpravo o osnutku Zakona o združenem delu. No, tudi takrat ni bila tako široka, kot smo se hvalili in »navzgor« poročali. Bila pa je vsaj razprava z bolj poštenimi nameni od sedanje, ki je praktično ni bilo — čeprav je prva faza, naj gre za teze ali osnutek — najbolj pomembna, je v bistvu bila blokirana ali vsaj močno zavirana. Leta 1974, morda se motim ali pa mi je ušlo iz spomina, nam vsaj nihče ni rekel, do kod smemo razmišljati. Za koga je škodljiv človek, ki glasno razmišlja? Najbrž samo za tistega, ki mu posledice takega razmišljanja lahko ogrozijo pozicijo — oblast, ne glede na to, če gre za tozd, federacijo ali kaj vmesnega. Princip je isti, drugo so nianse! Na javni tribuni (tribuna: neformalna ali zaenkrat pollegalna oblika družbenopolitičnega delovanja) v Cankarjevem domu 16. 3. 1987 je neki simpatični pesnik med drugim rekel: »Demokratična družba mora omogočiti intelektualcem pravico do mišljenja, pravica do mišljenja pa vselej temelji na pravici do drugačnega mišljenja.« Prepričan sem, da enako pravico kot humanist priznava vsem ljudem, ne samo intelektualcem. Če kdo dvomi, ga lahko tudi povprašamo. O intelektualcih je govoril zato, ker so bili ravno na udaru (v Sloveniji intelektualci, v Jugoslaviji Slovenci). In še pravi: »Paradoks naše ustavne prakse je, recimo, v tem, da Ustava sicer dopušča pravico slehernega naroda do samoodločbe in odcepitve, vendar človek, ki javno razpravlja o vprašanju samoodločbe in odcepitvi, tvega, da ga zapro zaradi napada na ustavno ureditev SFRJ.« Verjetno bo kdo očital, da zmedeno ali vsaj neurejeno razmišljam. Tudi tako lahko razmišlja in tudi pove. To je njegova ustavna in človeška pravica. Ne glede na to pa trdim, da ključni problem oz. problemi jugoslovanske stvarnosti obstajajo ter jih z blokado in omejitvijo razmišljanja ne bomo odpravili. Odpravljeni bodo, ker jih bo — objektivno nujno — odpravila nova generacija, ki ni obremenjena in ki se ne želi obremenjevati z vsemi verjetnimi, mogočimi in nemogočimi zgodovinskimi dejstvi, pakti in kontakti, ki so jih njihovi dedje sklepali s svojo takratno vizijo bodoče družbe, za katero pa ni nujno, da bi bila tudi garantirano jasna. Zahteve po radikalnejših spremembah so objektivno dejstvo sedanjega trenutka. Niso zaviralo razvoja tisti, ki morda tudi krivo in prepotentno razmišljajo, ampak tisti, ki obstoječe stanje tako ali drugače branijo, predvsem pa tisti, ki s pozicije moči, ki jo je omogočil sistem, ne samo praksa, drugačna razmišljanja, predloge in pobude a priori odklanjajo, postavljajo meje in tudi grozijo. Dejstvo je, da večina ljudi vendarle ve ali vsaj čuti, da zaradi krize, v kateri se je družba znašla, v našem sistemu nekaj ni v redu. Pa nič ne pomaga, če vse še tako tiščiš k tlom. Z zaviranjem demokratičnega izražanja je doseženo samo to, da se delegati in delegatska baza popolnoma pasivizira, da so rezultati referendumov odraz splošnega vzdušja, ne pa odnos do predloga, o katerem se opredeljujemo, in kar je najbrž še bolj pomembno, da se pasivna politična klima ustaljuje tudi v sferi medsebojnih medčloveških odnosov — oddaljujemo se od pojma »humana družba«, in kot taka zavira vsesplošni tehnološki, tehnični, ekonomski, kulturni in občečloveški razvoj družbe. Slednje še posebno. Sicer pa, kaj je organizirana vodilna struktura dejansko naredila pri družbenih vrednotah in katere so te vrednote? Če vzamemo v roke časopis ali delegatsko gradivo, lahko primerjamo število besed, kot so dohodek, osebni dohodek, pojmi, ki zadevajo materialni standard, z besedami, kot so: človečnost, plemenitost, tolerant- nost, užitek in tisoč malenkosti, v katerih je najbrž smisel življenja. Skratka, gre za to, da se v praksi spodbuja bolj spoštovanje do dela in materialnih vrednot po konceptih in vzorih nekaterih že davno preživetih sistemov. Nimam namena, da bi se na tem mestu spuščal v podrobnosti in razvijal razmišljanja o konkretnih rešitvah vprašanj in problemov družbenopolitičnega in ekonomskega sistema. Kritična analiza delovanja političnega sistema — čeprav po mojem mnenju ne zasluži naziva »kritična«, je vendarle nekje na nekem mestu zelo sramežljivo v enem stavku oz. odstavku ugotovila, da je bistvo problema v tem, da ob formalnem obstaja izveninstitucionalno odločanje. Ni pa seveda povedala, kdo je tisti, ki izveninstitucionalno odloča. Kdo je kdo v tej družbi in kdo dejansko odloča, je ključno vprašanje. Šele nato je možna nadaljnja razprava o takih ali drugačnih spremembah družbenopolitičnega in ekonomskega sistema; po vrstnem redu sicer najprej Ustava, nato šele vsi mogoči in nemogoči zakoni, ki jih sprejemajo »delegati«. -deja P. S. Na isti drugi strani v prejšnjem Informativnem fužinarju je bila tudi sorazmerno kratka vest, da sindikat v bodoče ne bo smel organizirati ozimnice, čeprav je nesporno, da večina delavcev to želi. Tudi to je sistemski problem. Sindikat namreč, ne krompir! OSKRBA Z ENERGIJO V JUNIJU V juniju so ostale nabavne cene posameznim vrstam energije enake kot v maju. Skupni stroški vseh vrst porabljene energije so v juniju znašali 1387 mio din, kar je za 6IJ/o manj kot v maju. Vzrok je predvsem v skupni proizvodnji, ki je bila nižja za 5,5lJ/o. Na tono skupne proizvodnje znašajo stroški energije v železarni brez dislociranih tozdov 31.172 din, kar pomeni, da so zelo blizu doseženim v maju, ko so znašali 31.350 din oz. za 0,5 B/o več kot v tem mesecu. Dobava in oskrba z energijo je bila normalna. Poraba je bila v planiranih količin oz. pod njimi. V tem mesecu so bile ugodne specifične porabe toplote, saj so bile za ogrevanje in žarjenje kot tudi skupne specifične porabe vseh toplot nižje od planiranih. Manjša je bila tudi specifična poraba toplote na skupno poizvod-njo za 15,1 V« od plana in je znašala 1,425 X 10*Wh/t. Primarni energenti Poraba Stroški v 1000 din Elektro energija Zemeljski plin Butan propan Mazut Koks Karbid 20,605.420 KWh 3,908.588 Srn3 15.980 kg 554.860 kg 17.300 kg 469.496 495.409 2.710 86.327 4.969 Sekundarni energenti Poraba Stroški V 1000 din Acetilen 5.795 kg 10.416 Ind. voda 1,670.908 m3 94.039 Sanitarna topla voda 7.990 m3 14.824 Para 4,645.000 kg 105.790 Centralno ogrevanje — Kisik 475.005 kg 52.029 Komprimirani zrak 5,900.000 m3., 31.296 Cisti dušik 100 m3« 71 Tehnični dušik 38.630 m3,, 3.961 Argon 8.663 m3.. 16.046 Pred končno kontrolo Ferdo Kotnik Nova ravnatelja VILIJEM ŠTIFTER Od 1. julija 1987 je novi ravnatelj Jeklarne. To delovno mesto je prevzel po smrti Vladimira Raca, in je najmlajši — pa zato strokovno nič manj podkovan in z veliko energije '— ravnatelj v Železarni Ravne. Rodil se je 1955. leta v Črni, po srednji tehnični šoli je študiral metalurgijo v Ljubljani. 2e v času študija je bil zaposlen na fakulteti in na Metalurškem institutu. Lahko bi bil ostal v Ljubljani, vendar se je zaradi družinskih vezi in povezanosti z r°dno Koroško po diplomi zaposlil v Železarni Ravne. Šest let je delal kot metalurg v Jeklarni, letos junija Pa se je na priporočilo poslovodnega odbora prijavil na razpis za ravnatelja tozda in bil tudi sprejet. Pri dosedanjem delu se je ukvarjal ■n spoznal z vsemi materiali, ki jih uporabljajo v Jeklarni, posebno z no-yejšdmi, kar mu bo pri vodenju pro-■zvodnje v veliko korist, a tudi sicer so njegovi strokovni razgledi v metalurgiji dovolj široki, da se bo ob pomoči sodelavcev, strokovnjakov in drugih lahko uspešno spoprijel s problemi proizvodnje in vodenja tega našega osnovnega metalurškega tozda. Za svoje delo si je postavil naslednje smernice: »Osnovni namen proizvodnje je — delati jeklo po naročilih predelovalnih tozdov železarne. Začeti se mo-famo zavedati, da nismo samo proizvajalci temveč tudi trgovci. Dober trgovec pa je tisti, ki ima na zalogi vedno tisto, kar kupec potrebuje. Da bi to dosegli, skušamo aktivirati vodenje proizvodnje in ga povezati s pripravo dela; z boljšo povezavo med njima bi radi dosegli več-Je upoštevanje tehnologije v proizvodnji, kar bi nam omogočilo, da bi ob zapletih lahko hitro in pra-v,lno ukrepali. .. Začeli smo že dve pomembni akci-Jt> in sicer za zvišanje izplena in zmanjšanje neuspele proizvodnje ter Za zmanjšanje števila strojelomov. Nabolj zanemarjen del proizvodnje v Jeklarni je priprava vložka. Uredili bomo predvsem skladišče od-Padkov iz strojne obdelave, kar bo Pripomoglo k racionalizaciji proiz-v?dnje, saj imamo zdaj veliko napač-njb raztalitev prav zaradi pomešanih VJsoko legiranih odpadnih jekel. Zaradi tega velikokrat ne moremo pra-v°časno izpolniti naročil. Najtežavnejše je delo v Jeklarni Poleti. Močno bo olajšano, ko bo z8rajena odpraševalna naprava tudi y jeklarni II. Projekt zanjo je že zdelan, delovala bo na enakem prin-CIPu kot v jeklarni I. M Jeklarni si veliko obetamo tudi n spremembe kadrovskega sestava, Predvsem od priliva delavcev iz Pdnika Mežica. Nekaj smo jih že ZaPoslili in z njimi smo zadovoljni, Precej jih še bomo. Ker gre za soci- no urejene ljudi in dobre delavce, "Penimo, da se bosta delo v našem °zdu in delovna disciplina izboljšali, Predvsem pa se bo zmanjšala fluktu-a da za to ne znamo najti denarja, stanovanja pa gradimo — tudi na J»' vorniku — še kar naprej. Priselile se bodo nove družine, predvsem mlade> z otroki, ki bodo nujno potrebovan prostor v vrtcu. Mar tega odgovorni dejavniki v družbi, ki želi povečati nataliteto svojega naroda, res ne m°' rejo predvideti in gradenj načrtovati v skladu s predvidevanji in resniž' nimi potrebami? Mojca Potočnik POLEMIKA Kako dolgo še? Že več kot dvajset let živim in delam v naši železarni, čeprav ne vseskozi tudi zaposlen v njej. Spominjam se iz prvih let mnogih ljudi, ki so si v torbicah ali pa kar v kanglicah nosili v fabriko svoj skromni obrok, po navadi kar “bel kofe pa kroh«. Potem je bil tisti kotiček na vogalu livarne, kjer nam je, takrat še vedno dobre volje, Nežka postregla s pravkar kuhanimi kranjskimi klobasami, pa tudi z drugim. Še potem so nam pričeli dovažati tople obroke po obratih. To je bilo takrat, ko je skrb za našo malico, tako rekoč za naše zdravje, pa če hočemo, tudi za našo produktivnost, prevzel celjski Merx, ali Kavama, kot ji pravimo. In kar hitro po tem mi je dobro ostal v spominu dogodek, ko je cela popoldanska izmena v takratni »mehanični« zavrnila Pasulj, ker smo čisto po naključju pod pokrovom posode, v kateri so nam ga pripeljali, pod »dih-tungo« odkrili celo zalego debelih belih črvov. Vem, da smo se delavci že takrat začeli spraševati, kako da fabrika ne more imeti svoje kuhinje — še posebej, ko se je razvedelo, kako imajo to urejeno v plinarni na Prevaljah, Pa tudi drugod v bližnjih podjetjih. Vseskozi, kolikor se spominjam, je bil bolj ali manj odkrit od-Por do teh naših malic. Včasih se je »kuhalo« samo med nami, potiho, včasih pa je glasno izbruhnilo na dan, kadar je bilo treba na primer toplo malico zaradi kakršnega koli vzroka odstraniti s pultov in jo nadomestiti s kon- zervami. Vendar so nas zmeraj znova utišali. In spet smo se delavci spraševali, kako to, da ne moremo kot jugoslovansko in celo svetovno uspešna firma imeti lastne kuhinje, v kateri delavkam oz. kuharicam in vsem, ki sodelujejo pri pripravi naših obrokov, ne bi bilo vseeno, kako ta obrok vpliva na naše počutje ali celo na zdravje. Kakor v posmeh pa so pričele rasti po fabriki nove razdeljeval-nice hrane, mi jim pravimo menze. Najprej ob livarni, ta je že »pokojna«, pa ob Meži, pa nova ob Valjarni. In kot v posmeh se je vsaka bahala z najmodernejšimi kotli, v katerih bi lahko skuhali za precej več ljudi, kot jih je malicalo v tisti menzi, s hladilnimi napravami, sploh z vsem, kar mora obrat družbene prehrane imeti. V teh kotlih pa nam sedaj pogrevajo, ali pa morda celo kuhajo kranjske in hrenovke, pa »pijem čajčke in areni je, zme-rem me kaj nov’ga zvije«. Vsa ta leta smo krajani Raven imeli tudi priliko opazovati počasno propadanje Hotela Merx, ali bivše Kavarne. Propadanje v smislu indolentnosti, zanemarjanja svojih gostov. Sicer so jo prenovili, posodobili, a so ji istočasno vzeli vrt s čudovitimi brezami, edino svetlo točko Kavarne, namesto tega pa postavili »čudovite« okrogle mize s fiksiranimi, a vseeno padajočimi stoli. Če se slučajno zmotiš, pa sedeš za to mizo v dobri veri, da boš postrežen, lahko čakaš deset, dvajset ali pa tudi trideset minut, ali pač tako dolgo, da stopiš do šanka in si tam naročiš pijačo, medtem ko natakarice klepetajo v prostoru za šankom ali pa celo za samim šankom. Pa jih tudi po človeški, bolje rečeno po naši logiki ne more kaj skrbeti. Dokler bodo imeli take dohodke od svoje slavne kuhinje, se jim ni treba brigati za tak postranski zaslužek, kot je, na primer, strežba prehodnih gostov. Tudi ob zadnji aferi (ki pa niti slučajno ni zadnja), kot je zastrupitev 90 delavcev (po Novicah, čeprav jih je bilo neuradno pa iz zanesljivih virov precej več), so lahko povsem mirni. Dokler jim ali občinska politika ali pa nekateri v fabriki »držijo štango«, kot se reče, jim nič ne morejo. Tudi naš več kot 6000 — članski kolektiv ne. Takole mislim po svoji vesti in z zavestjo, da to pisanje utegne pasti nazaj po meni na tak ali drugačen način. Vseeno pa vem, da me ne morejo doleteti večje muke, kot smo jih prestajali jaz in moja družina pred kratkim. Tudi jaz sem bil namreč žrtev pokvarjene malice. Silvo Žunko STARA DILEMA Zadeva, o kateri prizadeto razmišlja tov. Žunko, je precej stara. Zato zelo verjetno marsikoga, ki je soodločil, naj nam kuha takrat še »naš« Dom železarjev, bodisi sploh ni več v Železarni ali ne na enakem položaju. Po spominu vem, da je bila širše kot le fabriško izražena utemeljitev, da bi bilo razmetavanje denarja, če bi na razdalji 500 m gradili še eno veliko (in drago) kuhinjo. Precej je bilo zaupanja v ljudi, ki so kuhali za nas, in njihovo obljubo, da se nanje lahko zanesemo. Pri tem je ostalo. Zato so šla naša prizadevanja in razvoj družbene prehrane v železarni le v gradnjo čimbolj sodobnih razdeljevalnic, medtem ko o lastni (danes še neprimerno dražji) kuhinji ne razmišljamo več. Ali smo se pred leti odločili zares daljnovidno ali ne, o tem se da seveda zmeraj razpravljati in prostor za to je na voljo. Najbolj tistim, ki imajo (ali so imeli) pri tem največ besede. Urednik IZREKI Gospodična je pisala: »Živela bova neznosno blizu skupaj.« »Vi ste zaljubljeni?« — »Deloma.« Čim kul turne j ši, tem nesrečne j- si. Zenske brez moške družbe bledijo, moški brez ženske norijo. Vrabčevi samici se zdi, da vrabec ne čivka, temveč da zelo lepo poje. Revnega je laže prositi kakor bogataša. Pravijo, da bo konec koncev resnica zmagala. Pa to ni resnica. Poštenjaki ne lažejo, dokler ni treba. Lizun je senca neumnega. Prasci se grizejo pri polnem koritu, ljudje pa pri polnem in praznem. Mati zločina je neumnost; očetje pa so pogosto genialni. Kimanje je mati uspeha. Nekateri z besedami, drugi pa so si z dviganjem rok priborili mesto pod soncem. Vse je večno do smrti; tudi večnost. Za ene je revolucija prepih, za druge svež vdih. Če se prepira modrec z bedakom, sta oba bedaka. Žalitve, ki jih izrečemo drugim, so največkrat potrdilo naše duševne nemoči. Spoznati ne pomeni sprijaznit se s stvarmi, kakor jih srečuje mo, ampak pomeni iskati njihovi bistvo. Ortega y Gasse Uspeh: dobiti, kar si želiš. Sreča: želeti si, kar dobiš. Topla malica je prispela Pojasniti pomeni omejiti. Wilde KULTURA Pesmi TRI ŽELJE Ko sem bil še otrok, sem imel te tri želje: Prva, da mi oče ne bi nikoli umrl, ker je bil tako dober. Druga, da bi postal slaven, bogat, ker to kaj pomeni. Tretja, da me učitelj ne bi nikoli natepel, ker je bilo tako hudo. Nobena od treh se mi ni izpolnila. Ko sem bil mlad, sem imel spet tri želje: Prva, da bi videl ves svet, ker je tako zanimiv. Druga, da bi postal slaven, bogat, ker to kaj pomeni. Tretja, da bi srečal ljubezen, ki ne bi nikoli minila. Nobena od treh se mi ni izpolnila. Ko sem odrasel v moža, sem imel še tri želje: Prva, da bi ljudje v miru živeli, ker se drugače ne splača živeti. Druga, da bi si vsi na svetu bratsko pomagali, ker v slogi je moč. Tretja, da bi se med seboj spoštovali, kar je edina vrednota ostala. Nobena se ni izpolnila, vsaka je sanje postala. Sedaj, ko sem starec, imam še tri želje: Prva, da bi se želje iz otroštva vrnile, ker so tako nesebične. Druga, da bi pozabil na vse, kar je bilo grdo, in tega je mnogo. Tretja, da bi v miru dočakal svoj konec, ker sem utrujen od poti. Vem, nobena od teh se ne bo izpolnila, le tretja se bo — razpolovila. PREBUJENJE Ne vem, zakaj ne znam več lepe pesmi zapeti. Ne razumem, čemu je srce v samo žalost vkovano, čemu ni ljubezni v duši zoreti več dano, kako. da ne morem nikomur na svetu, ne sebi verjeti. Nekoč tako mogočna vera v človeka sam dvom je postala in vsi upi v svetlo bodočnost so se razpršili kot veličasten lestenec, ki pade na tla, se razbije. Od večne ljubezni, ki svet premaguje, ni senca ostala. Morda sem živel prehitro, le zase, zato sem izgorel, ali pa sem bil žrtev prevar in sem otročje, naivno verjel, da je resnica le ena, pravica povsod, pa ne bi smel. Danes vem: od samih resnic in pravic in praznih besed je ves svet — ponorel. Resnica je milijon pravic pa še več, vsakdo kroji jih po svoje, v imenu teh gesel — ni dolgo tega — so borci umirali, gradili nov svet — tako so verjeli — in stari, krivični podirali. Mrtvim v pozabo in živim v posmeh je rešen problem za oboje. Vem, da v jezi, sovraštvu in dvomih ni moč živeti, morda se najde v pepelu, v grobovih, v pozabi tak ključ, da srca odpira, da v temo iskanja spet prižge luč, in ker še živim, sem obsojen na to, da moram v življenje verjeti. Sicer pa sploh ni težko — kar moraš početi. ADI JO, SREČA Vsi iščemo srečo od rojstva do groba, od mraka do dne. Otrok jo najde v igrači, mati jo vidi v otroških očeh, pijanec jo čaka v omami, v prečutih, razvratnih nočeh. Dekle jo sluti v objemu, ko fantu na prsih sloni, kmetiču raste iz zemlje, ko žito na polju zori. še starec jo čuti v daljavi, kot sanje iz pradavnih let. Telo se bo skrilo v pozabi, na grobu mu zrasel bo cvet. Le meni se sreča umika, čeprav si tako jo želim, le v sanjah se mi dobrika, a izgine, ko sc zbudim. Krivda ni njena, je v meni, ne mara otožno srce, ne more prodreti do duše. niso ji hrana solze. Zatorej adijo, ti sreča, znanilka veselih ljudi. Poišči si srca ljubeča, a meni vsaj veke zapri. ŽIVLJENJE Življenje je kakor mlin na veter: mogočno krili in bahavo hrumi, dokler mu veter ob strani stoji. A ko se mu izneveri, odmaknejo krila v umiranje dolga stoletja. Ves blišč in vsa groza zavoljo enega vetra. Življenje je kakor sonce na nebu: žari in greje, žitje poraja in ga oplaja dokler ne pade noč, potem izgubi moč. Ko da nikoli sonca bilo ni zavoljo ene same noči. Življenje je kakor sreča: ko te objame, je neizmerna. Čudežno moč ima zavoljo ene dobre besede. Ko pa beseda umre in sreča izgine, sovraštvo napolni v srcu praznine zavoljo ene zlagane besede. Življenje je kakor up, ki so ga v zibko ti dale rojenice, ko si bil mlad. Je obup, ko se poslavljaš lepega dne, ne da bi vedel, čemu si živel, zakaj sl se tolkel, si sploh kje uspel, zavoljo enega lepega dne. Gašper Št. 8/1987 INFORMATIVNI FUŽINAR REKREACIJA IN ŠPORT SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL Že 11. srečanje mladih športnikov iz zamejstva — iz Združenja slovenskih športnih društev iz Italije, Slovenske športne zveze iz Avstrije, Porabja iz Madžarske in domače selekcije je bilo letos znova na Ravnah. Dvodnevna tekmovanja je vzorno pripravila tukajšnja Zveza telesno-kulturnih organizacij, športniki iz sosednjih dežel pa so merili moči v nogometu, košarki, rokometu, namiznem tenisu in šahu. Čeprav tekmovanja niso bila primarni pomen tega druženja mladih slovenskih športnikov, naj vendarle omenimo, kdo so najboljši: v nogometu so prvič, odkar srečanja potekajo, zmagali Slovenci iz Italije pred nogometaši iz Porabja. Naši fantje so bili v tej panogi zadnji. V rokometu, kjer so igrali le fantje, sta šla zmaga in pokal na Madžarsko, druga je bila ekipa Raven, tretji pa zamejci iz Italije. Košarko so igrala samo dekleta, ekipa domače selekcije pa je bila daleč najmočnejša in je premagala drugouvrščene igralke iz avstrijske Koroške in visoko ekipo Združenja slovenskih društev iz Italije, ki je bila zadnja. V namiznem tenisu je pri fantih pričakovano zmagala domača ekipa, med posamezniki pa Ravenčan Darko Jamšek. Pri dekletih so slavile igralke Slovenske športne zveze iz Avstrije, najboljša med posameznicami pa je bila Tanja Pandev iz ravenske ekipe. Še šah. Ekipna zmaga je pripadla gostiteljem, ki so bili le za pol točke boljši od Slovencev iz Italije, zmago med posamez- niki pa si je priigral Danilo Peruš, član zmagovalne domače ekipe. Le toliko na kratko o izidih tega srečanja, katerega poglavitni namen je bil, da se mladi med seboj bolje spoznajo in se sprijateljijo. Slovensko besedo v znanih narečjih je bilo tiste dni slišati marsikje v Mežiški dolini, srečanje je dalo tudi priložnost za neposreden stik zamejcev z matično deželo in njenimi ljudmi. Na pogovorih predstavnikov posameznih ekip s telesnokulturnimi delavci občine Ravne, pa je bila poudarjena želja po še tesnejšem sodelovanju. »Tretjič se zbiramo na Ravnah, da bi se pomerili na športnem polju, a tudi zato, da se srečamo v matični domovini in utrdimo tovrstne oblike sodelovanja in jih po možnosti še razširimo,« je med drugim dejal predsednik OK SZDL Ravne Ivan Vušnik na krajši slovesnosti pred pričetkom tekmovanj. Ravenčani smo bili namreč prvi organizatorji tovrstnih srečanj pred desetimi leti, ko se je začelo kovati prijateljsko sodelovanje športnikov štirih dežel. Ob sedanji, že tretji ponovitvi na tem koščku slovenske zemlje pa je sklenjen krog, ki ne pomeni konca neke poti, temveč začetek še boljših, pristnejših odnosov med prebivalci tostran in onstran državnih meja. Tudi nekolikanj slabši obisk dvodnevnih tekmovanj na Ravnah ni mogel skaliti namena in pomembnosti teh srečanj. KOLESARJENJE PO OBMEJNIH OBČINAH Tradicionalna akcija kolesarjenje po obmejnih občinah naše in avstrijske Koroške, ki je bila 28. junija dopoldne, je tudi v tretje lepo uspela. Prireditelj je bil tokrat Slovensko športno društvo iz Pliberka v sodelovanju s kolesarsko sekcijo Ravne. Na štartu pred posojilnico v Pliberku se je tokrat zbralo kar 310 udeležencev, kar je največ doslej, ki so prevozili 53 km dolgo pot skozi Suho, Labot, Dravograd, Ravne, Prevalje in čez mejni prehod Holmec nazaj v Pliberk. PLAVANJE Po uspešnem nastopu na univerzi-adi v Zagrebu se je plavalec Fuži-narja Aleksander Ambrož udeležil tudi mednarodnega mitinga v Radovljici, ki je bil 19. julija. Na tem tekmovanju je nastopilo tudi lepo število naših reprezentantov, Ambrož pa je bil, merjeno po mednarodnih tablicah, drugi najboljši plavalec na mitingu. Prehitel ga je le Ljubljančan Boris Novak, medtem ko je Kranjčan Darjan Petrič, dobitnik dveh medalj na univerziadi, dosegel tretje najboljše točke. Sicer pa je Ambrož zmagal malce presenetljivo v disciplini 100 m delfin, ki ni njegova specialnost, drugi je bil na 200 m hrbtno, tretji pa na 200 m mešano in 50 m kravl. V Trbovljah je bilo 18. in 19. julija republiško prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje — B. Fantje, še bolj pa dekleta ravenskega Fužinarja so se izkazali z lepimi uvrstitvami. Dekleta so dosegla nov državni rekord v štafeti 4 X 50 m mešano, Eva Breznikar pa je bila daleč najboljša plavalka na prvenstvu. V posamičnih nastopih je kar osemkrat zmagala, štiri medalje pa si je priplavala še v štafetah. Pri dekletih sta bili uspešni še Kovačeva in Cejeva, ki sta osvojili 19. julija so iz tozda Monter v Dravogradu odpremili dve 150-ton-ski stiskalnici za francosko firmo Sciaky. To je bil za tozd velik dogodek. Pa ne le tisti dan, ki je pomenil 2rnugo s časom, določenim za njuno izdelavo, veliko dogajanje je bilo v Monterju vse tri mesece dela s stiskalnicama. Priložnost je bila namreč enkratna. Ponudil jim jo je Mašinocom-tT'erce, ki je zastopnik Sciakyja v Jugoslaviji; sicer najprej tozdu Stroji in deli, a si je ta zaradi izredno kratkega roka ni upal prevzeti. V Monterju pa so na takšno priložnost že dolgo čakali. Kot sta povedala Milan Kotnik, vodja proizvodnje, in Bogdan Kadiš, vodja priprave dela v tozdu, so z njo želeli samim sebi, predvsem pa drugim dokazati, da so tudi pri njih sposobni delati končne izdelke. Po mnenju enega izmed francoskih monterjev — elektrikarjev, ki so bili še zadnje dneve pred odpremo sčskalnic v Monterju, so naši ^Jonterjevci preizkušnjo dobro prestali. Zato se zna s tema hidravličnima stiskalnicama ne le Monterju, ampak železarni sploh odpreti doslej za nas še zaprt francoski trg. Monter je tako s prvim zelo pomembnim končnim izdelkom uspel, ^e bi, če ne bi imel izredno zagnanih strokovnjakov in delavcev, ki so bili zaradi stiskalnic vse dneve na šihtu. Seveda pa je bila ob debutu Potrebna tudi pomoč železarne, predvsem tozda Stroji in deli, in sciakyja. Pri naslednjih končnih izdelkih, ki jih Monter po tem dokazu sposobnosti zdaj pač pričakuje od železarne, so v tem našem dislocira-Pem tozdu prepričani, da bo šlo laže — že z izkušnjami. H. M. IZ MONTERJA PRVI STISKALNICI Pristan po dve drugi in dve tretji mesti. Mladi plavalci Fužinarja so bili ob velikem uspehu deklet nekako v senci svojih vrstnic, toda izpostaviti velja odlično plavanje Mihe Hribernika, ki je v hrbtnem slogu trikrat zmagal in bil tretji v disciplini 200 m mešano. V Trbovljah je nastopilo kar 152 plavalcev in plavalk iz 13 klubov. Ekipna zmaga je pripadla Ljubljanski Iliriji, pred Rudisom Rudarjem iz Trbovelj in ravenskim Fuži-narjem. Republiško prvenstvo v plavanju za pionirje A pa je bilo sočasno v Kranju. Mladi Fužinarjevi plavalci niso dosegli kakšne vidne uvrstitve, pač pa je znova zablestel Ravenčan Krešo Božikov, ki sicer nastopa za kranjski Triglav. Dosegel je nov državni rekord v disciplini 400 m mešano s časom 5:22,99 poleg tega pa je bil še petkrat prvi in trikrat drugi. NOGOMET Nogometaši Korotana s Prevalj so zamudili izredno priložnost, da se prek kvalifikacij uvrstijo v območno slovensko ligo — vzhod. Potem ko so pod vodstvom trenerja Maksa Pučla osvojili naslov prvaka v koroški medobčinski ligi, so si pridobili pravico do nastopa v kvalifikacijah za višji rang tekmovanja. Kljub temu, da jih mnogi niso uvrščali med favorite, so se nogometaši Korotana prebili celo v finale, potem ko so izločili iz nadaljnjega tekmovanja Svobodo iz Kisovca in Beltinko iz Beltincev. Žal pa je Prevaljčanom »spodrsnilo« prav na domačem terenu. V Rušah je bil izid z enajsterico Pohorja sila ugoden za prevalj-ške nogometaše — bilo je 1 : 1, toda ponujene priložnosti Korotan pred več kot 1300 svojimi navijači ni znal izkoristiti. Nogometaši Pohorja so v povratni finalni tekmi na Prevaljah zmagali z 1 : 0 in postali novi člani območne slovenske lige. V sezoni 1986/87 je v občinski ligi v malem nogometu nastopalo 12 ekip. Naslov prvaka je pripadel ekipi Polene z 38 točkami, sledijo pa: TNT 30, Karamazovi 29, Prevalje 28, Kotlje 20, Bratstvo 18 itd. ' ' f • . jHl ATLETIKA Na tradicionalnem teku v Mirni peči so se letos preizkusili tudi štirje sodelavci iz Železarne Ravne. Med kar 80 udeleženci sta odlično tekla zlasti Alojz Gologranc, ki je zmagal med veterani nad 50 let, ter Vehbi Tahiri, ki je bil v svoji kategoriji — nad 35 let tretji, sicer pa se je uvrstil na skupno zelo dobro 10. mesto. Mirnopeški tek je potekal na progi, dolgi 21 km. Ivo Mlakar ŠAH V okviru četveroboja Slovencev onstran in tostran meja so moči merili tudi šahisti. 27. junija so odigrali ekipno tekmovanje, dan kasneje pa Sc hitropotezni turnir posameznikov. Med ekipami je prvo mesto zasedla Slovenija oz. igralci Šahovskega kluba Fužinar, ki so nastopili v postavi Danilo PeruS, Herbert Koma-rica, Marko Vrečič, Andrej Erjavc, Marjan UrSič in Alojz Šalamun. Zmagali so s 13 in pol točke pred Zvezo slovenskih Športnih druStev iz Italije s 13 točkami, bolj pa so zaostali igralci Slovenske Športne zveze iz Avstrije s 5 in Porabja s 4,5 točke. Med posamezniki je premočno slavil Danilo PeruS z 18,5 točke. Nadaljnji vrstni red: Filipovič (Italija) 15, Kutos (Porabje) 14,5, Pertot (Italija) 14,5, Vrečič (Fužinar) 14, Erjavc (Fužinar) 13 itn. Igralci ŠK Fužinar so končali prvi del hitropoteznega prvenstva za pokal kluba. Zadnji, 13. turnir, je bil 6. julija v Šahovski sobi DTK na Ravnah. Med 15 udeleženci se je najbolj izkazal Zdravko Burjak, ki je zbral 13 točk. Drugo mesto je zasedel Danilo PeruS z 12, tretje Marko Vrečič zli, četrto Drago Golob 9,5 in peto Herbert Komarica z 9,5 točke. Po polovici tekmovanja vodi PeruS z 240 točkami — do maksimalnega Števila mu manjka le 10 točk, pred Burjakom 220 in Vrečičem 149. Jesenski del tekmovanja se bo začel s turnirjem 24. avgusta. Od 9. do 12. in od 16. do 19. julija je bil v Ormožu kvalifikacijski turnir posameznikov za uvrstitev na republiSki članski finale. Na tekmovanju se je odlično odrezal mojstrski kandidat Danilo PeruS. Zbral je 6,5 točke, toliko kot zmagovalec, vendar je zaradi slabSega rezultata po Buch-holzu zasedel 4. mesto. Trije prvo-uvrSčcni so se neposredno uvrstili v finale, PeruS pa ima kot prva rezerva ob morebitnih odpovedih Se vedno velike možnosti, da bo zaigral v elitni članski konkurenci. Finalni turnir bo od 1. do 14. oktobra v Žalcu. MV ALPINIZEM Koordinacijska komisija za alpinizem pri PZJ je pripravila alpinistično odpravo v pogorje TIEN ŠAN v Sovjetski zvezi. Organizacijo je zaupala PZH. Odprava poteka na podlagi izmenjave. Sovjeti so gostili 14 naSih alpinistov od 3. do 21. VIL 1987, PZH pa bo v septembru gostila sovjetske alpiniste. Odprave sta se udeležila Andrej GradiSnik in Robi Jamnik, člana AO Ravne. Tien Šan, v prevodu NebeSko gorovje, je po velikosti in višini eno od najznačilnejših gorovij Azije. Začne se v puščavi Kazahstan in se razpo- tega globoko v Kitajsko, vse do mongolskih meja. Najvišji vrhovi so ob sovjetsko-kitajski meji in iz političnih razlogov za alpinizem zaprti. Odprava se je mudila v najbolj SZ delu Tien Šana v dolini Ala Arča, ki jo obrobljajo za alpiniste zelo zanimivi vrhovi. Člani odprave so plezali v samostojnih navezah na alpski način. V juniju in juliju so naši člani opravili naslednje vzpone: 26. VI. Raduha, Bezjak — Kotnik: 1. Čez plošče — V., IV. 2. Stanetova zajeda III. 3. Blagajniška IV., V. 4. Lojzev Kamin III., IV. 28. VI. Peca, Pori — Krebs — »Gregorjeva« Opravila sta prvo ponovitev: z oceno prvih plezalcev se strinjata. 26. VI. Dolžanova soteska: B. Vezovnik — Tajnik Zajeda VI+ — prosta Leva — VIII — prosta 30. VI. Uršlja gora, Pori — Bezjak 1. Spominska V+ 2. Varianta pripravniške — IV 7. VIL Ojstrica, Pori — Krebs: 1. Zmaj VI., V+ 2. Akademska (Vežica) 3. Centralni steber (Dedec) VI+ 4. VI. smo imeli tabor na Okrešlju, udeležilo se ga je 9 članov. Preplezali so: Vzhodno, Szolay Gerinov greben, Direktno smer. 11. 7., sta Edi Motal in Janez Žalik preplezala smer Miletski grad v Grossglocknerju. Višina okoli 500 m, ocena 3, 4. Janez Žalik Nežnost ZAHVALE Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta Slavka Šumaha se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na poslednji poti. darovali cvetje in izrekli sožalje. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem tozda Kontrola kakovosti, RPT, Kovačnice. IO OOS tozda Kontrola kakovosti, IO OOS tozda Montaža — Inštalater Prevalje, inž. Mitju Šipku za poslovilne besede, godbi Železarne Ravne, DU Prevalje za žalo-stinke in g. kaplanu za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujeva dr. Pušniku, dr. Slemnik-Pušnikovi in medicinski sestri Dragici Zupanc za nesebično pomoč. Zena Marija in sin Sandi Ob nenadni, prezgodnji smrti našega dragega moža in očeta Franca Mikla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali zadnjo čast in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma Trokšarju in Kokalu, pevskemu zboru, godbi Železarne Ravne, g. župniku za obred in tozdu Jeklovlek. Posebna zahvala govornikom in sosedom ter vsem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrazili sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga cenili in ga boste ohranili v lepem spominu. Zena Štefka s sinom Mirkom in hčerko Mojco Ob smrti dragega moža Luka Sterkuša se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala govornikoma, godbi ter pevcem. Žena in hčerka z družino Ob boleči izgubi naše drage Kristine Šprah se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Mirku Osojniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljeni obred in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalostinke. Žalujoči Jože, hčerka Danica, vnuk Iztok, brat Janez in drugo sorodstvo Vsem delavkam in delavcem tozda Valjarna se ob odhodu v pokoj zahvaljujem za lepo darilo ter jim želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Vida Kramberger Sodelavcem INDOK centra, knjižnice, službe MR ter standardizacije iz tozda RPT se ob odhodu v pokoj lepo zahvaljujem za spominsko darilo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Ljudmila Ivartnik Ob odhodu iz delovnega kolektiva se zahvaljujem sodelavcem v SGV za darilo, ravnatelju in ob-ratovodju pa za izrečene želje. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Ferdo Potočnik Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem tozda Stroji in deli za lepo darilo. Želim jim še veliko delovnih uspehov Rozalija Vogrin Ob odhodu v pokoj se sodelavcem 4. izmene srednje proge v Valjarni najlepše zahvaljujem za darilo. Vsem želim še mnogo zdravja in delovnih uspehov v prihodnje. Kristijan Rus Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Milan Božinovski, Alojz Janežič, Silvo Jaš, Marjan Kolar, Brane Žerdoner. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel.: 861 131, Int. 6304 in 6753 Tiska: CGP Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), in mnenju sekretariata za Informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. Fotografije za to številko so pri' spevali: M. Kolar, H. Merkač, M. Potočnik in arhiv Informativnega fužinarja. KAKO OCENJUJEMO RESTAVRACIJE Iz zahodnonemške revije za sladokusce Gourmet-Journal povzemamo merila za ocenjevanje strežbe v restavracijah in za gostinske kuhinje. Nič namreč ne škodi, če vemo, na kaj vse so pozorni zahodnjaki, torej tudi morebitni obiskovalci Slovenije. Pri tem smo opazili zanimivo pomensko tančico: sladokusec je »gurmet«, požeruh pa »gurman«. MERILA ZA STREŽBO (0 do 10 točk) • Sprejem gosta • Nasvet pri izbiri jedi in razlaga priprav jedi • Nasvet pri izbiri vin • Pogrinjek in temperirani krožniki • Istočasnost strežbe • Vino pred prvo jedjo? • Temperatura vina • Odpiranje steklenic pri mizi • Katero jed dokončno pripravimo pri mizi? • Čiščenje mize pred sladico • Reakcija na gostove pripombe oziroma pritožbe • Splošna vljudnost • Slovo od gosta KITAJSKI POREVOLUCIJSKI HOROSKOP Ves smisel razvoja je v tem, da bekateri izumrejo. * * * Država bo sicer izumrla, držav-bi aparat pa bo preživel z varovalno barvo. * * * Če hočete zadeti v tarčo, morate ciljati v nebo (vendar zgolj 2 orožnim listom in vsemi ustrez-bimi dovoljenji). * « * Pot v pekel je tlakovana z dobrimi sklepi in ustreznimi stališči. * * * Oblast Sovjetov plus elektrifikacija plus tuji krediti plus sreča 2 vremenom plus nizke cene nafta je enako socializem. * * * Keynesa lahko tudi zavržete, nJegov stavek, da smo dolgoročno Sledano vsi mrtvi, si pa le zapom-bite. * * * Sistem je kot torta. Če je zares bober, ti mora biti po njem slabo. * * * Ekonomska sreča se ravna po hudski modrosti: daje tistemu, ki ?e hvali, in jemlje tistemu, ki Jamra. * * * Nič hudega, če se ladja potaplja, važno je, da kompas prav kaže. * * * , Od poti, po kateri smo začeli b°diti, ne bomo nikoli odstopili. * * * Revolucija je kot kolo. če je b® poganjamo naprej, se zvrne. • * * Če lažeš, laži na veliko, ker ve-bka laž pusti posledice. (Povzeto iz: Revija za razvoj l986, št. 10) MERILA ZA KUHINJO (O do 20 točk) • Sveži pridelki z lastnega vrta 9 Priprave a la minute ® Predolgi časi za kuho in pečenje © Pretežke, zastarele omake • Okusnost priprav ® Ravnanje z maščobami, katerih preveč? ® Kuharjeve lastne stvaritve O Preobsežen jedilnik, preveč jedi iz konserv in hladilne skrinje © Gre kuhar vštric s sezonsko in dnevno ponudbo na tržnici? • Domiselnost pri plošči sirov • Domiselnost pri solatah ® Iznajdljivost pri predjedeh in sladici • Kakovost in izbira vin TOČKA + TOČKA = OCENA (za kuhinje) 0 do 7 Restavracija ni priporočljiva 8 do 9 Kuhinja s pomanjkljivostmi 10 do 12 Dobra kuhinja, nad poprečjem 13 do 14 Pozornosti in pohvale vredna kuhinja 15 do 16 Visoka raven kuharske umetnosti in kakovosti 17 do 18 Absolutni kakovostni vrh, velika ustvarjalnost 19 Izredne kuhinje najboljših hotelov 20 _ Najvišja ocena naj-najboljših restavracij ZAKLJUČEK — Restavracije med 10 in 14 točkami so v redu. — jed naj bo užitek, zato ocen ne jemljimo živalsko resno. Tudi kuharji so ljudje, ki ne morejo biti vsak dan v vrhunski formi — pa tudi ocenjevalci niso nezmotljivi. SLOVENSKA LJUDSKA MODROST * Gnar pa rit je treba skrit. * Zakon je loterija. Veliko jih stavi, a le malokdo zadene kaj prida. * Pred poroko je z medom namazan štor. Med poliže, štor ostane. ♦ »Boljši je grd, kakor pust« (siten), pravi poročena. »Boljši je pust, kakor nobeden,« trdi neporočena. * Noben vrag ni kaj prida, najslabši je pa ta oženjeni. * Moški ima moč, ženska pa gvavt. KRIŽANKA - MEŽIŠKA DOLINA Dražbe rUX 06 Uka. v p ra.S kup Rdkau MEŽtS- lc.1 DO -L iHl Tropik a plezalka rt-joca. Starih. S umno* Vrsta blaga MOSko ime To n. cl i/rsra pluga Maribor. sta stiiRa Miza za tetajve tovarna Tovarna RazUc- no. so. Nupgias ni k a Ostanek prt toLjayu. kovin. ?racL- oLuar/e Anti- mon Doba ?ritr