Naslov — Address nova doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW; ERA) • , URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTHOLIC UNION odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnogo večji meri od naše agilnosti. ll^£as Sccond Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March loth, 1925. ŠTEV. 25 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 22D 1932 — SREDA, 22. JUNIJA 1932 VOL. VIII. LETNIK VIII. PVENE IN DRIGE »^VENSKE VESTI ^ skupen piknik priredila treh podpornih or-v zapadni Pennsylva-. nedeljo 26. junija v na-'! Sygan, Pa. Za ta sku-so se zavzele Zveza društev in Federaciji *n SSPZ za omenjeno H i- Ves čisti .dobiček pri-Lre namenjen v pomoč anja asesmentov tistih Cenjenih organizacij, ysled depresije najbolj *■ Namen prireditve je w^8ki in tako plemenit, da L n)0ral posetiti vsak član - ||j čerema to dopuščaj 6llns,f čas in finančne društev J. S. K. Jedno-. °krožje Johnstowna v J ' / VaWji bo imela svojo , v nedeljo 26. junija 3’ društva Vihar v na-■ ^r^yn, Pa. Seja se prič' popoldne, stalni čas. seja Zveze JSKJ n° Pennsy Ivani jo se bo '’Nedeljo 3. julija v natter, Pa. L * j ^ društva Triglav, št. 1 K- Jednote, v Detroitu, ^8e bo vršil v nedeljo 26. 113 Travnikarjevi farmi. M* * Sokol v Clevelandu 1 v nedeljo 26. junija If y° Predmestje ^ Euclid, b° na prostorih Sloven-Ustvenega doma nasto-‘Ovadbo in prostimi va-Knd Venskemu Sokolu iz Itjj ‘J 8e bosta za to prili-L 1Slovenski Sokol iz [|j, ^a in Slovenski Sokol ,)ri0 a’ da s tem pomagata ^ Proslaviti 35-letnico fed ^0Venskega Sokola v U [’■ Nastopilo bo okoli Jia°0v» Sokolic in Sokoli-t, ključku sokolskih na- L °o razvila prosta za-0ltiu in na vrtu. H # ‘ "8ka šola S. N. Doma v [kj. priredi v nedeljo k a zanimivo .mladinsko VI ■ Na programu bodo iSk e^amacije, Petje in Ptvg ,'gra- Cisti dobiček l^lj j s namenjen Slovenly. * V K °T ^rasn> raJ* št. 160 edn°te v Clevelandu % ’ priredi piknik v • julija na Maple t%kiniŠtvu Nove Dobe se |V.vteden °Slasil sobrat Pn 1c iz Girarda, v druž-15 h°l^ *n Mr. Jesenka. °^i<5, ki se je pred IS j j Nrtlil iz obiska v Ju-Pve’ Povedal marsikaj P, 4 o tamkaj šnih raz- P^kli P tJede* Je posetil ured-IV 1 Mr. Paul Berger iz pt y ■’ se je po obiskih Keniji vračal domov \\ j,^ SSPZ, katera se je ‘kršila v Pittsburghu. f v'^ih x * i • V- je bil dele- \\ ptr° J. Grili, urednik 1 !<} .^^opravnost, ki se [\(j :IUniju vrnil domov v konvencije Sloven-V p.^iselne Podporne ’^sburghu, kjer je i',*Zv°ljen za glavne-Čestitke so se j ' dan> so Pfi' ličili 01:1 -ie nJe£a in ^ko ° ai'ila teta štork-^uji'dr Ugoro j encem. s* i. atrani). RAZNO IZ AMERIKE IN ŠESTUP.NI DELAVNIK je vpeljala steklarska družba The Owens-Illinois Glass Co., ki ima svoj glavni urad v Toledu, Ohio. Ta steklarska družba ima svoje tovarne v državah Illinois, ! Ohio, New Jersey, West Virginia, Pennsylvania in California. Delalo se bo po šest dni v tednu po 24 ur, in sicer se bodo delavci menjavali na šest ur,’mesto na osem, kot dosedaj. Na ta način bo dobilo delo 2000 delavcev, ki so imeli neprostovoljne počitnice. enost. re. 8eio 'dri 'tfil, DEL A VCEM K O RI S TNIH postav je bilo tekom zadnjih 20 let sprejetih v zveznem kongresu 231; istočasno je bilo poraženih 115 nameravanih postav, ki bi bile delavstvu v škodo. V zadnjem zasedanju kongresa je bilo sprejetih 57 za delavstvo ugodnih postav. Vse to je bilo doseženo potom vpliva in agitacije organiziranega delavstva. MEHIŠKIM DELAVCEM, ki so bili deportirani iz nekaterih zapadnih in jugozapadnih držav, je dala mehiška vlada zemljišča v domovini. Razkosali so več ogromnih renčev in jih razdelili med brezposelne delavce. NARODNA KONVENCIJA republikanske stranke, ki je bila pretekli teden zaključena v Chicagu, ”je nominirala za predsedniškega kandidata sedanjega predsednika Hooverja, za podpredsedniškega kandidata pa sedanjega podpredsednika Curti-sa. Rezultat nominacije ni nikogar iznenadil, ker se je že v naprej vedelo kako bo izpadla. Več zanimanja je za predsedniško in podpredsedniško nominacijo demokratske stranke, katere narodna konvencija se bo pričela v Chicagu 27. junija. *v Di 'iv Is PLATFORMA republikanske stranke, ki je bila sprejeta na narodni konvenciji v Chicagu, se je docela izognila važnih dnevnih problemov kot so zavarovanje za brezposelnost, starostna penzija, otroško delo, protidelavske inžunkcije, trgovina z Rusijo in drugi. ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. P. J. Arch, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote) Ul S PROHIBICIJA je doživela hud poraz na narodni konvenciji republikanske stranke, četudi je v platformo sprejeta določba znatno milejša, kot je bil predlog manjšine, ki je zahteval, da se stranka naravnost izreče za razveljavljenje 18. amendmenta in da se posameznim državam poveri vsa oblast in pravica glede prodaje opojnih pijač. Udarec za prohibicijo je bilo že dejstvo, da se je na konvenciji vršila odprta bitka za razveljavljanja 18. amendmenta, kar se v vseh “suhih časih” še ni zgodilo. Dotični predlog je bil sicer poražen, toda z majhno večino. Sprejet je bil predlog administracije, ki določa, da se republikanci v obeh zbornicah kongresa zavežejo izdelati in predložiti posameznim državam novi ustavni amendment, po katerem bodo suhe države lahko še v bodoče obdržale prohibicijo, če bodo hotele, v jlržavah pa, kjer prevladuje moker sentiment, se bo lahko uvedlo postavno prodajanje opojnih pijač. Ta amendment bo predlo/žen posebnim državnim konvencijam, katerih delegati bodo izvoljeni samo v ta namen, ter bodo mogli glasovati samo za odpravo ali za (Dalj« na 8. strani) Preprečenje slepote Večina slepote, ki je okoli nas dandanes, je posledica bolezni in nezgod, ki so popolnoma preprečljive. Industrijske in poljedelske nezgode so v glavnem odgovorne, da je toliko ljudi v bolnicah in da s tem zgubijo toliko delovnega časa, ob enem pa te nezgode prispevajo tudi svoj del k oslepelosti. Med bolezni, ki povzročajo izgubo ali poškodovanje vida, spadajo ophthalmia neatorum ali očesno vnetje pri novorojenčkih, bolezni, ki so v zvezi z gonorejo ali sifilisom, traho-ma, scrofulous ophthalmia in zanemarjena kratkovidnost. Zanemarjenost vpričo otroških bolezni ima večkrat resne posledice. Po porodu bi se moralo "detetu kaniti v oči par kapljic raztopine srebrnega nitrata, da se prepreči slepoto. Otroci naj se cepijo proti kozam in davici v zgodnji mladosti. Tekom bolezni Škrlatice ali dobrcev, bi se morala obračati posebna pažnja očem. Preobilo solzenje po navadi znači kakšno vnetje v očeh in bi se moralo zdraviti po kompetentni ■ osebi. Vsako, tudi najmanjše poškodovanje očesa naj bi se takoj prepustilo oskrbi zdravnika. Otrokom bi se moralo preiskati oči, predno začnejo hoditi v šolo in vsaka po- man^kyivs^a^lUUJlLse korigirala s primernimi naočniki. Ako imamo rdeče ali srbeče oči, ako se nam pogled večkrat zamegli ali če imamo neprestan glavobol, je najboljše, da vprašamo zdravnika za nasvet in navodila. Sifilis in kapavica sta pre-prečljivi bolezni, za to se slepote iz teh vzrokov ognemo, ako se ognemo teh bolezni. Vsaka oseba, ki ima kiitero teh bolezni, bi morala biti pod oskrbo zdravnika, da prepreči širjenje infekcij, ki lahko povzročijo slepoto pri prizadeti osebi in pri drugih. Pri industrijskem ali poljedelskem delu, ki je take vrste, da lahko meče razne predmete v oči, je treba rabiti primerne ščite ali naočnike. Po petintridesetem letu se spremenijo oči vsake osebe,1 četudi je bila zdrava in dobrega vida poprej . Pri'nekaterih osebah se to zgodi prej, pri drugih pozneje. Radi tega je priporočljivo, da damo oči preiskati v rednih presledkih, posebno v srednji starosti. Vsaka pomanjkljivost ali nevarnost za vid se da na ta način preprečiti, toda le s pomočjo očesnega špecija-lista, ne pa optikarja, ki mu je le na tem, da prodaja očala. o—-------------------- NOV USTAVNf DODATEK —-I Kakor znano ,ie kongres končno sprejel ustavnp spremembo, ki gre pod imenom “lame duck e.mendment.” Driava Virginia je bila prva državft, ki je ratificirala (odobrila) |o sprememb-no določbo ustavejin sedmorica drugih držav ji j| |sledila že v marcu, in še dve • | aprilu. Na tak način je že des it držav sprejelo t? amendment J Da ta sprememba postane d l ustave, jo morajo potrditi 1 gislature 36 držav Unije v roki sedmih let. Kake ustavne spfeemembe uvede ta amendment ko bo odobren? “Lame ducl^ ’ (hromo raco) nazivljemo ko igresnika, ki izvršuje svoj man|at, potem ko je bil poražen v »slednjih volitvah. Kakor sed^j U3tava določa, predsednik Združenih držav, podpredsednik^ genatorji in poslanci (representatives), izvoljeni v novembru, ffistopajo svojo funkcijo šele prihodnjega 4. marca. Senatorji rh poslanci so resnično zapriseženi in začne-njajo delovati šelefv decembru prihodnjeg? leta, M> začne novo zasedanje kongresi. Med tem deluje še stari koAres, v katerem jc vedno pre«>j takih članov, ki nišo bili «^et izvoljeni in ki jih nazivljaim. “hrome race.” Volitve so v1 liovembru. V decembru začne tekozvano “kratko zasedanje” kongresa, ki tra-j? do 4. marca, in v .tem zasedanju ne zboruje nqvo izvoljeni kongres, marveč še^tari. Po sedanjem arirbnUmentu- bi se to odpravilo. Predsednik in podpredsednik bi ne nastopila svojo službo 4. marca, marveč 20. januarja, in stari kongres bi dovršil svojo funkcijo 3. januarja. Novo izvoljeni kongres bi nastopil 3. januarja, ko se ima začeti zasedanje. Na tak način bi novo-izvoljeni kongres začel delovati že dva meseca po volitvah. Kakor je sedaj, novo-izvoljeni kongres nastopa šele 13 mesecev po izvolitvi, ko situacija utegne biti popolnoma drugačna kot ona, pod katero so se vršile volitve. Povrh tega ne bomo več imeli nesmiselno situacijo, da bodo propadli kongresniki še na dalje določevali o zakonodaji. To je konec “hromih rac.” Kcnec bo tudi sedanjih “kratkih zasedanj” od decembra do marca po kongresnih volitv?h. To zasedanje se je moralo končati 4. marca, ker mandat je tedaj končal. Po dosedanjem sistemu kongres ni nikdar imel 0 NOVIH DAVKIH RUMENA MRZLICA Moderna znanost je skoro čisto iztrebila rumeno mrzlico v deželah, kamor je segla civilizacija, toda veliki rezervoarji te bolezni se še nahajajo v zapadni Afriki, kakor tudi v nekaterih krajih Brazilije. Širijo to bolezen komarji. V krajih, kjer se •še vzdržuje rumena mrzlica, posvečajo vsled tega posebno pažnjo čiščenju aeroplanov, da se potom istih ne vtihotapijo okuženi komarji v druge dežele. o------------- MOGOČNA beseda Neki profesor na južnocali-fornijski univerzi trdi, da se z angleško besedo “swell” da opisati 4,972 situacij, ožiroma da odgovarja za toliko različnih pomenov. zadosti časa, da bi poudarno debatiral o potrebnih zakonih. Dnevni red je bil natrpan, mnogo potrebnih zakonov ni prihajalo do rešitve in mnogo površnih zakonov je bilo sprejetih. Po sprejetju amendmenta bo zasedanje začenjalo 3. januarja in bo trajalo, dokler je potrebno. Dosedanji način je bil sprejet v rani dobi republike, ko ni bilo še železnic, ne drugih modernih prometnih sredstev. Trebalo je nekoliko mesecev, predno so bili izidi volitve znani po vsej deželi in novo-izvoljeni kongresnik je moral dolgo časa potovati v Washington. Dandanes pa, ko se izid volitve dozna še isti dan in more kongresnik priti za par dni v Washington iz vsakega kraja dežele, vsa ta zamuda glede začetka novega mandata nima nikakega smisla. —plis. o------------- ZRELA STAROST Na Portugalskem je nedavno umrl radi majhnega prehlada Casimire Exposto, star 119 let. V svojih mladih letih je služil v telesni straži kraljice Done Marije. V zveznem kongresu je bila nedavno sprejeta nova davčna postava, ki bo po mnenju tozadevnih ekspertov prinesla zvezni blagajni nekaj nad tisoč milijonov dolarjev novih davkov na leto. To bo približno pokrilo sedanji letni primanjkljaj. Zastopniki velikega kapitala so se zelo trudili, da bi kongres sprejel takozvani prodajni davek, po katerem bi bilo obdavčeno skoro vse, kar povprečni človek potrebuje za življenje. Odpor proti takemu obdavčenju pa je bil med širokimi masami naroda tolik, da ga kongres ni upal vzakoniti. Treba je bilo lore j najti nove vire dohodkov. Tako je zvišan dohodninski davek in davek na zapuščine. Prosto dohodninskega davka je pri ožoiTjenih $2,500 letnega zaslužka, pri neoženjenih pa $1,-000; prosto dohodninskega davka je tudi $400 letno za vzdrževanje vsakega nedoletnega otroka. Od vsot zaslužka, ki presegajo gori omenjene, se bo plačevalo po 4'/f do prvih štirih tisoč dolarjev, pri višjih vsotah pa bodo davčni odstotki stopnjema rast-1», ter bodo dosegli 55% pri vsen letnih dohodkih nad milijon do larjev. Ta dohodninski davek bo treba plačati prihodnje leto in sicer od letošnjega zaslužka. Davek na dedščine stopi v veljavo pri zapuščinah oseb, ki so umrl«* po 6. juniju tega leta. Novi davki v različni višini bo-do naloženi cijsko olje, slad in druge tvarine, iz katerih se izdelujejo domače pijače, na avtomobile in avtomobilske potrebščine, pnevmatike, gramofone, radio, mehanične refrigatorje, športne potrebščine, fotografske kamere, orožje in municijo, vžigalice, sladči-ce,/žvečilni gum, mehke pijače, električno silo, jahte, varnostne shrambe, bančne čeke, telefonske pristopbine, ki znašajo nad 50 centov, brzojavne pristojbine nad 40 centov, vstopnice k raznim zabavnim prireditvam, ki bodo stale nad 40 centov, dalje na bonde in delnice in prodajo istih. Vsi ti in še nekateri drugi davki stopijo v veljavo 21. junija. Zvišana bo tudi poštnina za pisma od dveh centov na tri, ki bo stopila v veljavo 6. julija. Poštnina drugega razreda, ki velja za; časnike, bo zvišana s 1. julijem. Kolikor toliko bodo ti novi davki sicer prizadeli skoro vsakega povprečnega prebivalca te dežele, toda niti od daleč tako ftudo, kot če bi bili naloženi na ntobhodno potrebne življenjske potrebščine, kar bi bil slučaj pri prodajnem davku, če bi bil vza-konjen. -------o-------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V nedeljo 29. maja je divjala po Bosanski Krajini silna nevihta z nalivi, točo in silnimi cikloni. Ciklon je porušil okoli 150 hiš in drugih zgradb, pet oseb je bilo ubitih, 40 pa težko ranjenih. Posebno so prizadete vasi Habjanovce, Bročance in Samotovce. škoda se ceni nad 10 milijonov dinarjev. Preiskava o poskušenih atentatih v Beogradu se nadaljuje na vse strani. Peklenski stroji so bili nastavljeni in tempirani tako, da bi bili zahtevali veliko število nedolžnih žrtev, če bi tega ne bili varnostni organi pravočasno preprečili. Saj je bil en peklenski stroj nastavljen celo pred šolskim poslopjem in tempiran tako, da bi eksplodiral baš opoldne, ko otroci zapuščajo šolo. Ugotovljeno je, da so ti peklenski stroji prišli iz inozemstva, ker so bili napolnjeni z ekrazitom. kakršnega ni dobiti v Jugoslaviji. Z izvozom klobukov v Turčijo je obogatel. Listi poročajo, da je subotiški tovarnar klobukov Armin Roth postal v zadnjih mesecih najbogatejši človek v Bački. Izdelovalec klobukov Roth si je pridobil veliko premoženje na ta način, da ju izvažal v Turčijo velike mno- ša prepovedal v Turčiji nositi fese. Volk napadel deklico. V okolici Modrišta v moravski banovini je 14-letna Mila Sadimovi-čeva zajemala vodo pri studencu. Nenadno pa jo je napade! volk in jo ogrizel na rokah. Na klice za pomoč je prihitel njen oče, ki je zverino s polenom premlatil in pregnal. Oče in hčerka sta bila močno ogrizena prepeljana v bolnico v Prilepu. Adamič gre na Jadran. Priznani ameriški pisatelj, slovenski rojak, g. Louis Adamič, ki je nedavno iz Amerike prispel v Ljubljano, se je tr zadnjih dneh mudil v Beogradu, odkoder se je podal na Jadran, kjer ostane dalje časa. V jeseni obišče še nekatere evropske države, pred nastopom zime pa se vrne zopet v Ameriko. VSAK PO SVOJE Kakor je bilo prerokovano, tako se je zgodilo. Včeraj je nastopilo poletje in pretekli teden je republikanska narodna konvencija imenovala za predsedniškega kandidata Hooverja, za podpredsedniškega kandidata pa Curtisa. Zdaj bomo zopet lahko spali do demokratske narodne konvencije, ki se prične 27. junija. Glede vprašanja prohibicije je konvencija republikanske stranke sprejela dolgovezno resolucijo, katere vsebina bi se v slovenščini lahko povedala v tehle kratkih besedah: “Smo za prohibicijo in smo za odpravo prohibicije.” Podobna je izjavi tistega nezadovoljnega rojaka, ki je dejal: “Nikamor ne grem, pa tudi tukaj ne maram ostati!” * Morda je bila namenoma sprejeta taka resolucija, češ, milijoni ljudi po deželi, ki nimajo dela, naj se zabavajo z reševanjem te uganke in naj občudujejo državniško modrost naših politikarjev. H« Ameriški političarji katerekoli stranke nimajo z rožami posutih stez in kampanjski posli jih včasi zanesejo v skrajno neprijazne kraje. Toda v Jugoslaviji je v tem oziru še hujše. Te dni sem čital v ljubljanskem dnevniku nad nekim člankom "tš!ecI1« Rojak, ki se je pred kratkim vrnil z obiska v Jugoslaviji, navaja v svojem opisu potovanja, ki je bil priobčen v nekem clevelandskem slovenskem listu, med drugim tudi sledeče: “Čeravno je danes tudi v Ameriki taka mizerija, pa je 'še vedno boljše, če dva dni delaš v tednu, kakor pa doma celi teden. Delavec v domovini nima tistih ugodnosti kot mi tukaj. Seveda, marsikateri pravi: saj se živi. Seveda se, a kako!” Komentar k temu naj si vsak sam napravi. Ameriška letalka Mrs. Amelia Earhart Putnam, ki je nedavno sama preletela Atlantik, (Dalje na 4. strani). Iz urada odbora za provizorična pravila članstvo se prosi, da pazno prečita točko 308 in ravno tako točke 322 do 327, katere zadnje se tičejo pasivnosti članstva. Doba pasivnosti se lahko skrajša ali podaljša. Pravila se tudi lahko poostrijo ali omilijo, oziroma pasivnim članom se da lahko več pravic ali pa tudi manj. Odbor za pravila je glede tega dobil precej priporočil, ali tudi opozoril, da se naj gleda in naredi tako, da ne bo jednota oškodovana. Pasivnost bo prav prišla tistim članom, kateri so v jednoti že veliko let in v taki starosti, vsled katere bi sicer drugače ne mogli več nazaj pristopiti v našo jednoto in tudi drugam seveda ne, potem ko so bili vsled neplačanih asesmentov suspendirani in nazadnje črtani. Mlajši in starejši člani pa imajo tudi to ugodnost, da bodo, ko so sprejeti nazaj, plačevali po lestvici, po kateri so plačevali, predno šo postali pasivni. Na prvi pogled izgledajo pravila glede pasivnosti preveč stroga, ali pomisliti pa moramo, da se zna pripetiti, da bodo pristopili nazaj tudi taki, ki so svojo bolezen utajili zdravniku, ne da se bi jim moglo to dokazati, in da se jednota obvaruje tudi v takih slučajih, ni član deležen do podpor takoj, ko je sprejet nazaj. Točka 308 je potrebna v slučajih, da član prestopi iz enega razreda bolniške podpore v drugega, v katerega ni še nič prispeval, ali je bil pa po sedanjih pravilih takoj deležen do podpore ob prestopu v dotični razred. Anton Okolish, tajnik. PROVIZORIČNA PRAVILA (NADALJEVANJE) 302. Vsak član se pri vstopu v dru štvo in jednoto lahko zavaruje kot ena kopravni ali neenakopravni član. Enakopravnim članom se smatra vse tiste člane, ki so poleg posmrtnine zavarovani tudi za bolniško in poškodninsko podporo. Neenakopravni člani so pa tisti, ki so zavarovani samo za posmrtnino in za podporo za onemogle. Nadalje se smatra za neenakopravne vse pasivne člane, kakor tudi one člane, ki se nahajajo s potnimi listi v inozem stvu, toda slednji postanejo zopet enakopravni, ko se vrnejo v Severno Ameriko, v delokrog jednote, in ko plačajo polni asesment, ki je predpisan enako pravnim članom. 303. Enakopravni člani morajo plačevati poleg asesmenta za posmrtnino tudi asesment v bolniški, poškodninski, onemogli, stroškovni in športni sklad, ter so upravičeni do vseh podpAr, v kolikor so zavarovani, kadar se v smislu pravil ravnajo. Imajo pravico voliti v vseh zadevah v smislu določb ustave in pravil. 304. Neenakopravni člani niso upravičeni do bolniških in odškodninskih podpor (izvzemši do izrednih podpor, iz sklada onemoglih kot določajo točke ------------), zato tudi ne plačujejo asesmenta v bolniški in odškodninski sklad. Imajo pravico voliti v vseh slu čajih, razven v zadevah tikajočih se bolniških in odškodninskih podpor Novi enakopravni člani niso upravičeni do bolniške poUpore za naravne bolezni in ne za bolezni, ki so posle dica operacije, katere nastanejo potem ko so bili sprejeti v jednoto, do preteka 90 dni po njih sprejetju v jednoto oziroma ko so postali enakopravni; upra vičeni pa so takoj po sprejetju v jed noto oziroma med enakopravne člane, to je, z dnem ko sta vrhovni zdravnik in glavni urad odobrila njih sprejemno prošnjo oziroma prošnjo za prestop med enakopravne, do bolniških podpor in do odškodnin, ako je bila bolezen posledica ponesrečbe. Dediči novega člana so upravičeni do posmrtnine ta koj po njegovem sprejetju v jednoto, izvzemši kot to določajo točke 310 in 311. 305. Člani, ki prestopijo iz mladin skega oddelka v odrasli oddelek, se smatrajo novim članom. Njih pravice do bolniških in odškodninskih podpor se pričnejo v istem času, kot pravice novopristoplih članov v jednoto. 306. Članice, ki prestopijo iz mla dinskega oddelka v odrasli oddelek, ni so upravičene do porodne podpore (na grade) do preteka 90 dni po prestopu iz mladinskega oddelka v odrasli oddelek Upravičene tudi niso do nikake bolni ške podpore za bolezni, ki bi bile posle dica poroda, ki je nastal pred potekom 00 dni po prestopu v odrasli odaelek. 307. Člani, ki bolehajo od jetike, niso upravičeni do bolniške podpore, dokler niso bili člani jednote nad šest mesecev. 308. Člani, ki prestopijo iz enega bolniškega sklada (razreda) v drugega, to je, ako zvišajo ali znižajo bolniško podporo, in ako se tak bolniški sklad vzdržuje posebej od skladi, iz katerega so prestopili, s prispevki od samo tistih članov, ki so v dotičnem skladu zavarovani, so upravičeni do bolniške podpore le iz sklada, v katerega so prestopili, in sicer šele po preteku iste dobe kot novopristopli člani v dotični sklad. 309. Dediči člana, ki je zvišal posmrtnino, so upravičeni do zvišanega dela posmrtnine istočasno kot dediči novopristoplega člana. 310. Če umrje član pred potekom enega leta po njegovem pristopu v jednoto vsled: slakorne bolezni (diabetes), bolezni na obistih (nephritis), vsled za-strupljenja po alkoholu, raka (cancer) ali jetike, niso njegovi dediči upravičeni do več kot polovice posmrtnine, za katero je bil tak član zavarovan. V slučaju pa, da član umrje v drugem lfetu po njegovem pristopu v jednoto in pred potekom dveh let, vsled zgoraj omenjanih vzrokov in bolezni, so deležni njegovi dediči le do treh četrtin posmrtnine, za katero je bil tak član zavarovati. 311. Za vsakim članom, ki izvrši samomor, še predno je bil član jednote eno leto, izgube njegovi dediči pravico do posmrtnine, za katero je bil tak član zavarovan. Za samomorilci, ki si končajo življenje predno so bili člani jednote eno leto, plača jednota samo po« grebne stroške do zneska $150.00. Ako član izvrši samomor v drugem letu po njegovem pristopu v jednoto, so deležni njegovi dediči le treh četrtin posmrtnine, za katero je bil tak član zavarovan. 312. Člani, ki nastopijo vojaško službo Združenih držav Amerike ali Kanade v mirnem času, lahko ostanejo člani jednote še nadalje. Člani, ki so pri vojakih v vojnem času, pa postanejo neenakopravni, ostanejo zavarovani samo v posmrtninskem in onemoglem skladu in v takem slučaju se ne sme sprejemati od njih asesmentov v bolniški in odškodninski sklad. Ko se vrnejo od vojakov, ali ko nastane mir, postanejo lahko zopet enakopravni, kot določa točka 314. 313. Istotako lahko tudi člani, ki nastopijo policijsko službo, ostanejo člani jednote še nadalje, todg. v slučaju delavskega štrajka, če opravljajo delo deputijev, postanejo neenakopravni oziroma so suspendirani od bolniške in odškodninske podpore. Od takih članov se ne sme sprejemati asesmentov bolniški in poškodninski sklad. 314. Člani, kateri so s potnim listom odpotovali v inozemstvo, člani kateri opravljajo kako nevarno delo, člani policijski službi ako opravljajo delo deputijev ob času delavskega štrajka in člani v vojaški službi v vojnem času in sploh vsi taki, ki so bili vsled določb v pravilih jednote uvrščeni med neenakopravne za več kot tri mesece, so ob času sprejema nazaj med enakopravne deležni do bolniške podpore in odškodnin za operacije po preteku iste dobe kot novopristopli člani, pod pogojem, da zopet začnejo plačevati popoln asesment, ki je določen za enakoravne člane. 315. Vsak član ima pravico dopisovati v uradno glasilo jednote: “Nova Doba” v vseh zadevah tikajočih se jednoti nega in društvenega poslovanja. Če član opazi kak nered v jednotinem poslovanju, ima pravico javno v glasilu kritizirati tiste, kateri so krivi nerednega poslovanja. Za take kritike pa mora imeti dovolj povoda ter se mora prej prepričati, je-li taka kritika upravičena. Pod vsakem dopisom ali člankom, ki ga član pošlje uredniku glasila za priobčitev, mora dopisnik podpisati svoje ime ter označiti številko društva, h kateremu spada. 316. Člani jednote imajo še vse dru ge dolžnosti in pravice, katere jim daje in nalaga ta ustava, pravila, konvencija, splošno glasovanje, društvo in glavni odbor. Suspendacija članov zaradi neplačanih asesmentov. 317. Člani, ki ne plačajo rednega ali izrednega mesečnega asesmenta, z društvenimi nakladami vred, do 25. dne v mesecu, sami sebe avtomatično suspen dirajo (ipso facto). Suspendacija stopi veljavo takoj s 26. dnem istega meseca. Tajniki krajevnih društev morajo pravočasno sporočiti imena suspendiranih članov na glavni urad jednote, potom mesečnega poročila, tako da pride poročilo v glavni urad jednote do zadnjega dne v mesecu. Glavni tajnik mora objaviti imena suspendiranih članov v jednotinem glasilu. Društva imajo pravico odtegniti asesmente od suspendiranih članov od razpisanega izkaza mesečnih asesmentov, kadar pa suspendirane člane zopet nazaj v društvo sprejmejo, morajo društveni tajniki prišteti vse zaostale in tekoče asesmente takih članov k mesečnemu izkazu ter jih poslati jednoti. 318. Vsak član, ki je bil suspendiran iz društva in jednote radi neplačanih asesmentov, lahko pristopi nazaj v društvo in jednoto v teku 60 dni od datuma početka njegove suspendacije brez zdravniške preiskave, če plača vse zaostale in tekoče asesmente društvu in jednoti. Suspendiran član se sme sprejeti nazaj le na društveni seji. 319. V slučaju, da član, ki je bil suspendiran iz društva in jednote rad' neplačanega asesmenta, zboli, je operiran ali se poškoduje v času njegove suspendacije, tak član ni upravičen do nikake bolniške podpore niti do odškodnin za njegove bolezni, operacije in poškodbe, ki bi nastale v omenjenem času. 320. Če suspendirani član ne plača vse zaostale in tekoče asesmente društvu in jednoti pred potekom 60 -------- dni njegove suspendacije, se smatra pasivnim članom in njegovi dediči izgube pravico do njegove posmrtninske zavarovalnine z dnem ko postane člafl pasiven. 321. Pasivnost člana stopi v veljavo s gl.--------dnem od datuma početka njegove suspendacije in lahko traja en» leto. % Pasivnost članstva. 322. Vsak pasiven član se lahko vsak čas v teku enega --------- leta nje- gove pasivnosti podvrže zdravniški preiskavi na svoje stroške, in če je popolnoma zdrav in ko plaža vse zaostale in tekoče asesmente, se sprejme nazaj v društvo in jednoto. Tak čjan plačuje asesmente po isti lestvici, ki jih je plačeval pred časom njegove suspendacije. 323. Pasivni člani se sprejemajo nazaj v društvo in jednoto pod slede čimi pogoji: a) Če član pristopi nazaj v društvo in jednoto po preteku 60 dni in pred potekom 90 dni njegove pasivnosti, tak član ni upravičen do nikake bolniške podpore za naravne bolezni, kakor tudi ne za bolezni, ki so posledica operacije in ne do odškodnin za bolezni in operacije, ki so nastale pred potekom 30 dni od datuma njegovega sprejema nazaj v društvo in jednoto. b) če član pristopi nazaj v društvo in jednoto po preteku 90 dni in pred potekom šest (6) mesecev, njegove pasivnosti, tak član ni upravičen do nikake bolniške podpore za naravne bolezni, kakor tudi ne za bolezni, ki so posledice operacije in ne do odškodnin za bolezni in operacije, ki so nastale pred potekom 60 dni od datuma njegovega sprejema nazaj v društvo in jednoto. c) Če član pristopi nazaj v društvo in jednoto po preteku šest (6) mesecev in pred potekom enega (1) —— leta njegove pasivnosti, tak član ni upravičen do nikake bolniške podpore za naravne bolezni, kakor tudi ne za bolezni, ki so posledice operacije in ne do odškodnin za bolezni in operacije, ki so nastale pred potekom 90 dni od datuma njegovega sprejema nazaj v društvo in jednoto. 324. Če se pa član, ki je bil sprejet nazaj v društvo in jednoto v smislu določb pasivnih članov, poškoduje in boleha vsled poškodbe, tak član je upravičen do bolniške podpore in do odškodnine za poškodbo,.takoj ko je bil uradno sprejet nazaj v jednoto. Ravno tako so njegovi dediči upravičeni dr njegove zavarovalnine za posmrtnino. 325. Pasivni član, ki ne plača vse zaostale in tekoče asesmente v teku enega ------ leta njegove pasivnosti, se smatra črtanim iz društva in jednote. Tak član se lahko sprejme nazaj v društvo in jednoto, toda le po istih pogo- ih, ki so v veljavi za sprejem novih prosilcev v jednoto. 326. Društveni tajniki ne smejo sprejemati denarja za asesmente od suspendiranih in pasivnih članov med časom društvenih sej, krajevnih društev. Denar za zaostale asesmente takih članov se sme sprejeti le na rednih ali izrednih sejah društev, to je, ob času ko so sprejeti nazaj pri društvu. Izjema je le pri tistih suspendiranih članih, ki žive izven mesta, kjer njih društvo posluje, ali v takem slučaju pa ne smejo uradno potrditi prejem denarja članu do časa, ko je bil član sprejet v društvo. 327. Pasivni član se smatra sprejetim nazaj v jednoto z dnem, ko je bila njegova prošnja odobrena po vrhovnemu zdravniku in glavnemu tajniku. 328. V slučaju da krajevno ttfuštvo suspendira člana radi neplačanih asesmentov, in ako bi tak član po njegovi suspendaciji poslal denar za njegove asesmente direktno glavnem'.; tajniku jednote, ne sme glavni tajnik sprejeti takega denarja. Tak denar mora vrniti dotičneiTri članu s pripombo vred, da naj plača zaostale asesmente društvenemu tajniku na prihodnji seji njegovega društva. Suspendacija in druge kazni članov za kršenje pravil. 329. Društva imajo pravico na svojih sejah suspendirati člana od bolniške podpore za dobo ne več kot 30 dni, ali drugače v smislu pravil kaznovati člane, ki so bili v smislu pravil pripo-znani krivim sledečih prestopkov: a) če se nočejo podvreči pravilnim in legalnim sklepom svojega društva in glavnega odbora, kateri sklepi soglašajo z ustavo in pravili jednote; b) če obdolže svojega brata-člana na društveni seji nečastnega dejanja ali nepoštenosti, brez Ua bi md‘zamogli isto dokazati; i c) če vedoma jemljejo dobro ime krajevnemu društvu ali jednoti; d) če vodijo versko ali politično propagando na društvenih sejah; e) če so vedoma storili kako krivico svojemu bratu-članu društva, in niso iste poravnali v zadovoljstvo prizadetemu. Če se član, ki je bil po določbah te točke kaznovan, ponovno pregreši _ v dobi enega leta za iste prestopke, se ga ob takem ponovnem prestopku lahko kaznuje s suspendacijo po določbah točke 330. 330. Društva imajo pravico na svo jih sejah suspendirati od bolniške podpore, odškodnin za poškodbe in operacije, za dobo me več kot 90 dni člane, ki so bili v smislu pravil pripoznani Krivim sledečih prestopkov: a) če vedoma priporočajo za vstop ■v društvo kakega po pravilih nesposobnega prosilca ali prosilko; b) če vedoma priporočajo kako neopravičeno izplačilo od društva ali jednote; c) če se jim dokaže da nemoralno žive; d) če- nočejo oddati društvenega ali jednotinega premoženja, ki je v njih oskrbi, svojim pravilno izvoljenim naslednikom ali pa v to svrho pravilno od jednote ali društva pooblaščenim osebam; e) če se jim dokaže da so bili krivi pretepov, bodisi na društvenih sejah ali na kakih drugih javnih društvenih prireditvah ; f) če se jim dokaže, da so vedoma odgovarjali neresnico pri sprejemu v društvo,' na vprašanja zdravniškega preiskovalca, ali če so vedoma zatajili svojo pravo starost; g) če se jim dokaže, da so sprejeli provizijo od kake tvrdke, katera trži i društvom ali jednoto; j) če člani prevzamejo in opravljajo kako'izredno nevarno delo ali službo, v kateri čezmerno riskirajo svoje življenje, kot naprimer delo stavkokaza, ob času organiziranega in od delavske unije pripoznanega štrajka, ali če opravljajo čuvajske posle napram štraj-karjem. Take člane se mora suspendirati od bolniške podpore in od odškodnin za 'poškodbe in operacije, za dobo treh mesecev. Če pa še nadalje opravljajo take nevarne posle, se jih mora enostavno črtati iz društva in jednote, s čimur izgube vse pravice pri društvu in jednoti in ravno tako izgube njih dediči pravice do posmrtnine. Izvzeti so le člani redne policije in vojaki, ako so ti bili službeno primorani opravljati v tej točki omenjene posle. Take se ne sme suspendirati, ampak se jih mora takoj uvrstiti med neenakopravne člane in od njih se ne sme vzeti asesment za bolniški in odškodninski sklad. Ko pa prenehajo opravljati take posle, smejo zopet postati enakopravni člani. Črtanje članov za kršenje pravil. 331. Društva imajo pravico na svojih sejah črtati člane, ki so bili v smislu pravil pripoznani sledečih prestopkov: a) če so bili pripoznani krivim, da so si krivično prilastili premoženje društva ali jednote, ali če so pomagali pri poneverjenju društvenega ali jednotinega premoženja; b) če so bili pripoznani krivim, da so se vdeležili pretepov ali ubojstva, vsled katerih pregreškov so bili pri civilnem sodišču kaznovani z zaporom v državno ječo; ali če so bili po civilnem sodišču kaznovani z zaporom v državno ječo radi ropstva ali kakega drugega kriminalnega zločinstva; c) če član vloži tožbo proti društvu ali jednoti pri civilnem sodišču, predno se je obrnil na jednotin porotni odsek in predno je jednotin porotni odsek re šil njegovo zadevo. Obtožbe. 332. Vsak član, ki opazi, da se je kak član, društveni ali jednotin odbornik pregrešil proti katerikoli točki pravil, za katere prestopke se ga zamore v smislu pravil kaznovati, zamore vložiti obtožbo proti takemu članu ali odborniku. Če hoče obtožiti kakega člana ali odbornika njegovega društva, mora vložiti pismeno obtožnico pri predsedniku društva na društveni seji. Če pa hoče obtožiti kakega jednotinega odbornika, pa mora poslati pismeno obtožnico na predsednika glavnega porotnega odseka jednote. V slučaju da je bi) obtožen predsednik ali kak drugi član glavnega porotnega odseka, se mora poslati obtožnica na glavnega predsednika jednote, katerega dolžnost je poskrbeti, da se taka obtožba reši po določbah točke 72. 333. Vsaka obtožnica mora nositi podpis tožitelja, drugače ni veljavna. Vsaka obtožnica proti glavnemu odborniku jednote, vložena po kakem članu krajevnega društva, mora biti odobrena po članstvu njegovega društva z nad-polovično večino oddanih glasov, na seji društva, predno je veljavna. Nositi mora tudi podpis predsednika, tajnika in blagajnika društva z opremo društvenega pečata. 334. Obtožnica mora vsebovati natančne podatke o prestopkih obtoženega člana ali društvenega ali jednotinega odbornika, datum prestopka in točke pravil, po kateri se je obtoženi član ali odbornik pregrešil. V obtožnici zamo--e tožitelj tudi priporočati, kakšna kazen se naj bi naložila obtoženemu v ^lučaju pripoznanja krivim v obtožnici navedenih prestopkov. 335. Če je bila obtožnica vložena proti kakemu članu ali odborniku krajevnega društva, mora predsednik dru štva v teku petih dni po prejemu obtožnice poslati prepis obtožnice obtoženemu članu ali odborniku, s pozivom vred, da se naj vdeleži prihodnje društvene seje in tedaj vloži svoj zagovor Prepis obtožnice se mora poslati obtoženemu potoni priporočenega pisma (registered mail). 336. V slučaju, da je obtožen pred sednik društva, se vloži obtožba pri podpredsedniku društva in ta je dolžan v takem slučaju v vsem nadomesto-vati predsednika društva. 337. V slučaju, da se je kak član ali odbornik ksajevnega društva pregrešil proti kaki točki pravil, za katere prestopke se ga strife črtati iz društva in jednote, in če bi noben'član ali odbor nik dotičnega društva ne hotel takega člana ali odbornika obtožiti pri njegovem društvu, mora društveni odbor tako zadevo nemudoma naznaniti in na tančno pojasniti glavnemu predsedniku jednote. Glavni predsednik ima dol žnost in pravico v takem slučaju vlo žiti obtožbo proti takemu članu ali od borniku društva pri predsedniku glavnega porotnega odseka jednote. Tako obtožbo vloži v imenu jednote. | 338. Vsaka obtožnica se mora na društveni seji prečitati, nakar predsed nik društva vpraša obtoženca, je-li kri\ ali nekriv v obtožnici navedenih pre stopkov. Če se obtoženec izjavi, da je kriv, se ga takoj kaznuje in on nima potem več pravice zahtevati društvene poroto ali vložiti priziv na glavni po rotni odsek jednote v dotični zadevi Če se pa izrazi, da ni kriv in zahteva društveno poroto, se mu mora to ugo diti. Obtoženi član zamore tudi dru štveno poroto odkloniti in prepustiti društveni seji, da reši njegovo zadevo takoj na ,isti seji. Tak član pa v takem slučaju nima več potem pravice do dru štvene porote v isti zadevi. Društveni porotni odsek. 339. Društveni porotni odsek se stoji iz petih članov, katere imenujeta obe stranki na društveni seji, in sicer tožitelj imenuje dva in obtoženec dva ti štirje skupno pa imenujejo petega porotnika. V slučaju> da bi noben izmed navzočih članov na seji društva ne hotel prevze#posla društvenega porot nika, imenuje tega porotnika predsed nik društva. Če bi pa bilo vsled kakega vzroka nemogoče sestaviti društveno poroto, naj društveni predsednik izroči zadevo glavnemu porotnemu od seku. Kvalifikacija društvenih porotnikov. 340. Za društvenega porotnika jr lahko imenovan vsak po pravilih dobro stoječ in sposoben član društva. Iz. ključeni vršiti delo društvenega porotnika morajo biti le sledeči elani: a) k-so v sorodu s tožiteljem ali obtožencem, b) ki imajo kak trgovski stik s tožiteljem ali obtožencem, c) ki so v osebnem sovraštvu s prizadetimi otran-kami, d) člani, ki niso zmofm čitanja niti pisanja, e) člani, ki nameravajo bit> oriče za tožitelja ali obtoženca. Razprava društvene porote. 341. Ko je imenovan društveni porotni odsek, se takoj ali pa po zaključku društvene seje snide k zasedanju ter izvoli enega izmed porotnikov predsednikom društvene porote. Društveni zapisnikar mora voditi natančen zapisnik porotne razprave. Nato predsednik porote pokliče obe stranki na zasušdnie Obe stranki smeta dovesti k razpravi svoje priče, ki pa morajo ostati izven dvorane, dokler jih PredsAe,dn,*;. P°ro‘f ne pozove k zaslišani0- "ko bi se obtoženec ne prišel zagovarjati brez ka kega opravičenega vzroka, na sejo društva ali pred društveno poroto, se vse^ eno nadaljuje z razpravo zadeve, kot da bi bil obtoženec sam na'zo- na seji društva ali pri društveni porotni raz pravi. 342. Pri porotni razpravi se najprve zasliši tožitelj in njegove priče in potem obtoženec in njegove ptiče. Obtoženec se lahko sam zagovarja, ali si pa lahko najme kakega člana društva, ki ga zastopa kot njegov zagovornik. Ko je porota zaslišala obe stranki, se mo-ajo obe stranki in njih priče od razprave odstraniti, nakar prične porota razmotrivati o krivdi ali* nekrivdi obtoženca. Ko se konča razmotrivanje, se prične glasovanje, tajno z listki. Tisti, ki so prepričani, da je obtoženec kriv obtožnici navedenega pregreška, glasujejo s “kriv,” in tisti, ki so za to, da e ga oprosti, glasujejo z “ne kriv.’’ /a priznanje Kr vim je potrebna večina glasov društvenih porotniko.. Razsodba društvene porote. 343. Potem ko je društvena porota prišla do pravoreka, izreče svojo raz-sodbo glede krivde ali nekrivde obtoženca, takoj na isti seji društva in ob enem priporoča gotovo kazen za obtoženca, ako je bil obtoženec po pravo-reku porote pripoznan krivim, ali oprostitev, ako je bil pronajden nekrivim. Razsodbo društvene porote prečita predsednik porote. Če se je pa porotna razprava vršila po zaključku seje društva, pa izreče tako razsodbo in priporočilo na prihodnji seji društva. Društveni odbor tudi lahko, in če je potreba, skliče v to svrho izredno sejo društva. 344. Društva nimajo pravice naložiti obtožencu bolj strogo kazen, kot je bila priporočana po društveni poroti, imajo pa pravico obtožencu kazen olaj- ati ali znižati. Društvo zamore olajšati ali znižati kazen obtožencu, ako dobi v to svrho stavljen predlog dve-tretjinsko večino oddanih glasov na seji navzočih članov. Društva nimajo pravice kaznovati člana za v obtožnici navedene pregreške, če ga je društvena porota pronašla nekrivim. 345. Noben član ne sme biti ponov no obtožen za pregreške oziroma prestopke, za katere je bil že enkrat pronajden po društveni poroti nekrivim. Kazni. 346. Član, ki je bil pravilnim potom spoznan krivim radi kršenja pravil ‘očke 329, se mora kaznovati z eno iz med sledečih kazni: a) z ukorom, katerega izreče članu predsednik društva, v imenu društva; b) z denarno kaznijo, katera pa ne sme presegati svote enega dolarja. Denarno kazen se sme nalagati le, ako ni to protipostavno v državi, v kateri iotično društvo posluje; c) s suspendacijo od bolniške podpore za naravne bolezni po določbah točke 329. 347. Čjan, ki je bil pravilnim potom spoznan krivim radi kršenja pravil, točke 330 se more kaznovati z eno iz-ned sledečih kazni: a) s suspendacijo od bolniške podpore za naravne bolezni in odškodnin za poškodbe in operacije, za dobo 90 dni. Ako je bil član suspendiran od bolniške podporč, od odškodnin za operacije in poškodbe, se ne sme za dobo njegove suspendacije sprejemati od nje-;a asesmente za bolniški in odškodninski sklad. 348. Član, ki je bil pravilnim potom spoznan krivim radi kršenja pravil, točke 331, se more kaznovati s črtanjem iz društva in jednote. 349. Kazen članu zamore naložiti le članstvo na seji društva, z nadpolovično /ečino oddanih glasov. V slučaju, da li obtoženi oziroma obsojeni član prišel na zagovor na sejo društva ali k razpravi društvene porote, se mora takega člana obvestiti o razsodbi društvene porote in o stflepu društva glede njegove kazni. Tako obvestilo se mora poslati dotičnemu članu pismeno v priporočenemu pismu, v teku petih dni potem ko je bila njegova zadeva tako rešena pri društvu. 350. Kazen za krivim spoznanega člana stopi v veljavo s šestim dnem po seji, na kateri je društvo odobrilo obsodbo društvene porote, izvzemši: a) če se kaznovani član prijavi na tisti seji društva, ko se je odobrilo obsodbo društvene porote in naložilo kazen, ter se izrazi, da ni zadovoljen z obsodbo ali kaznijo in da bo na prihodnji seji vložil pismen priziv za ponovno obravnavo ali da se razsodba porote zavrže; b) če se kaznovani član, ki ni prišel na zagovor na sejo društva ali pred društveno porotno razpravo, prijavi pri predsedniku društva v teku šestih dni potem ko mu je društvo naložilo kazen, ter se istočasno izrazi, da bo na prihodnji seji društva vložil priziv na glavni porotni odsek jednote. ’ 351. Ako društvo ne ugodi pritožbi ali prizivu člana in ako kaznovani član ne naredi priziva na glavni porotni odsek, stopi kazen v veljavo takoj. Ako pa član naredi tedaj priziv, pa stopi kazen v veljavo, ko je bila obsodba in kazen potrjena po glavnem porotnem odseku jednote. 352. Če je bil član kaznovan s črtanjem iz društva in jednote, izgubi tak član vse pravice pri društvu in iednoti, z dnem ko je črtanje stopilo v veljave v smislu pravil jednote. Ravno tako izgube njegovi dediči pravico do posmrtnine, za katero je bil črtani član zavarovan pri jednoti. 353. Noben član se ne srne kaznovati za kršenje pravil, predno je bil pravilnim potom’ pripoznan krivim. Izjem/l'je le ta, če se je obtoženi sam priznal krivim. Suspendacija in črtanje društev. 354. Društva se suspendirajo sama če šestkrat v letu ne pošljejo pravočasno asesmenta jednoti do zadnjega dne v tekočem mesecu. V takem slučaju suspendacija traja 30 dni. Datum pričetka in nehanja suspendacije določi glavni odbor. Ako dotično društvo v nastopnem mesecu ne plača asesmenta za prejšnji mesec, ne da bi imelo upra-vičljiv vzrok in če istega ne pojasni glavnemu tajniku, se društvo samo črta iz jednote. V slučaju dvoma, ima pravico glavni odbor tolmačiti, ako je bil vzrok tipravičljiv. 355. V mesecu juniju in decembru, ko se zaključujejo računi, so društva podvržena kazni v znesku $5.00, ako ne pošljejo asesmenta na glavni urad ob določenem času. Glavni odbor ima pravico tako kazen društvu odpustiti, ako društvo poda jasne dokaze, da so tako zakasnitev povzročili vzroki, kateri 30 bili neizogibni. 356. Glavni odbor ima tudi pravico suspendirati ali črtati iz jednote vsako krajevno društvo, katero bi ne hotelo brez upravičenega vzroka plačati skupno ob enem z rednim asesmentom, tudi izrednega asesmenta ali kakih drugih izrednih legalnih naklad jednote. 357. Vsi tisti člani suspendiranega društva, kateri niso plačali vseh zaostalih in tekočega asesmenta jednoti, ob času ko je bilo njih društvo suspendirano iz jednote. izgube pravico do vseh podpor in odškodnin za bolezni, poškodbe in operacije, ki bi slučajno nastale v dobi suspendacije njih društva. Ravno tako izgube dediči takih članov pravico do njih posmrtnin če je bilo društvo črtano iz jednote. 358. Člani suspendiranega ali črtanega društva, kateri so plačali vse asesmente, vštevši asesment za mesec, \ katerem je bilo njih društvo suspendirano ali črtano iz jednote, ne izgube nobenih pravic pri jednoti. Taki člani se lahko pismeno prijavijo na glavni urad jednote, in če se izkažejo s pobotnico, da so plačali vse asesmente, postanejo samostojni člani jednote (members at large) in smejo pošiljati njih mesečne asesmente direktno na glavni urad jednote, za dobo 60 dni. Če je njih društvo sprejeto nazaj \ jednoto pred potekom 60 dni od časa suspendacije ali črtanja, se morajo taki člani pridružiti nazaj k svojemu društvu. Če pa njih društvo ni sprejete nazaj v jednoto v omenjenem času, si pa taki člani lahko ustanovijo nove društvo pod novim imenom, ali pa prestopijo h kakemu drugemu društvu jednote, katero je najbližje njih naselbine. 359. Bivši člani suspendiranega ali črtanega društva, ki niso plačali vseh asesmentov jednoti, ob času ko je bilo njih društvo suspendirano ali črtano i2 jednote in ne sprejeto nazaj, se smejo sprejeti v novo ali drugo društvo te jed note le pod istimi pogoji, ki so v ve ljavi za sprejem novih prosilcev v dru štvo in jednoto. pri društvih, se smatra društv ^ : rotni odsek kot prvo Inštanco, ^ porotni odsek kot drugo inštanc , ^ vencija ali splošno glasovanj ^ j ^ tretjo ali najvišjo inštanco- a le ; venčnem letu služi tretja m* konvencija. Ponovni sprejem članov v drustv , f ^ , jednoto. =nreinie I , »i 367. Suspendirane člane se.,sej$ti. j ,'it nazaj v društvo le na društveni ne< Člani, ki so bili suspendirani v ^ ■ Ijj plačanih asesmentov, se sprein> ^ , zaj ko so plačali vse zaostale i ^ ^ d asesmente. Suspendirane član . y t ^ lja pravil se pa sprejme si)S. ^ :vo, ko jim poteče doba ti. . pendacije, če plačajo ob enem e in tekoče asesmente. nl. , %)č 368. Pasivne člane se sPr.e|-,bati is ! t (jj zaj v društvo in jednoto po do j r pogojih, označenih v točkah pravil jednote. soreie,‘ ; *■ 369. Črtane člane se sme ^ ^ ^ nazaj v društvo in jednoto le P rejefl mi pogoji, ki so v veljavi za ^ j novih prosilcev v društvo in l ,e(jn0to. " k Ponovni sprejem društev ' ^oendifa' ^ i 370. Društvo, ki je bilo susp ^ no vsled nepravočasno pos'aneyv jed- s menta jednoti, se sprejme naz en8l* i noto z dnem ko poteče doba 5 . 0ITit>' ^ “i je, pod pogojem, da pred P ° ,e i! ^ ke dobe plača jednoti: vse z intf* ! L . tekoči asesment. Glavni od . j ttj takem slučaju tudi pravico spre ]ti dl % štvo nazaj v jednoto, pod P°6 eSine#' ; ta0f ‘ako društvo plača vse tekoče ‘ a5eS; ; ■ e in se obveže plačati zaos > > Rt mente v obrokih, kakor to do 0L *lko odbor. jr#'8 '1Hj. 371. Z dnem, ko je b' 0 j0 nje; i v sprejeto nazaj v jednoto, Post‘l. :e£jnO!l j %a člani zopet dobrostoječi Pr ^ s« & ■ z istimi pravicami in dolžnos ^fU§t*0 t^j jih imeli, predno je bilo nji ‘4 L suspendirano. „0 r^1 : 4; 372.. Društvo, ki je bilo cr' spf«’ % neplačanih asesmentov, se zanv0ijertiel1! ' jeti nazaj v jednoto le s Pr' kolli jj glavnega odbora, če pred_ P . 0|jv= , •< Ini od datuma črtanja plača 1 cep[l% zaostale in tekoče asesmente ^ ^ ^ e na še vse druge pog0)^or. ij stavi takemu društvu glavni o Nc Prestopni listi- ^ (jr«' 373. Prestopni listi iz ^ ^ ?o društvo se morajo dati vsi1 j(g- ■ < iu, ki se preseli v direktno b ' reioU gega društva te jednote, ka ^ ^i Otjjj stopni listi, kakor člani z£l -e[jjo Pr .•orna h kateremu društvu z ■ ^ •( stopiti- . veljave1* fi < U 374. Prestopni hst je ^ f ^ 0, :as, dokler ima član plačan topni \ , Iruštvu, ki mu je izdalo Pr®. os1* W. -lan, ki vzame prestopni _ ' ’fli sp « Man prvotnega društva, doK eSt°P v ()(1 tet v drugo društvo. Člani s istom se sprejemajo v drug0 ^ ■Tiesecu, v katerem poteče «j Vi stopni list. Če pa čian ne V ( stopnega lista drugemu dr.' stfSP % časno, ga mora prvo drus « dirati. stf^V ti f 375. Prestopni listi se ne j d lajati članom za prestop ^ st $ štva v drugo društvo, v ta*^0’v časU:jo- liv haja v eni in isti naselbini* _venc ^ c dni pred redno ali izredno H Hn Potni listi- _ jr^1' ^ ^ 376. Potne liste izda|a|°cotov‘,!(i i članom, ki nastopijo d3*)^ (i& Ly j ®*tl kakor tudi onim, ki so sta n el,i ^ ^ v kakem oddaljenem ali sa,I ;rl£g3 j; * h ju, kjer ni nobenega jedmgj ,i< M štva. Postavna doba P°. *j s® tif v ^ tri mesece ali več. Potni 11 fgjo / ^ obnavljajo. Asesmenti 1 p05*^)' *v vplačani vnaprej, da kri,el k> jM dobo potnega lista, člfm1l *1 jajo v inozemstvo oziroma 1 jednote, se smejo potni .llsi.v(,je .j,,e- ‘k dokler taki člani plačuje)0 -sv j. mente v valuti Združenih • rike. Umobolnim članom zdajati potnih listov. , g p#(j< 1 iji 377. Člani, ki se nahaja)0^^- w listi izven delokroga jedno 0t ^ j, vičeni do bolniških PodPor.oViii'* ^i1' Je nin, ainpak ostanejo zava'a|c»f Kd? ^ v posmrtninskem skladu, .e iH pji’ ^ jejo samo tozadevne asesr?' jnote'! ^ ment za stroškovni sklad ) -g ^ ni list vsakega člana, k> P°te, s1’ ^ nuje izven delokroga iedn..kat se.(i{r %, izdelati v duplikatu. Dup , \ poslati na glavni urad, d JM O' nalni potni list ni veljaven- ,{Vo ti, ^ 378. Vsako krajevno.dj}'« člana s potnim listom Prl1 ter \ ako je potni list še vel)a^%* V % potrebi pomagati. Vsekak sP, j»’ lij rajo taki člani, ki še niso b„ie* {jj‘ V v drugo društvo, v sluča) ^ t - viti svojemu društvu, ko' v *1, pravila. Če tega ne s.^ *1 pravico do vseh podp°r 1 n„a k, član, ki odpotuje iz V' f brez potnega lista, ni de< ; ni r » 0 ne podpore in odškodnin* posnet ,* ( govi dediči upravičeni d de' ft1 ^ ako bi enak član umrl iz mgti^% & jednote. Tak član se avt jzv t . samega sebe, kakor hif0 .ržSv , • lokroga jednote (Združen® .; zJ i' ti rike in Kanada). Potnl,:1v^’,VCii iti, delokroga jednote so vel) ^ k ,ii . i sijo podpis tajnika drttštv . ^ j t > ( je potni list izdan. Ak0Jelot:r^Prn‘5!',i- \ s potnim listom izven oSit> , dr\ '» note, pa mora jpotni 11 l{ predsednika, tajnika in bpo štva, od katerega je bil izdan. ..») (Dalje prihod®'1 > .. M' Pritožbe. 360. Vsako krajevno društvo in vsak posamezni član jednote ima pravico se pritožiti na jednotin porotni odsek, če je uverjen, da se mu godi krivica. Posamezni člani se morajo naj-prvo pritožiti pri svojemu društvu. Če ne dobe zadoščenja pri društvu, zamo rejo potem narediti prizivno pritožbo na glavni porotni odsek. 361. Član, ki vloži priziv pri svojem društvu za ponovno razpravo ali za raz-veljavo razsodbe društvene porote, ali pritožbo vsled naložene mu kazni, mo ra izročiti tak priziv ali pritožbo društvenemu predsedniku na seji društva, na kateri je bila izrečena taka razsodba in kazfen, ali pa na prihodnji seji društva. Tak priziv ali pritožba mora slo neti na eni izmed sledečih podlag: a) da obtoženec ni bil obveščen, da se je proti njemu vložila obtožba, ali d ni bil obveščen ob pravem času in da vsled tega ni imel dovolj časa, da bi se pripravil na zagovor; b) da razsodba društvene porote in sklep društva ni slonel na nobeni točki pravil, potom katere se bi smelo na ložiti kazen za prestopke .navedene obtožnici; c) da tožitelj ni predložil zadostnih dokazov v obtožnici ali pri razpravi društvene porote, o krivdi člana, obdol ženega v obtožnici navedenih prestop kov, ali pa da predloženi dokazi ali pričevanje prič ni bilo resnično; d) da so porotniki med časom raz prave vživali opojno pijačo, in vsled tega ne posvetili prave pozornosti za devi, ki je bila na dnevnem redu raz prave; e) da eden ali več porotnikov ni imel kvalifikacije biti član društvene porote, ali da se razprava društvene porote ni vršila v smislu pravil. 362. Tako pritožbo ali zahtevo, mo ra predsednik društva prečitati na sej društva. Če članstvo na seji društva previdi in se prepriča, da se dotičnemu članu godi krivica, zamore proglasiti društveno porotno razpravo za tak slu čaj neveljavno, kazen razveljaviti člana oprostiti, ali mu dovoliti ponov no razpravo. Za tako proglasitev, raz veljavo ali za ponovno razpravo je po trebna dvetretjinska večina vseh oddanih glasov na seji društva. Priziv na glavni porotni odsek. 363. V slučaju, da društvo ne ugodi prizivu ali pritožbi kaznovanega člana, zamore tak član vložiti priziv na glavni porotni odsek jednote. Društveni zapisnikar mora takemu članu izročiti natančen prepis zapisnika društvene porotne razprave, v teku petih dni po za-slišbi priziva ali pritožbe člana. Tak prepis zapisnika mora prizivnik poslati predsedniku glavnega porotnega odseka v teku desetih dni od časa ko je društvo njegov priziv ali pritožbo odklonilo. Priziv mora biti podpisan po prizivniku in predsedniku, tajniku in blagajniku društva in mora biti opremljen z društvenim pečatom. 364i Razsodbe glavnega porotnega odseka so merodajne. Priziv proti razsodbi glavnega porotnega odseka se za-rnoro vložiti samo na konvenciji ali potom splošnega glasovanja, izvzemši kot drugače določeno v točki 199C, katere določbe se tičejo le glavnih odbornikov in urednika-upravnika glasila. 365. Ako je član, glavni odbornik ali urednik-upravnik glasila mnenja, da bi ne zamogel dobiti nepristranske zaslišbe njegovega priziva ali pritožbe, pred glavnim porotnim odsekom, radi katerega člana glavnega porotnega odseka, ima tak član pravico vložiti prošnjo na glavnega predsednika jednote, da naj dotičnega glavnega porotnika odstrani od razprave njegove zadeve in da naj na mesto dotičnega inienuje pravilno'izvoljenega namestnika. 366. Pri vseh tožbah, ki so nastale 0. ra-e«' ti- ta- kar je že dolgo l, 1 Pri jednoti in tako, peterega je bilo že več- # ganjeno, da je protipo-t ‘ Vsled druzega vzroka j; ^e' Vidi se tudi več- eni ne čitajo zadosti 5a c in splošno glasova-:I?Jr‘mer, je zato, da lah-Vo potom istega ovrže (j ,°nvencije in glavnega 1,1 Pa da lahko odstavi ^Slavnega odbornika, Slavni odbor ne bi ho- oža Se (ja naj je(j_ -j lJ splača tistim, ki so to0]^ani ali jim da kake i Pogoje. To je zelo denar, katerega eni j Casa plačujejo jednoti, Ljeoče že veliko let na-,lat plačan dedičem, postalo, se je djal v '‘V t*a ^am m0‘ S[r'lSl^ dedičev. Države so (w.5® glede take rezerve : finskem skladu. Zah-k; Vetnost in ako tiste \ da se mora naložiti ^ 1 Pa se jednoti vzame ^lovati. Nekje celo N . P0®0-!’ da jednota .. ‘v,iico, da ima rezervo C1« skladu. Drugje zo-^ P°g°j za dobiti po-/ ' naša jednota ustali °^ni državi nekako j. °’ to je, poseben urad i^. ateri naj bi posloval 110 državo. K^’^estitve jednotine-vam v sredino in iz ^ Qlnnes°te. Je bilo že °.)asnjeno na konven-1,4 sejah glavnega od ■*e kaj takega nemogo-^ 0ra glavni urad ostali Minnesota, kjer je ^ 11 o t a inkorporirana. ^ ^ vedeli povedati . ’v katerim so znane j ^ave Minnesote. v°40Ved°, kako bo en-iš' V° Pr* Jednoti pre-v Gladina. Vsi ti naj-. °> da so že tri leta Uvnem odboru naše itvn ukim lahko prištevanj P°dpredsednico, če-Ha Z°rn'ka in vrhovnega ^.^leg teh mamo % l*a angleške sekcije ^-lan j . J e zelo resno pri- ko se vidi, da v Zmanjkuje denar-■Nn Jedno^a enostavno W°r°’ ^ se izPlačuje Jbi * sklada. Ako bi kaj v f 0rili, bi kaj hitro .%ot°nflikt s postavami. Jtvjj a °bljubi potom svo-V’ m°ra tudi plačati, in eriarja, se mora na-111 asesment ali zvi-*!?esrnent. Postava v iV* ne pozna nobene tudi, da mnogi iz-j ne vedo, da se veči-N(j . Pr°blemov, ki pri-.Se^noto, rešuje izven % 'a °dbora. Vse važ-\ m°rajo biti večkrat m to se na-Pisem, dopisovanja Nop' ' °dborniki, ali ce-1)1 ujJo Pojava. Najbrž JS znano, da, ko , u Se mu pomaga s : ‘1 ^ asesmenta, mogo-da mora glede {°tlb0|e sklepati celotni ', oei r’ Vsak glavni od- * Pri76ga do zadnjega. V'1 v glavni urad L' I,ton<: tako je z drugo i en . kopira glavni ta j-a vsa- >1 ^ °dbornika s po-Sk e 5laj izrazi ali da ^ tein ^Hr ve^na °dgo-11 se mora ravnati. dl^u8ih zadevah in tditi vlj0 da °tic n'! i lis1' > 5pnl -P< StV0 f % |SPe“ *% > ■M, 5t% 'i >i itfOi, % . s" 4 1 'po1' % V# 1 fi*1'1 t'V s/ ;p f % ’V S.®/ & »v t'o p 1 y|f i %«• % % : !is in1 problemih, ki pridejo pred jed-noto, je vsak posamezen glavni odbornik natančno obveščen po glavnem tajniku. Tak način poslovanja da seveda mnogo dela glavnemu tajniku, ali ako se hoče, da je vsak posamezen glavni odbornik jednote o vsem natančno poučen, je to edin mogoč način. Seje glavnega odbora so torej v glavnem zato, da se pregleda račun in knjige in seveda tudi premoženje. Na sejah glavnega odbora se tudi sklepa o zadevah, katere lahko čakajo seje in ne zahtevajo takojšne rešitve. Seja glavnega odbora sklepa v imenu celotnega glavnega odbora, čeravno niso tam navzoči vsi. Tam se sklepa tudi o takih zadevah, ki se jih ni moglo rešiti pismeno.' Primerilo pa se je že večkrat, da je kak sklep seje glavnega odbora amendiral celotni glavni odbor takoj, oziroma kmalu po seji glavnega odbora. Zadnja konvencija je naredila napako, ker ni naročila glavnemu tajniku, oziroma glavnemu odboru, da naj poleg drugih glavnih odbornikov obvešča tudi urednika glasila. Iz glasila je razvidno, da bo mogoče urednik zanaprej glavni odbornik, ali če pa tega konvencija ne bi naredila, naj se nikar ne pozabi urediti tako, da bo potom glavnega tajnika obveščen o vsem tudi urednik potom pisem. To ne bi dalo dosti dodatnega dela, ker narediti bi bilo treba le eno kopijo več. Ravno tako naj bi bil informiran tudi urednik angleške sekcije glasila. Vedno pa glejmo, da ko se kaj ukrene, da se ukrene tako, da ne bo vsled tega treba zviševati asesmenta. Upravni stroški v glavnem uradu bodo .že tako večji v prihodnje, ako bo tam zaposlen pomožni tajnik. Podpisanemu se, je že od nekaterih strani očitalo, da je ne-vošljiv, ali povedati vam moram, da ako sem kaj priporočal takega, vsled katerega me je kdo smatral nevošljivca, sem priporočal samo vsled tega, ker se zavedam, kako nerado članstvo plačuje naklade, in tudi zato, ker se zavedam, da bi povišanje asesmertta bolj škodovalo naši jednoti, kot pa bi imeli koristi od kaj takega, vsled katerega bi prišle naklade ali višji asesment. Pri enakih raz-motrivanjih me niso vodile še nobenkrat kake simpatije, ampak mi je bil pred očmi le dobrobit naše jednote. Zmotljiv pa je seveda vsak, in tudi podpisani, in ako je bilo tako, rad pripoznam napako. Največji bedak na svetu je tisti, ki ve, da je naredil napako, pa tega noče pripoznati, pravi pregovor. Anton Okolish, drugi porotnik JSKJ. vzame njegovo mesto podtajnik. Pravila v splošnem. Skušajmo narediti pravila, da jih ne bi bilo treba predelavati na vsaki konvenciji, in naj bi bila veljavna vsaj za osem let. Amerikanske bratske organizacije ne predelavajo svojih pravil vsako konvencijo; njihove konvencije trajajo kvečjemu po dva dni. Delegacija, jaz mislim, da sedanja pravila so dobra, kar se tiče števila delegatov. Društva, ki štejejo od 75 do 150 članov v odraslem oddelku, so upravičena poslati enega delegata, za 151 in več članov po dva delegata; nobeno društvo ne more poslati več kot dva delegata. Priporočljivo bi bilo, da bi se manjša društva združila in bi bila deležna po enega delegata za vsakih 100 članov. Glavni tajnik in bolniški tajnik, ne dobita nobene plače poleg svoje redne plače, ker so njihove dnevnice zadosti plačane. Priporočljivo bi bilo, da se uredijo plače sledeče: Predsednik $35.00 mesečno; podpredsednik $20.00 letno; gl. tajnik $200.00 mesečno; bolniški (ali podtajnik) $150.00 mesečno, blagajnik $50.00 mesečno; predsednik nadzornega odbora $150.00 letno, ostali nadzorni odborniki po $50.00 letno; predsednik porotnega odbora $75.00 letno; ostala dva porotnika po $30.00 letno; delegatom po $6.00 dnevno, kakor tudi vozne stroške in za spalne vozove. Vrhovni zdravnik naj prejema po 25 centov za vsako bolniško ali odškodninsko nakaznico. Nekateri člani priporočajo po 15 centov od vsake nakaznice, to bi tudi bilo priporočljivo, ako pride vsak dan veliko 'število nakaznic. To bi nam bolj natančno razjasnil glavni tajnik na konvenciji. Kartice naj ostanejo kot so sedaj, ker pri tem je mogoče vrhovnemu zdravniku bolj paziti za pomote, katere bi, slučajno nastale pri nakaznicah. Investacija jednotinega premoženja. Kupujejo naj se mu-nicipalni bondi v mestih, kjer ljudsko prebivalstvo šteje ne manj kot 35,000 (petintrideset tisoč) ; in to v mestih indu-strijalnih in naprednih. Kupujejo se naj tudi državni bondi. Public Utilities so tudi bili priporočljivi do sedaj, ampak za časa krize so take investacije omahljive, zatorej se naj opusti j o. Nekateri člani priporočajo posojila članom na njih posestva, namreč “First Mortgage,” to bi bilo priporočljivo, ampak bo povzročilo obilo dela in treba bo velike opreznosti. Pri tem bodo nastali tudi stroški. Ako se to odobri na konvenciji, treba bo imeti člane po različnih državah, kateri bodo morali taka posojila inveetigirati. Jednota pa ne bo mogla plačati teh stroškov, ampak bodo morali plačati oni člani, kateri zaprosijo za posojilo. Bolniška podpora. Od 1. januarja 1933, se ne more noben član zavarovati več kot za $1.00 bolniške .podpore dnevno; $2.00 bolniške "podpore naj odpade, in ako ostanejo še kateri člani, ki so sedaj zavarovani za $2.00 bolniške podpore v tem oddelku, morajo ta sklad absolutno sami vzdrževati. Lestvica bolniške podpore, kot priobčena od nekaterih članov, bi bila tudi priporočljiva, toda ako odpade $2.00 dnevna podpora, po $1.00 dnevne bolniške pčdpore se mi vidi bolj praktična in koristna za Jed-noto. Praktično in priporočljivo bi bilo, ako nam dopusti Insurance. Commissioner, da se popusti pri asesmentu onim članom, kateri so pristopili v Jed-noto pred letom 1915, da bi plačali asesment po starosti kot so bili ob času pristopa v Jed-noto. Urednik glasila mora postati član glavnega odbora in se udeleževati glavnih odborovih sej. ‘ki (Ju, tiaj % Pueblo, Colo. Od društva sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ priporočila za izpremembo in dodatke k pravilom na prihodnji konvenciji J. S. K. Jednote: Torej začnimo pri imenu. Kar se tiče jednotinega imena, ni potreba tratiti časa in jednotinega denarja na konvenciji; ako slučajno kateri delegat predlaga, da se prenaredi ime Jednote, naj gre na volitve brez vsake debate, ker ime, to ali ono, ne more škodovati ali prinesti velike koristi za Jednoto. Članstvo društva sv. Petra in Pavla, št. 15 priporoča svojima delegatoma, da volita za staro ime. Sedež Jednote. Slučajno, da se more dokazati na konvenciji, da bi bilo praktično in v korist Jednote, da se sedež premesti v drugo bolj centralno mesto, društvo sv. Petra in Pavla, št. 15, priporoča svojima delegatoma, da volita za preselitev sedeža. V glavni urad naj bo stalno nameščen in izvoljen podtajnik, oziroma bolniški tajnik, ki ga izvoli konvencija. V slučaju smrti ali kakšnegakoli drugega vzroka, da bi bilo mesto glav nega tajnika izpraznjeno, pre- Smatra se ga kot enega glavnih odbornikov in naj se ga izvoli za dobo štirih let na konvenciji, kot druge glavne uradnike. Plača urednika naj bo kot sedaj. Sedemdesetletna starostna podpora razredov A in B, pripadajoča članom z dosmrtno-zavaro-valninškimi certifikati. a) Vsak član, ki spada v razred A ali B in ima smrtninski zavarovalninski ali 20-letni certifikat, kadar doseže polnih 70 let starosti in je njegov certifikat popolnoma v moči ali veljavi, lahko napravi na Jednoto prošnjo za 70-letno starostno podporo, in mu potem, ko izroči certifikat, Jednota določi ka-koršno si izbere in sicer: b) Izplača mu v gotovini tisto vsoto denarja kot znaša narasla rezervna vrednost njegovega certifikata, kakor propor-cijonelno določeni za 70-letno starost v aktuarni tabelici; izroči svoj certifikat, preneha biti član in vsa jednotina obveznost s tem odpade. c) Tak član lahko preneha plačevati smrtninski asesment in mu Jednota izda pogodbo izplačila dedičem v slučaju njegove smrti izplačljivo zavarovalnino, kakor v akturni tabelici navedeno in določeno. Tak član ne preneha povsem biti član Jednote, ampak mora še nadalje plačevati društvene prispevke in asesment na Jednoto za stroškovni sklad. d) Gori označene 70-letne starostne podpore niso avtomatične in član jih ni drugače deležen, kakor če napravi v to potrebno prošnjo na Jednoto. Pač pa lahko še nadalje plačuje svoj navadni smrtninski asesment in druge društvene in jednotine prispevke do smrti in mu ostane certifikat veljaven v polni vrednosti. Take tabelice bi nam moral pripraviti državni aktuar, pred no bi se naredila pravila. Praktično bi bilo da se člani razdelijo na tri razrede in sicer: člani, kateri so pristopili pred letom 1915, razred A; /člani, ki so pristopili-po letu 1915 in imajo dosmrtninski certifikat, razred B; člani, ki imajo 20-letno zavarovalnino, razred C. Člani v mladinskem oddelku naj bi ostali pri mladinskem oddelku, dokler ne izpolnijo 18 let. ,, To priporočilo je bilo spisano po našem delegatu za prihodnjo konvencijo, Petru Culigu, in je bilo predloženo na redni društveni seji dne 12. junija 1932, in soglasno sprejeto z malimi dodatki. Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ: Peter Culig,- predsednik; Joseph Merhar, tajnik; Ivan Culig, blagajnik. venska podporna organizacija. Cas za prestop iz mladinskega v odrasli oddelek naj se podaljša do 18. leta. Za člane, ki so izpolnili 70. leto, naj bi Jednota plačevala asesment, brez posebne prošnje. Bolniška podpora naj se zniža na 70 centov na dan. Primanjkljaj v dvado-larskem razredu naj pokrijejo tisti, ki so ga napravili, ne pa člani endolarskega sklada. Sa-jmi so nosili ven, sami naj tudi nosijo notri. Glavni urad naj ostane tam, kjer so ga naši predniki postavili, namreč na Elyju. Katerim je pa toliko za varčevanje pri vožnjah, naj pa vse odbornike izvolijo iz Minnesote, pa ne bo toliko stroškov ! — Z bratskim pozdravom, J. Nemgar, tajnik društva št. 25 JSKJ. Eveleth, Minn. Ko zasledujem razprave o pravilih, vidim, da se večina dopisnikov dotakne jednotinega .imena, premestitve urada, plač glavnim odbornikom in dnevnic delegatom in sličnega. Redki pa se dotikajo važnih problemov, kako na splošno pomagati članom in članicam v teh težkih časih. Skoro vsi smo prizadeti in naj večje breme leži na ramah družinskih očetov, ki včasi ne zaslužijo niti toliko, da bi zadostovalo za asesment, kje pa je potem hrana in oprava! Jaz priporočam, da naj bi se asesment za potrebne člane in članice plačeval iz njih smrtni-ne in sicer do vsote $250.00; ko pridejo boljši časi, pa naj bi vsak, ki bi hotel, nazaj plačal. Dalje, člani, kateri že plačujejo 20 do 30 let in so vplačali že več, kakor bodo dobili njihovi dediči za njimi, bi morali dobiti nekake dividende, kakor jih plačujejo gotove zavarovalnin-ske družbe. To bi pomagalo, da bi dobili dosti več članov v Jednoto. Neenakopravnim članom bi morali nuditi tudi ugodnost odškodnin za slučaje operacij, kakor jih daje neka druga slo- Barberton, O. Mnogo je pisanja in razmotri-vanja glede bodočih pravil J. S. K. J. Vsak posamezni član in društvo premišljuje, kako bi bilo najboljše za vse članstvo. Seveda so ljudje različnega mišljenja in vsem se ne more ustreči istočasno. Radi tega bo gotovo neko število članov takoj po konvenciji nezadovoljnih, ker kon-■vencija ni vpoštevala njihovih priporočil. Kar se tiče imena Jednote, mislim, da je najboljše, da ostane po starem. Najboljše je, da bi o tem na konvenciji niti ne debatirali in ne izgubljali časa po nepotrebnem. Dozdaj je še vedno večina za staro ime. Glede premestitve urada bi bilo morda najbolj umestno, da se istega premesti v Duluth, Minnesota. Ne bilo bi umestno istega prestavljati v drugo državo, na primer, Ohio ali Illinois, kakor nekateri dopisniki priporočajo. Naša Jednota je bila ustanovljena in inkorporirana v Minnesoti, in za premestitev bi bilo treba iskati državnega dovoljenja, istotako dovoljenja za poslovanje v drugi državi. Radi tega je najboljše, da ostane sedež Jednote še nadalje v Minnesoti ; kjer je bil toliko let, pa naj bo še v bodoče. Bolniške podpore naj bi bile kot so dosedaj. Umestno bi bilo morda, da bi se poleg endolarskega sklada ustanovil še sklad za 50 centov dnevne bolniške podpore. To bi bilo jako dobro v teh slabih časih. Na izkoriščevalce simulante pa naj bi vsako društvo strogo pazilo. V časih brezposelnosti in štrajkov je ponekod vse “bolno,” samol da vleče podporo. Medtem ket se dobijo člani, ki-so v resnici bolni, pa se ne javijo, dokler v resnici ne morejo več biti pokonci. Tako sem bil že jaz bolan, da so me k zdravniku vozili, ker me je v tovarni pobilo, in poznam še nekaj takih članov, ki se niso javili bolnim, dokler so le mogli biti poknoci. Glede urednika glasila ne bom komentiral, ker vidim iz dopisov, da je večina članov in društev za to, da postane glavni odbornik Jednote. Nedvomno 'bo tako sklenjeno tudi na konvenciji. Zaradi plač glavnih uradnikov in delegatov se bo že na konvenciji razmotrivalo. Bilo bi prav v teh časih, da bi se plače znižale, toda če se delavske razmere obrnejo na boljše, se bodo gl. uradniki čutili prikrajšane in bodo morali na izpremembo čakati kar do druge konvencije. čas za prestop iz mladinskega v pdrasli oddelek naj se podaljša do 18. leta. To so storile že nekatere druge organizacije. Večkrat se mi zgodi, ko obvestim stariše, da je čas za prestop otroka iz mladinskega v odrasli oddelek, da sem vprašan, zakaj ne bi počakali s tem do 18. leta, kot pri drugih društvih. športni sklad naj se opusti in mesto njega naj se ustanovi sklad, ki bi bil v korist brezposelnim in ostarelim članom, da bi se iz istega za nje plačeval >vsaj mesečni asesment. Ta konvencija bo morala posebno paziti, da se pod nobenim pogojem ne zviša asesment. že tega komaj zmagujemo in mnogi člani še tega ne morejo. Nobena konvencija ni imela pred seboj tako resnega problema brezposelnosti, kakor ga bo imela prihodnja. Izredno važno je, kako obdržati članstvo v Jednoti, če bo brezposelnost še kaj časa trajala. Ako pojde še nekaj časa tako naprej, se bojim, da bomo izgubili mnogo članov. — Z bratskim pozdravom, Anton Žagar, tajnik društva št. 44 JSKJ. Sharon, Pa. Pazno zasledujem dopise, tikajoče se razprav o pravilih, in na mojem potovanju po raznih naselbinah v Pennsylvaniji tudi precej slišim, kakšnega mnenja je članstvo. Potom tega sem prišel do zaključka, da je velika večina našega članstva za to, da ostane ime Jednote po starem in da za to ni treba izgubljati časa na konvenciji. Tudi vse razprave o kakšnem združevanju naj se opuste enkrat za vselej. Združitve so nam pokazale slab§ slike. Poprej nismo vedeli, kaj so simulanti, kmalu po združitvi pa so nam začeli peti simulantske pesmice. Dobili smo jih tudi precej v naše vrste, ker jim je konvencija priznala, da se morejo zavarovati za dva ali tri dolarje dnevno, češ, da moramo slediti duhu časa in -drugim organizacijam. Toda ta duh časa se je v tem oziru slabo obnesel. • Pred konvencijo sem priporočal glavne-rpu odboru in delegaciji, da naj obdrži le sklad za en dolar bolniške podpore. Zdaj le do tega prišlo po dragih izkušnjah. Kot večkratni tajnik in organizator društva, nisem vpisal nobenega novega člana za tri dolarje dnevne bolniške podpore. Zavedal sem se, da za tri dolarje se že izplača bolan biti, posebno če ima človek še par drugih organizacij, pa lahko napravi kar $8;0Q na dan. S tem se pa že izhaja. Podnevi se lahko spi, oonoči so pa nekateri še žganje kuhali, ki ga je žena potem čez dan 'spravljala v denar1; K6 aetti zahteval, da naj Jednota vpelje preiskavo, sem jih pa pod nos dobil, češ, kaj se vtikam v druga društva. Tukaj poskrbimo, da se vpelje strogost in da se prepreči simulanstvo, ime pa pustimo pri miru. Marsikje bi nam izprememba imena preprečila dobiti otroke v naš mladinski oddelek. Priporočljivo je, da bi se glavni urad premestil kam bolj v sredino članstva, na primer v Cleveland O., ali Pittsburgh, Pa. Kar se tiče plač glavnim uradnikom, si Jednota z znižanjem ne bo dosti prihranila in koristila. Edino plača glavnega tajnika se lahko imenuje plača, kar se pa plač drugih glavnih odbornikov tiče, so pa bolj napitnine. Glede dnevnic delega-gatov naj bi člani vpoštevali, da človek na potu ali v tujem kraju ne more tako poceni živeti kot doma. Mi vendar ne moremo zahtevati od delegatov, da bi beračili po hišah in bi tudi ugledu organizacije ne koristilo. O priliki neke konvencije v Pittsburghu, je imel neki delegat $2.00 dnevnice, za hrano in stanovanje pa se ponekod zahteva po $2.25 na dan. Jaz lahko preživim sebe in svojo družino za dva dolarja na dan, če sem pa na potovanju, pa dva dolarja sam lahko potrošim in bom še lačen zraven. Malo jih je, ki imajo prihranke, da bi lahko iz svojega dolagali za izdatke o priliki konvencije. Bodimo torej gentlemeni ter plačajmo naše delegate pošteno. Ce hočemo imeti dobro blago ali dobro delo, moramo za isto pošteno plačati. Priporočal bi 14. konvenciji, naj bi se samo na konvenciji sprejete izpremembe natisnile v drobni knjižici, pravila pa naj bi ostala kot so. S tem si prihranimo veliko izdatkov ,ki bi jih imeli s tiskanjem celotnih novih pravil. Natisnili naj bi se v posebni knjižici samo dodatki in izpremembe. Vsaka štiri leta izda Jednota velike vsote za tiskanje novih pravil, katerih pa večina članstva znotraj nikdar ne vidi. Pravila so dosti dobra zdaj, le male izpremembe se naj napravijo tu in tam, pa bo O. "K. Ena izprememba naj bi bila, da se dovoli članom mladinskega oddelka ostati v mladinskem oddelku do 18. leta; kdor bi hotel pa bi lahko prestopil že s 16. letom. Konvencija naj izvoli pomožnega tajnika, ki naj bo stalno vposlen v glavnem uradu. Urednik-upravnik naj postane član glavnega odbora. Podpora naj ostane po starem. Pasivnost naj se vpelje za dve leti. K sklepu želim 14. redni konvenciji JSKJ mnogo uspehov ! Anton Zidanšek, član društva št. 174 JSKJ. Waukegan, 111. Skoro vsi, ki se udeležujejo razprav o pravilih v našem glasilu, se bavijo tudi z bolniško podporo in kako preprečiti sj-mulantstvo in izkoriščanje bolniških skladov. Nasveti so različni, toda dvomim, da bo kateri kaj koristil, kajti bolj ko se piše in kritizira v našem glasilu, več simulantov je. Da bi se iznebili simulantov, bi bila edina pot odprava centralizacije, vsaj prisilne. Naj bi se dalo na prosto yoljo posameznim društvom, katero hoče biti v centralizaciji, lahko ostane, katero pa hoče samo skrbeti za svoje bolnike, naj pa dobi svoj delež iz jednotinega bolniškega sklada. Morda bo kdo rekel, da to ni bratsko. Na to bi se lahko odgovorilo, da tudi ni bratsko, če me kdo izkorišča. Jaz bi odklonil bratstvo svojemu* lastnemu bratu, ako bi videl, da me izkorišča. Torej, ako se hočemo rešiti te nadloge, naj konvencija sprejme prostovoljno centralizacijo. Ako bi društva sama plačevala bolniško podporo, bi gotovo pazila, da bi jih simulanti ne izkoriščali, in gotovo se ne bi menjavala v bolezni mož in žena, kot se to dogaja zdaj. Jaz sem izrazil svoje mnenje, članstvo in delegacija pa lahko isto vpošteva, če hoče, Če noče, pa tudi dobro. John Zalar, predsednik društva št. 94 JSKJ. o------------------------ DOPISI Pittsburgh, Pa. Zapisnik osme redne seje Zveze JSKJ za zapadno Penn-sylvanijo, ki se je vršila 29. maja v Slovenskem domu v Pittsburghu. Predsednik Ivan Varoga otvo-ri sejo točno ob 10. uri dopoldne, pozdravi navzoče zastopnike društev in pravi, da edino v složnem in premišljenem delu lahko pričakujemo napredek Zveze in njenih podrejenih društev. Nato se pregledajo poverilnice, ki so najdene v redu. Zastopniki so bili sledeči: Rudolph Pleteršek za društvo št. 4; Joseph Pogačar, John Jurgel in Ignac Podvasnik za št. 26; Frank Šifrar in Frank Vehar za št. 33; Anton Kosoglav in John Zupančič za št. 40; Frank Virant in John Miklavčič za št. 29; Mihael Kastelic in Alex Škerlj za št. 116; Frank Mikec in Martin Žagar za št. 149; Anton Kumarca za št. 175; Anton Klemenčič in Joseph Jelovčan za št. 203; Katarina Rogina in Mary Čadonič za št. 182; Louis Kompare za št. 196. Predsednik vpraša zastopnike, če imajo od svojih društev kakšna posebna naročila. Vsi izjavijo, da nimajo posebnih naročil, da pa bodo po svoji najboljši razsodnosti delovali in razpravljali le v smeri na j večjih koristi za J. S. K. Jednoto. Zapisnikar J. Sneler nato prečita zapisnik prejšnje seje, ki se z malimi popravki sprejme. Sledi čitanje računov, po tajniku J. Žigmanu, katere potrdijo blagajnik in nadzorniki kot pravilne. (Dalje na 7. stra'ni) * yVotJa Doba" GEABIEQ JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanihe Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naroinina ta ilant 7te letno; ta neilane $1.50, ta inozemstvo (2. OFFICIAL ORGAN f of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.79 pur year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VIII. NO. 25 Bodimo previdni Dandanes živimo v časih, ko je treba paziti na vsak dolar, na vsak cent. Par dolarjev včasi odloča med skromno eksistenco in pomanjkanjem. Milijone ljudi je brez dela že mesece in morda leta, ki se preživljajo s skromnimi prihranki prejšnjih, boljših časov. Vsi ti ljudje iščejo prilik, da bi dobili kakršnokoli delo in si vsaj nekaj malega prislužili. Te obžalovanja vredne razmere pa izrabljajo brezvestni izkoriščevalci, da z obljubami dela in zaslužka izvabijo zadnje cente prihrankov iz neizkušenih, lahkovernih in pre več zaupljivih ljudi. Za težke tisočake in morda za milijone dolarjev so bili že osleparjeni lahkoverni ljudje po mamljivih oglasih v časopisju. Res je, da je večina oglasov poštenih, toda med njimi so tudi zavajalni ali vsaj sumljivi. Zvezne oblasti so sicer neprestano na delu, da izsledijo nepoštene oglaševalce in jim dajo občutiti vso strogost postave, toda predno se to zgodi, je morda nasedlo že tisoče poštenih ljudi raznim sleparjem. Občinstvo mora torej samo v prvi vrsti paziti in rabiti lastno pamet v takih zadevah. Glasilo J. S. K. Jednote sme, glasom pravil, sprejemati le poštene oglase. To je seveda precej široka označba, oziroma določba, ker vsaka oseba ali tvrdka se mora smatrati 7a pošteno, dokler se ji nepoštenost ne dokaže. Upravništvo torej odklanja vse oglase, katere smatra sumljivim. Smisel gori omenjene določbe naših pravil je nedvomno obvarovati člane izkoriščanja potom oglasov. Vsekakor je bolje odkloniti par dolarjev zaslužka za oglase, kot pa se v slučajih sumljivih oglasov izpbstavljati nevarnosti, da bi Člani potom istih morda bili oškodovani za stotine ali tisoče dolarjev. Vsi pošteni ogla,sevalci so nasprotni zavajalnim oglasom, istotako vsi pošteni listi. Kljub temu jih nikoli ni mogoče čisto izločiti, zato mora občinstvo v tem oziru mnogokrat rabiti svojo lastno razsodnost, če neče biti oškodovano. V ra.zmerah kot so sedaj je povsod dovolj izučenih in neizučenih delavcev na razpolago. Glasom neke statistike je v Zedinjenih državah okoli osem milijonov brezposelnih delavcev; verjetno pa je, da jih je še več. Vpričo tega je vsakemu umljivo, da je iskanje delavcev za to ali drugo delo potom oglasov zelo sumljivo. Istotako je sumljivo, če se zahteva od prospektivnih delavcev, da vložijo gotovo vsoto gotovine v obstoječe ali nameravano podjetje, v katerem se jim obljubuje delo. Pisec teh vrstic je mnenja, da je v deželi dovolj kapitala na razpolago za obratovanje podjetij, ki so solidna ali ki se jim obeta uspeh. Ljudje, ki lastujejo tak kapital, imajo na razpolago tudi eksperte, kateri lahko pro-najdejo, kje je kapital varno vložen in kje ne. Verjetno je, da so nekatera obstoječa ali nameravana podjetja pošteno upravljana ali pošteno zamišljena, da pa niso vsa, imamo najboljši dokaz v tem, da je mnogo podjetij z. lepimi naslovi propadlo ali pa so ostala samo na papirju, vložniki pa so se za težko prihranjene novce obrisali. Priporočljivo je torej, da smo jako previdni, predno se odločimo za solastnike kakšnega nameravanega podjetja, kjer se nam obljublja delo in zaslužek. Posebne previdnosti je treba, kadar so ta podjetja daleč, v krajih, katerih razmere nam niso znane. Hoditi iz kraja v kraj za delom je v teh časih jako riski-rana reč. Vsi vemo, ali bi morali vedeti, da je dandanes povsod delavcev več kot preveč, in če se delavske razmere ■zboljšajo, bodo logično najprej na vrsti prejšni delavci, no vinci pa bodo prišli šele zadnji na vrsto, če bodo sploh prišli. V kraju, kjer smo poznani, imamo gotovo nekaj prijateljev, ki bi nam v skrajni sili bili pripravljeni pomagati dejansko ali s priporočilom. V tujem kraju na kaj takega ne moremo računati. Za potovanje v tuje kraje morda porabimo zadnje cente naših prihrankov, in lahko se zgodi, da ostanemo v obcestnem jarku brez sredstev, brez znancev in brez pomoči. V drugem členu naših pravil je zapisano, da J. S. K. Jednota tudi “praktično izobražuje svoje članstvo,” in v smislu te izjave so v tem članku navedeni opomini popolnoma na mestu. Jednota je skupina članov, in čim boljše bodo situirani njeni člani, tem boljši obstoj ji je zagotovljen. Brezvestnih ljudi, ki so pripravljeni človeka pod eno ali drugo pretvezo oskubiti za njegove zadnje cente, se nikjer in nikoli ne manjka. Bodimo torej previdni, rabimo nekoliko našo lastno razsodnost in ne verujemo slepo vsaki lepi besedi, ki nam morda v nekem oddaljenem kraju obljubuje stalno delo in dober zaslužek. Konvenčna naznanila VAŽNO ZA DELEGATE Tem potom naznanjamo delegatom in delegatinjam, ter članom in članici glavnega odbora, da je bila naša prošnja za znižano vožnjo do Indianapolisa od železniških družb odobrena. Dobili smo koncesijo, na podlagi katere bomo potovali v kon-venčno mesto po takozvanem “Certificate” načrtu in bomo do Indianapolisa plačali celo vožnjo, nazaj pa samo polovično. Prej se je zahtevalo najmanj 150 potnikov, ako se je hotelo dobiti tako koncesijo, sedaj jih zadostuje 100 ali več. Vsak član konvencije in člani njegove družine, ki potujejo na konvencijo, bodo torej plačali do Indianapolisa običajno ceno voznega listka, za nazaj, če bodo imeli omenjeni certifikat, bodo plačali pa samo polovično ceno. V namenu, da bo’ vsak delegat in glavni odbornik upravičen do znižane cene, je potrebno, da se držimo sledečega navodila : 1. Vozne listke ali tikete do Indianapolisa, Ind., si moramo kupiti med 21. in 25. julijem, ne prej, in ne pozneje. Kadar kupujemo tiket, tedaj moramo vprašati agenta obenem za en takozvani “Certificate Plan Certificate.” Naj nihče ne vpraša za potrdilo ali “receipt,” kajti na podlagi potrdila se ne bo izdalo voznega listka za polovično ceno za nazaj iz Indianapolisa, Ind. 2. Kupiti si moramo vozni listek in dobiti omenjeni certifikat najmanj pol ure pred odhodom vlaka. ' 3. Gornjih certifikatov se ne Jobi na vsaki postaji, zato se priporoča, da se vsak izmed nas že par dni prej prepriča pri agentu domače železniške postaje, če ima take certifikate. Ce jih nima, tedaj nam bo igent povedal za bližnjo postajo, kjer se taki certifikati izdajajo, in v tem slučaju si kupimo tiket samo do dotične postaje in tam si potem kupimo istek do Indianapolisa in obrnem dobimo tam tudi certifikat. 4. Takoj po prihodu v In-iianapolis se ima omenjene certifikate izročiti glavnemu tajniku ali glavnemu predsedniku. 5. Železniške družbe ne bodo vračale nobenega denarja v slučajih, kjer je potnik pozabil vprašati za omenjeni certifikat. za to je vrlo važno, da si vsak lelegat in vsak glavni odbornik istega preskrbi. Delegat je in glavni odborniki, ki pridejo v Indianapolis, Ind., brez navedenega certifikata, bodo morali tudi za nazaj plačati celo vožnjo, in ker se Jednote ne bo moglo za to kriviti, bodo polovico morali trpeti i/, svojega žepa. 6. Vsi člani in članice 14. konvencije so naprošeni, da gornje navodilo natančno prečita jo. in da se po njem ravna-io. Priporočljivo je tudi, da izrežejo angleški tekst tega navodila, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje, da ga v slučaju potrebe lahko pokažejo postajnemu agentu. Z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, glav. tajnik. o-------------- Ivan Zorman: POLETNA PESEMCA Naš mladinski oddelek je Usta rezerva, iz katere dobiva J. S. K. Jednota v lem času največ pritoka in mlade življenjske sile. Iz trga vzroka bi morali pridobivanju članov v mladinski oddelek posvečati največ jo pozornost; društveni uradniki, posebno tajniki, pa lahko organizaciji mnogo koristijo, če mlade člane ali njih staviš e pravočasno opozorijo na ugodnost prestopa prvoimenova-nih v odrasli oddelek. Je danes res modro nebo, da nikdar tako? Res lepši in slajši je klic razživi jenih ptic? Je žarnejši cvetja lesket in rose trepet? Je bujnejše klasje polja, zelenje gora? Kaj res bolj veselo šume gozdovi, vode? Mehkejši je sapic pozdrav iz sinjih daljav? Nič lepši ni zemlje sijaj, kot bil je nekdaj. Oj draga, dar višje moči si dala ji ti! VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) je o priliki povratka naprosila mestno upravo v New Yorku, naj ji ne napravlja nikakih javnih sprejemov, ampak naj tisti denar rajši porabi *za podporo brezposelnih. S tem je punca pokazala, da ni samo korajžna, ampak tudi pametna. * Uprava opere v Baltimoru je ob zaključku sezone izkazal n $12.72 čistega dobička. To kaže, da so poročila o depresiji pretirana. * Poljedelska družba v South Carolini, ki je bila ustanovljena leta 1785, je Georgu Washing-tonu poklonila tnal srebrn kip v priznanje za vzgojo najfinejših in naj večjih oslov, če družba še danes obstoja in če bi se odločila dajati srebrne nagrade za naj večje osle, bi v enem tednu bankrotirala. * Pred tednom je bilo poročano, da je clevelandski rojak Oglar z enim samim udarcem svoje močne pesti zbil na tla oboroženega roparja kot muho. O tem činu ne more imeti najmanjšega dvoma tisti, ki je kdaj slišal ploskati prijatelja Oglarja pri kakšni prireditvi v Narodnem domu. K Neka rojakinja mi je dne 13. junija poslala šop lepih peonij, ki že nad teden dni krasijo slavno uredništvo. Pri tem je pripomnila, da četudi ni 13. junij moj god, naj si kar mislim, da je. Popolnoma pravilno. Moj god je vse tiste lepe dni, ko je narava zasuta z žarnimi vrtnicami, potonkami, nagi ji in snež-nobelim cvetjem jazmina in ka-talp. Prejel sem iz raznih krajev tudi več prijaznih pismenih čestitk. Lepa hvala! Morda bodo počakale prave sezone, če jih spravim na ledu. Tistim, ki tega ne vedo, naj bo povedano, daso me stariŠi izročili ob rojstvu v varstvo Antona Puščavnika, tistega, ki ima opraviti s prešiči. Jaz na tihem seveda upam, da pri tem niso imeli v mislih gesla “svoji k svojim!” A.J.T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) * Najnovejšo poletno pesemco izpod peresa našega ameriško-slovenskega pesnika in skladatelja Mr. Ivana Zormana najdejo čitatelji na drugem mestu tega lista. Društvo Triglav, št. 144 JSKJ v Detroitu je tekom enega tedna izgubilo kar dva člana iz svojih vrst. Dne 10. junija je preminil sobrat George Burcar, ki je sVoječasno vrsto let bival v Calumetu, Mich. Zapušča enega sina in pet hčera. Dne 17. junija pa je po daljši bolezni jireminil član John Bernik, ki zapušča soprogo in osem otrok. * V DiamondviHe, Wyo., je dne 15. junija umrl rojak John Waite, star 69 let. Pokojnik je bil rojen v trgu Ljubno na bivšem Spodnjem Štajerskem. V Ameriki, in sicer največ v okrožju DiamondviHe je bival okoli 30 let. V Kemmererju, Wyo., zapušča enega 'sina, enega pa v starem kraju. Bil je član društva št. 27 JSKJ. Dne 18. junija je v Diamond-ville preminila sosestra Mary Kochevar ,dolgoletna članica društva št. 27 JSKJ in soproga društvenega predsednika. V treh dneh je društvo izgubilo kar dva člana. * Iz Braddocka, I>a-> se poroča, da je tam dne 13- junija po kratki bolezni umrl znani rojak Frank Čehovin. V Brad-docku zapušča bratranca, v Lo-rainu, O., brata Jerneja in bratranca, v starem kraju pa stari-še. Bil je član društva št. 3] JSKJ in SSPZ. IZ URADA GLAVNE-GA PREDSEDNIKA Delegati za 14. redno konvencijo J. S. K. Jednote so izvoljeni, predlogi odbora za provizorična pravila so v tisku ter se priobčajo tedensko v našem glasilu Nova Doba, razprave k izboljšanju pravil in uprave pri naši jednoti so v polnem razmahu, sploh se zdi, da so dani vsi pogoji, da postavimo našo organizacijo na boljšo in trdnejšo podlago. Dopisniki se v splošnem poslužujejo dostojne kritike, kar jim je v čast. Odkrito rečeno, me veseli, ker vidim toliko zanimanja od strani članstva. Mnogi dopisniki so se v prvi vrsti dotaknili imena Jednote, toda vsi argumenti za spremembo ali proti so bili dostojni in bratski. Res je sedanje ime nekoliko v protislovju z našimi pravili in morda res nekoliko škodi pri pridobivanju naše mladine. Naša pravila govore, da se sprejme vsaka oseba moškega ali ženskega spola, ki je belega ali kavkaškega plemena, brez ozira na narodnost ali versko prepričanje, če ni drugih zaprek, seveda. Mladina kavkaškega plemena kajpak pripada različnim veroizpovedim. Torej v tem bi utegnila biti zapreka za pridobivanje mladine drugih narodnosti. Sentiment članstva pa je, kakor razvid im iz razprav, po večini, da ostane staro ime, zato ne vidim potrebe, da bi s to zadevo izgubljali čas in denar na konvenciji. Mi verujemo v demokracijo in odloče-vanje večine, zato se bomo pokorili tudi v tej zadevi sklepu večine. Druga važna zadeva, kateri posvečajo dopisniki mnogo pozornosti, je “premestitev glavnega urada.” Na zadnji seji glavnega odbora je bil izvoljen poseben odbor, ki naj dobi vse potrebne podatke glede te zadeve in poroča na konvenciji. Da smo izvolili th odbor, so nas prisilile razmere. Stavba, v kateri se zdaj nahaja glavni urad, ni dovolj velika za uradne prostore in za spravo dokumentov, ki jih je treba hraniti in katerih je vsako leto več. Ko je seja glavnega odbora izvolila ta pododbor, pa ni imela v mislih, da bi se glavni urad preselil kam iz države Minnesote, kot to priporočajo nekateri dopisniki. Temu odboru je bilo naročeno, da preskrbi vse potrebne podatke glede tega v mestu Ely, v mestu Duluthu in mestu St. Paulu, katera mesta so vsa v Minnesoti. V državi Minnesoti je bila naša organizacija ustanovljena in in-korporirana, ima tam veliko število članstva, in priznati je treba, zelo agilnega članstva za našo Jednoto. To mnogo šteje in na to se je treba ozirati. štirinajsta redna konvencija bo morala poleg drugih važnih zadev rešiti tudi izredno važno vprašanje, kako pridobivati novo članstvo in kako obdržati članstvo v Jednoti. Temu vprašanju posvečajo zavarovalnin-ske družbe in razne bratske podporne organizacije največjo pozornost in skrb. V listu “Fraternal Monitor” sem čital, da je v letu 1931 petnajst bratskih organizacij pridobilo 57,891 članov v odrasli in 36,838 članov v mladinski oddelek. V tem seznamku pa niso vštete tiste bratske organizacije, ki so pridobile manj kot 500 članov. To dokazuje, da kljub izredno slabim razmeram, ki vladajo v deželi, se ljudstvo oprijemlje bratskih podpornih organizacij, ker so one v resnici naše edine prijateljice v nesreči. V naši Jednoti je znatno pridobivanje novega članstva mogoče le, če za organizacijo zainteresiramo našo mladino ter ji polagoma izročamo vodstvo pri društvih in Jednoti. V tej smeri smo že nekoliko poskusili s takozvanim športnim fondom, katerega namen je bil pridobivati mladino potom športa. Ideje. se je deloma obnesla, vendar ne tako, kot smo pričakovali. To Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. I*®1 111. GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN. 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E., Duluth, Min* 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. p 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, r ■ x 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI., Chicagu- Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. n 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P' .,ft naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P°sl L jb predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih ciai bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. 4 n iZP^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov m membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cia« Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovani za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ^ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev jjj obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z člani ali članicami. KONVENČNA NAZNANILA PROŠNJE IN PRITOŽBE vloži*1..1 pr- Vsako društvo, posamezni član ali članica, ki želi »*'" 14. redni konvenciji JSKJ, katera se bo vršila v Indian^^ j]i Indiana, v tednu 25. julija 1932, kako prošnjo, Pr*t0iottieie priziv, MORA isto poslati glavnemu uradu JSKJ °e P kot 15. JULIJA 1932. To je potrebno zato, da bo glavn' v stanu pripraviti vse spise, kajti vsega jednotinega ar bo vzel na konvencijo. ^ Vse prošnje, pritožbe ali prizivi, pa najsi prihajaj0 0 jeoi) otev ali posameznih članov, morajo biti legalizirani (P° ^ f po društvenem odboru in opremljeni morajo biti društvenim pečatom. Prošnje, pritožbe in prizivi, k> ne, ^ v taki obliki poslani glavnemu uradu, ne bodo Pre^oZ^-tji, ^ venciji. Tudi ne bo nobena stvar predložena konve*1 dospe v glavni urad Jednote po 15. juliju. To naznanilo bo priobčeno v Novi Dobi trikrat, da se imel nihče prilike izgovarjati, da mu ni bilo znano. y ^ ^ ko bo to naznanilo prvič priobčeno v uradnem 8^aS*^rej ^ ^ t 15. julija, bo imelo vsako društvo vsaj še eno sejo» slehernemu dana prilika, da si svoje stvari uredi v do roku- . E Z bratskim pozdravom, . . jk> (|, ' ANTON ZBAŠNIK, glavni t»J ^ v s ov !fth; h Itd !iPp 'dc ,ftir Hi in es£ \ S 'H loo "eta; in % ■e 'ent 'Hi '0! 'M ’»c »ha S( *fo fw -M najbrž iz vzroka, ker mladina ni v tem oziru dobila zadostne kooperacije od strani odraslega članstva. Vzrok za premajhno kooperacijo pa je zopet v tem, ker se starejše članstvo v splošnem ne razume na tukajšni šport. In ker ni bilo zadostnega zanimanja od strani odraslega članstva, je mladina sicer pridobila precej novih članov, ni pa jih obdržala. Če hočemo pridobivati novo članstvo in isto tudi obdržati v organizaciji, moramo v prvi vrsti paziti, da se izognemo naklad ali izrednih asesmentov. Naklade so naj večja rak-rana za vse naše podporne organizacije. Ako pa se hočemo odkrižati teh, morali bomo znižati ogromne vsote podpor, katere plačuje naša Jednota. Gojiti 'šport je priporočljivo še nadalje, toda to bo skoro gotovo najboljše na način, da se pri starejših društvih ustanovijo takozvani športni odseki. Nekaj takih športnih odsekov že imamo pri starejših društvih, in skoro edino tam beležimo lep napredek, ker dobiva mladina kooperacijo od starejših članov. Mnogi dopisniki so se dotaknili tudi plač glavnih uradnikov in jednotinih uslužbencev ter dnevnic delegatov. Saj bi bilo na en način dobro, da se znižajo plače, vprašanje pa nastane, koliko bo to koristilo organizaciji. Res dober uradnik lahko neprimerno več prihrani organizaciji pri poslovanju, kot bi se moglo kdaj s krčenjem plač. V današnjih časih bi morda res dobili na ponudbo glavnega tajnika, ki bi bil pripravljen delati za $150 na mesec, toda iz lastnih izkušenj vem, da je za malo denarja “malo muzike,” in če jo je dovolj, utegne biti slaba pod vsako kritiko. Isto bi ve- ' 1$ v o ljalo glede urednika ^ ] drugih plačah ne g°v0l ‘ ^ v‘“ <1^ -o le bolj nekake nagrat ji»'’ liko odgovornost, k a t c j« | vsak glavni uradnik. ' ^ > mi zdi, na primer, da P, p]a‘v ^ nik od svoje “briljantn® še ni mogel ničesar P1'1*11^ ie^ deževne dni. Mogoče J ^1 kaj kriva točka 4. v Precej stroškov bi se jjjv, hraniti na konvenciji c stvarno in premišljen0 . jgltf1 in debatirali. Radi tega no priporočal cenjeni111 .^ tom, da bi prišli na p^'1 pripravljeni. Odbor * * zoricna pravila se . p f#. 'dil, da je predložil ge. Dobro bi bilo, da preštudirajo te predl°8c ,fl nesejo seboj na konve"^, ^ je izpremembe ali do ‘. bemo gcntlemeni in I’1 ni v vseh ozirih brez potrebe “prazne s f . tili,” bodo naši zaklj11^,^ in konvencija bo lahk° v kratkem času, kar gotovo prihranilo Par Z bratskim pozdrav0 ^^ Paul gl. predsedn1 AKO SELElJ Ako bi se stopil ve- n .j vernem in južnem #o zemlje, bi se .voda \ vzdignila za 150 vsaj trdi dr. W. J- J član ameriškega vl'l0i» urada. Vzdignjena oceanov bi zalila ^ nišča, ki vključujejo « naj bogatejša mesta s^. ptP ,r ha zemska površina ^gli mnogo manjša, ker krajj' plavi le višje ležeči ^ ugh common usage connotes a feeling of disgust. j((j Seball, when the home team trails the visitors by a one-HppSoC.0re> fans from the neighborhood view the game with ^otlntment‘ came to see their team march to victory, i((j defeat. About the eighth inning, when the home team Mil one'two‘three, and all hope of victory fades out, some-I say; “This game gives me a headache!” |L?ac^-e itself means “ache or pain in the head.” Youngsters headaches after overeating, when in all probability I 8 of sweets is liberating too much energy that is not p readily. Adults, too, have their headaches. In most Efficient amount of exercise will drive the nauseating away, but, sometimes it is necessary to drink plenty of counteract the poisons produced, as a “byproduct,’’ ^ all-night revelry, paying homage to Bacchus. ■|.f school, weekly assemblies in the school auditorium ,.e^ upon with disfavor by some students. Assemblies Cons*st of a short talk by the principal outlining gen-l'th rUc^ons- and student participation. It may be a drama ^eeclass in public speaking is to present. Very frequently speakers are invited to talk to the student body. After y listening for about half an hour, the student body will ^stless, unless a dynamic« speaker is on the program ^ hold an audience with his eloquence. oh^ an orclinary program of the school assembly one is 'Ini'1 *h Car many murmurs to the general effect that “this gives i aciache.” j °°1 assembly can be compared in many ways to the H|, eetings. Both have a general order of business that ^atHttendecl Then follow participation by members, ^ may be short sketches, debates, a program of music, \\y betimes, although rarely, a speaker is invited to give t IS YOUR LODGE A HEADACHE? ■K,r*'Unately, our English-conducted lodges do not go out of y to engage speakers for their regular monthly meet-etl it is to their advantage to have outsiders participate, ut i° su&£est new ideas. ■> Come back to headaches. Do the members of your ju«1" V/ 'niPlain about the meeting as being one great big head-^hand, you may be tempted to say “of course not.” C may disagree with you. To them some of the regular iiy So^atherings are nothing else but “big headaches.” And Vh ^erhaps the president has not given any study be-H 0j, as to how he will conduct the next meeting. General business lags, instead of moving lightly and swiftly. Vt eetin«s li^45 aH forms of group participation must be u with smooth staccato precision. |ei‘ jen'^ k°p. .. )(i I1' if V> ik- 0 it ’"j. d y iti*5 ill ,pr!i i v > & \ef $ tr»' y 4 j/ j/ / A 4 K j>‘ V l> > /' A0' GOING HOME ear, tired heart, we’re going home, fudging down a country lane; 'j e’re going home, tired heart of mine, f^id we’ll never roam again; e’re going home to a garden, here laughter lingers in wind-swept trees; e’re going home to a garden, died with golden honey bees. vj^e’re going home to a garden, -here the dreams of yesterday ^ alk softly down a flowered path, v” meet us at dawn of day; e’re going home, where the sunbeams 88 the dew in the heart of the rose, home to the winding brooklet, here the violet in the shadow grows. ^ e re going home, where there is no pretending, 0 heartache, no sorrow, no tears; vJJiftg home to the childlike happiness p ® left in faraway years; v^iftg back to the lingering twilight, here the peaceful calm lulls us to rest; back where God in His goodness* *th happiness our garden had blest. J?ftly at twilight we’ll wander, ^red heart, just you and I, * *th the-dreams we left behind us . the years just gone by; ^d we’ll dance and laugh in the moonlight, fid we’ll never roam again the flowering garden of happiness a little country lane. Christine Troya, Berkeley, Cal. »0, Ž*8 Gertie says that thing about those ^‘^mas is that they 2f bum anatomy -o- Owen: When can I expect payment on that debt you owe me? Moore: Always. We are pleased to announce that our application for special fare rates to our convention has been approved. Concession of one and one-half, fare on the so-called “Certificate Plan’’ has been granted and will apply from all points of the territory from which delegates are expected to our convention. It has been agreed that if there is an attendance at the convention of not less than 100 members of our organization, holding regularly issued certificates, from points from which the Certificate Plan reduction is authorized, showing the purchase of going tickets at regular one-way tariff fare, the certificate will be validated by a Special Agent of the carriers, thus making them good for purchase of return tickets at one-half fare of the regular one-way fares applying from Indianapolis, Ind., to original starting point via the same route traveled on the going trip as shown on the certificate. In order that each and every delegate will be entitled to this special rate, the following directions are herewith submitted for their guidance: 1. Tickets at the regular oneway tariff fare for the going journey must be obtained only between July 21 to July 25, both inclusive, not earlier and not later. Be sure that, when purchasing- going- .ticket, you request a “Certificate Plan CERTIFICATE” from the ticket agent. Do not make a mistake of asking for a “receipt.” 2. Present yourself at the railroad station for ticket and certificate at least 30 minutes before departure of train on which you begin your journey. 3. Certificates are not kept at all stations. It is suggested that you inquire at your home station and ascertain a few days in advance whether or not agent can issue through ticket and certificate to Indianapolis. If not, the agent will inform you of the nearest station at which they can be obtained. In such case, you should purchase a local ticket to the station which has certificates in stock and from there buy a through ticket and at the same time asl( for and secure a “certificate plan” certificate. 4. Immediately on your arrival at Indianapolis, Ind., you will present your certificate to the supreme secretary or the supreme president. 5. No refund of fare will be made by the carriers because of failure to obtain a proper certificate when purchasing going ticket, conseqnently every delegate and supreme officer must secure said certificate at the time of purchasing ticket for Indianapolis, otherwise he or she will be required to pay full fare for the return ticket. 6. Delegates are requested to read carefully and preserve the foregoing instructions and if necessary show them to the ticket agent at the time they are purchasing ticket to Indianapolis, Ind. Fraternally, Anton Zbašnik, Supreme Secretary. -------o-------- Just think ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 204 — 67th St.; Pittsburgh, Pa. Vice chairman: j. L. Zorti, 16S7 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111. Anton Vessel, 818 W. Birch. Chisholm, Minn. * * * Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Annual outdoor exhibition of specialized calisthenics will be presented by Slovene Sokols of Cleveland next Sunday, June 26, on the grounds surrounding Slovene Society Home, Euclid. O. Sokols of Collinwood and Euclid will also participate and help Cleveland Sokols celebrate their 35th anniversary. Over 250 athletes will take part in the extraordinary program. Further entertainment in the form of dancing and serving of refreshments will follow the exhibition. Slovenes of Cleveland can point with pride at the Sokpls for their active participation in gymnastics in the past, which has acted as a guiding beacon for many Slovene youths in developing a strong and useful body. A joint picnic will be held next Sunday, June 26. at Sygan, Pa., by united SSCU lodges and federations of SNpJ and SSPZ in vicinity. Proceeds of the picnic will be used to assist in the payment of lodge assessments for those members who have been hit hardest by the economic reversals. Certainly this affair deserves the co-opera-tion of all nearby cities and towns, for to help a brother and sister member in need is a true spirit of fraternalism. Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, of Cleveland will hold a picnic next Sunday, June 26, at Spelko’sfarm. A baseball game and a bowling match have been scheduled for that day as an added attraction. Proceeds of the picnic will go toward defraying expenses for the baseball team entered in the I. L League. Mr. Vatro Grill, editor of Enakopravnost, was re-elected supreme president of SSPZ at the.sixth convention held last: week in Pittsburgh, Pa. Mr. Rudolph Lisch, editor of Forum, official page for its English-speaking members, was elected second supreme vice president. Why Do We Have Conventions? Pittsburgh, Pa.—For banquets, entertainments, etc? No, those are only the byproducts. The real value in a convention is the exchange of ideas. Was there ever a time when the exchange of ideas, experience, methods and plans was more necessary? Don’t let the depression get you to thinking “nothing will do any good” and “nothing can be done about it.” We are at present surrounded with an atmosphere of anxiety and concern. The unsettled industrial conditions and political unrest the world over has keyed the public sense of observation to the highest pitch. We are ever on the alert for something new which would be an improvement over the old system of things. The delegates will, we earnestly hope, come prepared to serve only the best interests of our fraternal Union and to unite with others to preserve the stability and future safety of the members of South Slavonic Catholic Union. A convention is nothing more than a gigantic committee session. It is the representative for the members at home, the law making body of the society and it is to those delegates we look to construct an effective working program for the next four years. Let the delegates bear this in mind when they meet in Indianapolis, Ind. Let us not be swayed by motion or impulse of the moment to act against our usual good judgment, but let us keep the one thought in mind—that we meet to promote the future interest of the Union and to Safeguard our members and those dependent on them. If the delegates come prepared to do this, if they have a mutual desire to devote their efforts for the welfare of ail members and tho entire Union, I,hen we can be happy with the thought that tho 1-lth regular convention will go dowti in record as one of progress and evidence of true fraternalism. F. J. Kress, Chairman, National Athletic Board INDIAN SHORTS CONVENTION ANNOUNCEMENTS Summer Activity Planned IMPORTANT Notice is hereby given to all subordinate lodges and individual members of the SSCU having any grievances, or desiring to make any complaints against any lodge or individual member of the SSCU, and to all those lodges and individual members desiring to appeal from the decisions of the Supreme Judiciary Committee or the Supreme Board of the SSCU, and to lodges and individual members who wish to petition the Convention for special aid, or for modification of any ruling by the Supreme Board, to file all such complaints, appeals, petitions and applications in the Office of the Supreme Secretary of the SSCU at Ely, Minnesota, not later than July IS, 1932. All such complaints, appeals, petitions and applications should be submitted to the Supreme Secretary in writing, and the signature of the complainant, petitioner or appellant shall be certified to by the seal and signature of the officers of the subordinate lodge. No complaints, appeals, petitions or applications will be reported to the Convention unless they have been certified to by the local officers and filed with the Supreme Secrtary on or before July 15, 1932. ANTON ZBAŠNIK, Supreme Secretary SSCU. Betsy Ross Amplifier Hold Picnic on Spelko’s Farm Next Sunday, June 26; Public Invited A number of American-born Slovenes from all over the States will leave for Jugoslavia on June 24 on a tour especially provided for them. Included is Frank A. Sodnikar, managing editor of Cleveland Journal, weekly newspaper for American Slovenes, who will report on the trip. o— -------- SCHEDULE OF CLEVELAND SSCU TEAMS IN I.L. LEAGUE “A woman can make a fool of you in ten minutes.” “Ah, yes, but think of those ten minutes.” All Games at Gordon Park No. 6 Friday, June 24 G. W.’s vs. Pioneers. Wednesday, June 29 G. W.’s vs. Orels. Friday, July 1 Betsy Ross vs. Pioneers. Tuesday, July S Betsy Ross vs. S. Y. M. C. Friday, July 8 G. W.’s vs. S. Y. M. C. Chicago, 111.—Activity for the rest of the summer has been planned. Our last monthly lodge meeting was a huge success due to the fact that all of the lodge members were there and each had a good idea. Not only were all of the members there, but the president, vice president and treasurer were there, and on time also. Let’s have another one of these successful meetings on Thursday, July 14. The first of these activities is a beach party to be helfi on Sunday, June 26, to the beach that the majority choose to go to. We will start from our meeting place at 1 p. m. Our Treasurer Otto Spolar has just left his teens last Friday, and next year at this time will be eligible to vote. Leo Wm. Moore, Secretary No. 220, SSCU. o------------- Drinkwater: Wheezlegag is the star truck salesman of the organization. Swillbeer: Well, when he accompanies his wife on shopping days he’s nothing but a trailer. Cleveland, O.—Hello, folks, I just thought I’d drop in a line or two, so here I am plugging away. This really is the hardest job I’ve ever had. Pen pushing just doesn’t seem to agree with me, but I’ll go through with it, even if I chew this penholder to pieces. There’s more where this one came from. Now here’s the point I am driving at. Do you know that the Betsy Ross are holding a picnic June 26? You bet your life they are, and, boy, oh, boy, what a picnic! It’s going to be for the benefit of Betsy Ross ball players. You can save yourself the cost of having your suit cleaned, and that is usually a whole “buck.” With that “buck” you can purchase two tickets at 25 cents each for dancing. Did I hear someone say why buy two? You see, it’s this way, one for yourself and one for her. With the extra 50 cents you may either use for minor expense or if you see someone else would like to have a good time and has already chiseled a nickel out of someone’s pocket, help him along by donating the rest. This picnic will take place at Spelko’s grounds.. Of course, you have heard about it before. There is hardly a Slovene in Cleveland who hasn’t. Do you know the Betsy Ross are also having an indoor game between Betsy Ross and the Aces at 2 o’clock, and there is also a bowling match between Betsy Ross and S. Y. M. C. of Interlodge? Do you know who will furnish the music? Take one guess. Right! The popular Jack Zortz. No doubt you have danced to his wonderful music before, and will be glad to dance to it again. Hello, tickets! Since you arj? helping in the kitchen, fix me up with a bowl of “zup,” a jar of hoss-radish, and two crack' er3. No, I don’t want any tickets today. I’m at the Betsy Ross picnic now and the only tickets I’ll buy is for “anudder one o’ their picnics.” What i3 the use of buying other tickets when you can’t have as much fun as when the Betsy Ross hold a picnic. Boy, oh, boy, I always git my money’s worth when I go to something the Betsy Ross pul. on. Yeah, they got to be good to do what no other team wa? ever able to do. Oh-ho, so you know! Then why did you say you didn’t? Why, sure we have plenty of rooters at the games. You know, that helps the team along plenty. That’s what I always said, you can’t have a winning team if you don’t have someone who will always stick with it whether it wins or loses. Why sure, Tony is one of the best hitters on the team. Can always depend on Tony to deliver the goods. Boy, them people sure are enjoying themselves, aren’t they? Give me another ticket only leave the egg out this time. I hear Mike Krall is collecting for a milk fund. You say you’d give him a nickel, to go away each time he tries to collect? Gee, but this root beer tastes good. Don’t you hear an Airedale somewhere? Oh, gee! That’s Min over there in the corner, she’s always barking. Say, tickets, give me them last three “hot dogs,” then I got to beat it. See you again sometime. Tickets. Do you know the way out to the Betsy Ross picnic? If not, here is all the dope: Follow St. Clair Ave. all the way to E. 260th St. and you’re there. Easy, isn’t it? With a road as fine as St. Clair, with as little traffic, and with few bends in it, you could take your time and get out there in less than a half-hour from the heart of Cleveland. Don’t you think it would be worth your while to pome out there and have a good time? Those of you who expect to come out by street car, take any St. Clair-Nottingham car out to Nottingham, then take a bus. This bus will bring you to within a few hundred feet of the Spelko grounds. See you at the picnic,! Victor Jazbec, No. 186, SSCU. o------------ C. and M. Rangers, Attention! Ely, Minn.—A special meeting will be held at the Community Center Friday, June 24. 1932, at 7:30 p. m. sharp. Matters will be taken up concerning a Hardtime Dance to be given at the time and place picked out by the members. All members are asked to be present at this meeting so that opinions can be given concerning this dance by all the members. Joseph Mantel Jr., Pres. o------------ PAYMENT OF DUES Center, Pa.—Members of Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCU, who have not paid lodge dues are requested to do so on or befoi-e June 24. Antoinette Mozina, Sec’y. WHERE DOES SLOVENIA BEGIN? By R. H. Markham Betsy Ross News BLED (SLOVENIA) Where does Slovenia begin? Where everything is green and fresh and inviting. Where nature and men help one another. Where everything is in order; where buildings, fences and roads are kept up; where the meadows are as smooth as lawns and the forests as clean as parks. Where nothing is wasted, or “gone to seed,” or dilapidated. Where flowers beam from all the windows; where people carry burdens in very convenient hand carts rather than on their backs; where everyone wears shoes and stockings even in summer time; where the woods are full of hikers, the trains full of excursionists. Slovenia is a very neat and tidy little land in the very northwest corner of Jugoslavia. You come into it from the west through Italy and from the north through Austria. Its chief city, Ljubljana, where two main European railway lines meet, is a modest, bustling, beautiful place, strikingly characteristic of all Slovenia and the Slovenes. It is built about a lofty hill crowned by a huge old fortress, stretches out in several directions along the banks of streams and blends, on one side, into a vast, beautifully kept park which seems to extend to the furthest confines of Slovenia itself; it rejoices in a university, theater, opera, people’s home, several large hotels, a number of excellent stores, several huge restaurants and a fairground. It is not a gay, but a very*—- ■ G. W.’s Invited to Betsy Ross Picnic capital of Jugoslavia. King Alexander goes there every year with his family and is followed or preceded by most of the foreign diplomats attached to his court as well as being accompanied by many of his own ministers. All these attractions of climate, magnificent mountains, boating, bathing, good hotels and distinguished guests have made Bled the choicest summer resort in the Balkans—being rivaled only by Sinaia in the Carpathian Mountains, where the Rumanian royal family summers, but Sinaia has no lake. One can get excellent board and lodging in Bled at the finest hotels for from $2 to $3 a day. Bohinjsko Jezero or Lake, which is only a few miles from Bled higher up in the mountains and very near the Italian border, is wilder, larger, colder and more austere. It is quiet and somewhat secluded. A number of modern hotels and boarding houses nestle in the woods along its shores, good roads and railroads connect it with central Europe and from it winding paths lead up to many of the most magnificent and challenging mountains in Europe. Bohinjsko Jezero takes one out of the rush and strain of urban life, frees one from the burden of conventions, social obligations and crusades, delivers one from the urge of getting ahead or keeping at the front of the procession, and places him in intimate touch with one of the kindest, se-renest, and most majestic aspects of nature. With its massive, wooded mountains and the higher bare peaks, Bohinjsko Jezero challenges and invites you, but it will not pamper or coddle you and promises no banal distractions. Somewhat more genial and comfortable wooded resorts are Rogashka Slatina, Doberna, Rimske Toplitse and a number of others in the northeastern part of Slovenia, not so very far from the Austrian border. Lying mid low, forest-covered hills and clustered about natural springs, they are always cool and refreshing. They usually impose a wholesome regime of restful quiet upon the guests. Walks lined by ancient, tall trees, parks, fountains, tennis courts, excellent hotels, and good communications have made these hill resorts among the most popular in Jugoslavia. And for stalwart, robust, daring hikers Slovenia is one of Europe’s promised lands. The popular emblem of Slovenia, indeed, is the hiker’s feathered cap, short pants and clog-nailed shoes. An energetic tourist society has laid out trails to all the highest peaks and very attractive mountain huts abound, offering shelter at the end of the day’s journey. There are foaming waterfalls, raging rap- Cleveland, 0. — For outside sport activities, Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, has made arrangements to hold their first annual picnic on Sunday, June 26, on Spelko’s farm. Every form of entertainment will be held at their picnic. Special attractions for the day will be two indoor baseball games. Betsy Ross team will have two opposing teams to play in the strong Linnert Dairy team and the Aces. There also will be a bowling match game between the Betsy Ross five and the SYMC five. Dancing will be held in the afternoon and evening, music to be furnished by Jack Zorc’s three-piece orchestra. The Betsy Ross invites the George Washington lodge, and Collinwood Boosters to attend this picnic, as well as all other lodges and friends in the vicinity. There will be plenty of entertainment for the young and old, so let’s see you attend this picnic. Refreshments will also be served. The proceeds of the picnic will be used to support the baseball team. At the present, the following merchants have furnished the team with uniforms, and also backing them up: The Linnert Dairy, Village Market, Surtz Gasoline, Village Restaurant, Smith’s Barbecue, Eddie’s Confectionery, Perdan’s Market, Reese Gasoline, Krauss & Deck, Deal Hardware. Members of the Betsy Ross lodge and all other SSCU lodges are urged to consider the above merchants by patronizing them. The Betsy Ross team has won its first official league game on Friday, June 16, from the Orel’s, by a 3 to 2 score. The game was a pitcher’s battle all through the game between Brauer and Sodja, with Brauer having the edge over Sodja, his opponent. John P. Lunka, No. 186, SSCU. o------------- Cleveland, 0.—All members of George Washington lodge, No. 180, SSCU are requested to take notice of the Betsy Ross lodge, No. 186, SSCU picnic to be held next Sunday, June 26 at Spelko’s farm on St. Clair Ave. near Upson Rd. Committee in charge has promised a good time to all guests attending. I’m counting on you members to support your neighboring lodge in this affair. Since the first Monday of July falls on a holiday (July 4), the regular time of the lodge meeting, the date has been changed to Thursday, of the month. Place of the meeting is the St. Clair Bathhouse. Make it a point to remember this date. Those members who have not paid lodge dues for month of June can do so on Saturday, June 25, between 3 and 6 p. m., at my residence, 6526 Schaefer Ave. I would also like to remind those who have not made any returns on tickets for Valentine Dance, held Feb. 13, and the Baseball Social dance, to please settle up as soon as possible. It is impossible for me to give a complete report of the financial status of these two affairs without your cooperation. As a gentle reminder, I will again impress George Washington members and their friends of the Betsy Ross picnic to be held next Sunday. Loads of fun for all is in store, so be sure to come. Charles F. Kikel, Sec’y. ----------o------- Cleveland Playgrounds to Di stribute Milk and Crackers Work of Ancient Egyptians earnest, clean, self-respecting ( place. Its inhabitants are J thrifty, frugal and practical. Wherever you go in the town ] you see countless evidences of \ thought, care and skill. The \ outdor shops, the large market, ( daily filled with village prod- ; uce and with the handiwork of peasant homes, the toylike street cars that do their work very efficiently, the booths from which neatly dressed women sell the daily papers, the solid farm animals and jaunty . wagons, the yearly fair, always attracting great crowds of local people and exhibiting the products of hundreds of little shops and workrooms as well as of large modern factories—all reveal a virile, progressive, competent folk. There is little splurge and ostentation, but much hearty cordiality, a native sense of worth and the general utilization of all that nature offers. This is Europe and not the Balkans. Slovenia has always been on the western side of the millennial that has divided this part of the world into two parts. It is one with Switzerland, Austria and southern Germany. If you should fly from Bavaria across Austria into Slovenia, you could not tell where the borders are. If you should fly from Switzerland across Austria into Slovenia you would hardly know where one land ends and another begins, And you would find it all the more difficult because of the fact that in all the cities of Slovenia you would hear a great deal of German spoken. And'that is one of the reasons why Slovenia is so delightful a land in which to tour. Westerners feel at home here. It is not, to be sure, so quaint, exotic and queer as the Orient, but it is more inviting, reassuring, comfortable. It is one of the most picturesque places in the world, is easily accessible, offers cheap prices and affords visitors an unusual variety of pleasures and satisfactions. The place in which it takes the greatest pride is Bled, a deep, clear and warm lake, surrounded by lofty wooded mountains. One end of the lake is lined with excellent new hotels, baths, boarding houses and places of amusements, while the other is quieter and more reserved. Fleets of gay gondolas ply over the tranquil, limpid waters, many of them headed toward one of the chief spots of interest, a tiny green island, amid the whispering woods of which is an ancient church of myths and legends. At few resorts is better swimming to be found than in the deep, clear waters of Bled, and now a number of new large bathhouses make the best places along the shores available to all visitors. Tennis tournaments, water sports and other games add to the attraction of the lake. It has indeed become the summer Though the literature of the ancient Egyptians is extensive and interesting, the most note worthy work of this people is the system of architecture and art which developed. The industrial world, too, is under a heavy debt to the early dwell ers in the valley of the Nile, for many of the mechanical arts had their beginnings there. o------------- Wiff: You are so absorbed with gold you don’t even remember when we were married. Hubb: Silly! Of course I do. It was the day after I made that wonderful score playing against Bobby Jones. ids, natural bridges, mountain lakes, dark forest recesses and sheer, defiant crags; there are inns along obscure paths, sus pension sidewalks under men acing boulders, small mountain villages, woodmen’s camps and everywhere order, cleanliness and beauty, making Slovenia a thrilling and delightful place to tramp in. And when one has got enough of these mountains anc lakes, these staid villages anc stolid cities, church-crowned hills and frugal peasants, upon all of which the Teutons have left a deep impress, one may go by autobus or train to neighboring provinces, where the Latins and Venetians have lefi scores of little Venices or where the Turks have left an Orienta red-fezzed island of graceful minarets, or where gaunt mountains and bare black rocks guarded the only inviolable citadel of Christianity in the Balkan Peninsula—all in Jugoslavia.—The Christian Science Monitor. Trying Times East Palestine, O.—Officials of large corporations are finding themselves in difficult positions. The economic conditions are pinching them. They must put up a stubborn fight. One problem is only partially settled and another arises that is a more serious one. Many of them are spending sleepless nights. Fortunes collected during the past years are slipping from their grasps and they must stand guard day and night. Officials of many organizations are finding, too, that their duties are far more difficult than usual. Every day a new proposition arises that must be settled and settled quickly. All these troubles of today, as far as lodges are concerned, must be “cornered” and dealt with earnestly and quickly. It’s a difficult job lodge officials have today. The big questions are: “What shall we do?” “And how are we to do it?” And all the while the depression lingers on. J. J. Golicic, No. 41, SSCU. YOUTH AND THEIR DEMANDS Offer Assistance to Alj Groups Planning Picnic G. W.’S TRAMPLED Recreation Commissioner Dan Duffy of Cleveland, O., has an nounced that, with the help of the Physical Welfare Bureau of the Board of Education, milk and graham' crackers will be distributed daily on the city's 32 grounds and the board’s 50 play localities. Those children who can afford to pay will be charged a nominal price , of 2 cents each day. The others, less fortunate, will receive their supply free. The chief purpose of this distribution is to supple ment the meager diet of under nourished children, some o: whom have been so fed during the school year. Many contests and shows have been scheduled for the muny playground summer pro gram. The freckle, polka dot and red-head contest on Tues. day, June 21, will officially open the show and contest pro gram for the season. This will be followed on Thursday by the week’s feature, the baby show. This contest will be held on each ground at night, so that all parents can attend. Other contests that will be held dur-ing the summer follow: Pirate Day, Broomstick Derby, Novelty and Olympic Track Meets, Pet Shows, Barefoot Day, Doll Show, Tin Can Derby, Circus, Puppet Show, Houdini Contests, Nationality Night, Clay and Sand Modeling Contest. And to finish up a grand and glorious playground season, the week of Aug- ^as been set aside for Festival Week. This will include picnics and parades that will be planned for weeks before being carried out. SUGAR CANE DRESSES Our “sweet mammas will now have sweet dresses. Department of Agriculture chemists have discovered a way to turn sugar cane waste or bagasse (the waste from sugar cane after all the sugar has been squeezed out) into a high-grade cellulose, the base for rayon, that silky material so popular with the women folk. Cleveland, 0.—Final preliminary round of Inter-Lodge Baseball League came to a close Wednesday, June 15, when Pioneers took the long count from Zele & Sons- George Washingtons,, score being 7 to 2. “Pugs” Opalek hurled for the losers, allowing 15 hits and issuing two free tickets to first base, while Ted Miljenovic was the victorious moundsman for the Pioneers. Betson and Fabian of George Washingtons hit home runs in the first inning. To date Hab-ian averages 1.600 and Betson .411. Taking all into consideration, Zele & Sons should have won the game, but loose playing gave the Pioneers one of their easiest victories ever won in the preliminary round. During the week of June 20, George Washingtons will play two games. Last Tuesday, June 21, they encountered Betsy Ross, No. 186, SSCU, and Friday, June 24 will again face the Pioneers. All Inter-Lodge group “A” games are to be played at Gordon Park No. 6 diamond. George Washington rooters and boosters have made themselves conspicuous by the small number that attend games this season. Certainly a large number of members are interested in their baseball team. Show' your appreciation for what the players are doing on the field by attending future games. Mr. Joseph Zele, his sons and daughter have attended everyone of the G. W. games. This group is not only backing the team in the financial end of the game, but is interested enough to attend the contests. They have come out to root for the George Washington lodge team. Show your appreciation, members, by joining in. The Zele family is a real enthusiast of athletics. George Washington members can show the same enthusiasm as they do. Let us bear in mind that enthusiam is the thing that gets one home from third base, and it doesn’t matter if it’s in lodge work or play on the ball field. East Palestine, O.—We overheard a discussion of some youthful Slovene lodge members on the subject: Youth and Their Demands. It seemed to be a majority opinion that if the younger class of Slovenes did demand something from the elder members of their lodge it would be given slight attention. This being based on past experiences. We all know that in fevery lodge there are members who never fall in line with the majority. These men might be termed “negatives.” They always say “No.” Fortunately, they are not in the majority. And the majority rules! We believe that any demand of the younger class of Slovene lodge members, that remains within the limits of reasonableness, will be given the strictest attention by the majority of the elder members. This group is not blind to the factt that il’ the SSCU is to grow it must grow under the leadership of youth. The wiser lodges are nursing these young members of today, blending the necessary standard traditions of yesterday with the acceptable modern ideas of this youth, which in the later times to come will mean a stronger SSCU. J. J. Golicic, No. 41, SSCU. o------------- Cleveland’s Division reation, under Commissi0” Dan Duffy, offers free help I any group planning P10”* ’ ,"«u. any size, any place, any 1 ^ lor; This department in the ^eC.r c„ ^ oi tion Division, under the^ ir fesaj tion of Moseph E. Mid * ’ . gives free advice to picn'c i me gives free aid in preparing Oblj grams, furnishes certain n tog] perishable play equipmen Hi p, and supplies experience P ■ "j sto and game leaders for a norm ^ ^ charge if desired. „ ‘,e*U Mr. Middagh, who has D ^V( in charge of this work f01 -too; years, reports that each y ||ia shows a steady increase in 'eze utilization of this service y ^ k \ city. In the summer seaso - ^ 1930, 271 picnics received <4 Pr( from this department. ^ | M year this number showe * % \ cided increase to 313 ol-{ ,e?a accommodating a total o | 1 in < 220 people. , pjC. Of this latter number oiv nics, 67 used city equip1 f 'ta 133 applied for help °n he ^ programs, and 113 use ^ help in preparing the Vr0%. rif( and the services of the i j leaders. 3 0-------------—’ u v>c Č When we lack fit ivor< ' l P* really lack fit thoughts. , ciji ________________ . j Hooditch Beauty P*,W ^ By F. S. Tauchar Po SCENE THREE Hood. . % It is well past mdnight. re^' SV] itch, sitting in a rocking chair jjjefl15' ^ ing a lecture on marriage P 0ftei>- jw looks through the window Qu %vjth a e Sinks back into soft cus^‘?Iv[1 sol"6' ■. eČ sigh and resumes reading, w fancy t0* , j how, does not appeal to her ‘ , j • night. ,hat n'sl* '3 J She is wondering where j oU j could be so long. He never ■ 511« that late since they were mar ^ *0® jr(J. decides several times to go 0 j 3ga|:1 h. G forget about him, but again ' w,ajtiiiS J ■ comes back to her watchlu jnuf1 Iwg post. “I really don’t care » «j uliat he does,” she tellJ . f1^ he is not going to establish o0dne-4’ 5'tl sneaking out and staying .flg ii'e 'lie ^ knows where without even c* ^ rest'e5i \ Mrs. Hooditch is getting ’ 1 puts the book aside; her . •' . 0i back to home town . . • and __. dreaIIJj V “I just wonder,” she muses 1 ^„ul j contemplation, “what the t'l'11 nSeii,eh Sa be like by now if I have had ^ 11 ^ to Dick’s proposal ? . • • . je to *5. •'W more considerate and adapt*' j j men world than my spouse 1 < ^ ||w at ing to Phylis’ interpretations. $t\ j, separated, it’s because way ^ A” W-in his heart he still loves me ‘ tstepP k;, I being tied to such a cruel ^ U and whole night antagonizer. jor 6 me right! That’s what one jjffef*,, V ing loyal and faithful to an * . vvo , ft man. just wait, Hooditch, *a go on likfe this permanent^^ you’re not going to get away #jfl(|oj ^ Again she looks through ‘ c0rnef., V and spots two figures at tn tJiki ; ^ the block, gesticulating w ,tions V ’ ^ loudly—and changing PoS tt.er f?Ufa, steadily . . . She waits an pr^ : '>!,, hour, and finally, with a no* ,j «0 tation Hooditch rolls in. 5^ fys Mr. Hooditch (seeing ll'sho0e, t°1’" ;V dressed): “Did you just get Where have you been?” h'niWi,!l,e V,,. Mrs. Hooditch (glaring at mean countenance): “Never T®' J v ® I was! Where have you bee • g s , . ^ Mr. Hooditch (friend’s “ ( ] U fresh in his mind): “.YoU0„V.J \C (With resounding pounding s5 ( . . Vj ble.) You hear?! I am th® itu ?,s 'H inforces his hammering . g tt't ; -rjj. hands) in this house, and ; 1 (hie) will be run my way- ^ ( 0' Mrs. Hooditch (very hot a ); Oj tating of what might have ((lit ^ %) you don’t pipe down that ra j will be ‘running’ your way- ^ st<> . . great mind to crown you wi■ pro* You good for nothing, all iei#’ (»f !i('i violator of the eighteenth rre9jed | '>šj and—why, you could be a ^ * ( disorderly conduct alone. u u ple en u ’ to wake up the kids? Do as I will talk to you in the mo s| j, you will be back to your s . •> what have I done to be po . she 1 •/[ I such miserable life?” ( do*11 i j," tires with tears rolling ji 't|j( cheeks . . .) ..roris^r i« ;v Mr. Hooditch, greatly s 0v■ , < his rough methods didn I ({. Vt establish mastership at ^ jiis % all that he prepared to say j L Her tears were falling on n ^ molten lead. He felt s°T^cei ?gt ^ ; I ' cursed his friend who ‘n^UrSt. <(' this ungentlemanly °u^ .)e i ■(]j long, long time he sat at lisn $ , morsefully regretting his g ^ ,0 not so much for her PreaClIan (2\(te‘ * in the morning, but as a ^ ^s1 V are good at heart . . • ) w as \ tofore praised by all wome n husband in town. >s ; J( It seems that Mr. Hoodi rt(, slow, slow progress towar » s$i I ■, in his own home. Besides. ^ tu ti - him in the morning! —and we better not listen Do Not Trim Fruit Trees ’Till Leaf Buds Burst Comets stray into earth’s vision every so often, and astronomers hasten to make new calculations and check their readings on time and space. The 17-year locust, properly called the 17-year cicada, that swarmed over eastern Ohio last June, set the fruit tree experts to figuring again, and they have issued a new set of pruning regulations for the year. The experts have about, decided on “no pruning of fruit trees at all this spring.” 01' course, you should saw out the dead wood, clip off the interfering branches or those that rub against the house. But to decimate the wood- shoots, as you have in past springs, may prove costly. This cicada—let’s be scientific in these names—laid eggs out on the twig tips. She chiselled a little slit on the upper bark, rammed her eggs into the opening, and in doing so damaged the terminal growths. The chances are that those ends may break off this spring, now that they have dried out for a season, and branches that would have hung heavy with apples, peaches, pears and cherries the coming summer and fall, will flutter with just leaves in 1932. — o------------ Largest Orchid is Found In Australia up.’ Pioneers ........... 0 0 0 0 51 10—7 15 Zele & Sons ........ 2 0 0 0 0 0 0 0—2 15 Frank “Lefty” Jaklich. o-------------------- Police of Prague The police of Prague have been equipped with small trumpets and their orders are, “Toot first, then shoot.” The public has been told to “scatter when you hear the trumpet.” What is claimed to be the tallest orchid in the world, 45 feet high and bearing hundreds of beautiful flowers, has been discovered in Southern Queensland. One spike of flowers measures nearly six feet in length and a yard in width. The giant orchid grows in an almost inaccessible gorge, where no one is likely to find it unless guided there by its discoverer. HISTORY OF CIGARET The earliest reference to the cigaret occurs in literature in 1842 and 1843, where it is stated that cigarets were smoked in France and Italy. Laurence Oliphant is generally credited with the introduction of the cigaret to English society. It did not become popular, however, until 1870. dtiev Nan; Hiki vanje iz 3. strani) ,fli red pride zadeva a- Prečita se pismo o a glavnega porotne-. ra> ki naznanja, da gl. S* °dbor ni mogel v zade-y 'ar ukreniti, ker se je 'nahajal v bolnici in se pozvati na zago-Jjublja pa, da kakor hi-^ Porotni odbor mogel Prizadetega na zagovor, 8 0r'l- Zbornica nato prepusti zadevo gl. 11 odboru, s pripombo ev°i da takoj, ko isti na-(®°ra nastopiti v smislu ■ 111 Poslanih mu resolucij lr> raznih društev, ker k°nvenci j i je precej ^ Pa pride zadeva ne-l)re'd konvencijo, naj se izvoli odsek 12 de-jL ^ naj š pomočjo gl. j,*a odbora zadevo pre-sv°j odlok ali priporo- °^ijo konvenciji v kon-»itev. 'Sta , se priporočila drust-^ iz Herminie, Pa., ka-, e naj bi vzela ta zbor- («tffres’ druge naj se ^ konvenciji v razpravo ^ Se o pikniku, ki ga L Mrede Zveza JSKJ in SSPZ in SNPJ, ter L.® Priporočati članstvu 'h organizacij in osta-jj c'Hstvu, da v obilem jfj|J?0seti piknik, katerega jg 1Ce^ je namenjen v ple-Piknik se bo vr-v° 26- junija v Syga-(ft »5 °d Bridgeville, Pa. Cltani resoluciji Jurija omenja, da se v organizacij še na-lLKaj tisočakov bivšega inskega republičanske-^K.JGnja 'n da so tudi čla-rlt^ ^8PeVali v ta sklad, zastopniki mnenja, £ *.a denar razdeli med lile Nacije, ki naj bi ga Plačevanje asesmen-u£ih podpor potrebnim pti penjeni sklad je bil c* naroda in pripada Zbornica sklene, da , ClJa na prihodnji kon-® uJe na to, da tudi na-a stopi v Federacijo ®kih podpornih orga-^em so nekateri *',il1 Mnenja, da če bi se p* ^®en denar od biv- **' ftya °sl°vanskega republi-, praženja, bi se lahko [Ho s^lad skupnega jugo-Svetišča. evtl’ red pride nato It ^0 bolniških skladih. [Uk? Ze Poročano iz glav-&otu> se bo dvadolarski °vo sam uničil, in ne-“'fPniki so mnenja, da V^:'1 bolniki spravili nad V; S^ad *n da mu preti \ j p° daljši debati se _ 0 zaključka, da za r i) 111 take nevarnosti, ]V^. lc')a bolnike strogo ■i k, > ce se hočemo izog-S^nosH. Je bilo nato, da se Siv?0*'1' ° vr®* ena se" »-i p'k°v Zveze JSKJ za v ^ ^'nsylvanijo. Vršila Solq 0 3- juliJa ob de ^ilG (stari čas). Sle k... v kraja, kjer se bo p. Predlagane so na-iim h .lttsburgh, Center 111 i.'*1* (j\ yerona- Pri &la . tfJ. 1 večino glasov ’'wej Se vrši prihodnja V Center, Pa. sc p^a^a m°se^ •ča Za Vso družino sob l|ir> f,fi v znesku $14.25 Plača enomesečni i Vso družino sob. 1 Hi o ž i č, v znesku ^Hj.^'Snacija zvezinega j,' e za naprej složno % j1 korist Zveze JSKJ ^ j;-11 J- S. K. Jednote \ !)r°si, naj bodo tu-Predsedniku Zveze DOPISI Mi da ' Ako tako naklonjeni, kot so bili njemu. Stavljen in sprejet je bil nato predlog, da se sobratu Ivanu Varogi da javno priznanje in zahvala za njegovo dobro delo v korist Zveze, J. S. K. Jednote in našega naroda v obče. Sobrat Varoga se ginjen zahvali zborovalcem za lepe besede in vso naklonjenost ter pravi, da mu bodo vedno ostali v lepem in prijetnem spominu. Nato odda kladivo podpredsedniku Jos. Škerlju. Sledila je volitev novega predsednika Zveze ter je bil na to mesto soglasno izvoljen sobrat Anton Eržen. Na izpraznjeno mesto predsednika nadzornega odbora pa je bil soglasno izvoljen sobrat Rudolf Pleteršek. Podpredsednik Jos. Škerlj opozarja zborovalce, naj ne pozabijo vsi priti na prihodnjo sejo in da naj delajo nato, da se iste po možnosti udeležijo tudi vsi izvoljeni delegati iz Penn-sy Ivani je. S tem je bil dnevni red izčrpan in podpredsednik je zaključil sejo ob treh popoldne. Za Zvezo JSKJ v zapadni Pennsylvaniji: Joseph Sneler, zapisnikar. ki n6kih M: iild ud* ,rd‘ nrf I^atv ye$ p ;tl" §>t tt' t>' K ,otf edi- “l> ifl«5 ov'e‘ ,l«f* f of ■pc. K 0*1’ fiil f«' h«f i!'1 & i/ V Hii" K t)S5 Kili« sh'f Center, I’a. Zastopnikom Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvani-i naznanjam, da se bo prihodnja seja vršila v nedeljo 3. ju-ija v Slovenskem domu v Center, Pa. Ker bo to zadnja seja pred konvencijo, so vsa JSKJ društva tega okrožja prošena, da gotovo pošljejo svoje zastopnike, če jim je količkaj mogoče. Na omenjeni seji se bo po-agalo naj večjo važnost na pravila, zato je pripoi^očljivo, da se udeležijo vsi zastopniki. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da se na to sejo povabi vse pennsylvanske delegate, da se tem bolj temeljito pripravimo za konvencijo, in da bomo mogli delovati v v£Čjo korist J. S, K. Jednote. Torej, vsi delegati, katerim je le mogoče, naj pridejo na to sejo. Ako kateremu ni znano, kje se nahaja naselbina Center, naj vpošteva tu navedene podatke. Oddaljena je od Pittsburgha 16 milj in kdor pride v Pittsburgh, naj od tam vzame Route 80. Kdor pa pride iz Westmorelan-da, naj vzame William Penn Road do Burke Glen Parka; od tam naj vzame cesto na desno. Štiri milje od Parka je naselbina Center. — Bratski pozdrav in na svidenje! Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji: Anton Eržen, predsednik. žili asesment zanj. Zdaj pa pride vprašanje, kako smo mogli to delati zadnja tri leta, posebno zadnjo zimo, ko skoro noben izmed članov ni delal. Mogoče zato, ker je zapisano, da je društvo Triglav bratsko podporno društvo!? Ne, bratje in sestre, lahko bi bilo zapisano še v bolj izbranih in zvenečih besedah, pa ne bi nič izdalo, če bi društvo ne bilo gospodarsko trdno. To pa je bila posledica naše požrtvovalnosti, našega dela in našega gospodarstva iz prejšnjih boljših časov. Naša požrtvovalnost ne sme prenehati nikoli in naše društvo se bo izkazalo kot varen čoln, s katerim bomo srečno prebrodili razburkano morje depresije. Razume se, da naša “mamica blagajna” je začela polagoma veneti, ter ne bo mogla več dolgo ostati naša pomočnica, če ji ne damo malo okrepčila. Zato v nedeljo 26. junija vsi v prosto naravo, tja na Travnikar-jevo farmo, kjer naj vsak član in članica skuša razveseliti “mamico blagajno” z malo cvetko kakršnekoli finančne oblike. Na ta način bomo našo blagajno ohranili pri dobrem zdravju, da bo še v nadalje lahko vršila plemenito delo med članstvom našega društva. Vsi oni, ki so toliko srečni, da delajo in zaslužijo, so prošeni, da se gotovo udeleže tega piknika. Razvedrilo v prosti naravi in med znanci in prijatelji jim bo dobro storilo, ob enem pa bodo po svojih močeh indirektno pomagali tistim bratom, katere je depresija hujše prizadela. Torej, na veselo svidenje v nedeljo 26. junija na Travni-karjevi farmi! Peter Klobučar, tajnik dr. št. 144 JSKJ. Detroit, Mich. Vse člane in članice društva Triglav, št. 144 JSKJ opozarjam, da se bo v nedeljo 26. junija vršil naš društveni piknik, in jih vabim, da se istega gotovo udeležijo. Res je, da so slabi in kritični časi, toda vseeno nas veže dolžnost, da se udeležimo tega sestanka. Lepo je že to, da se moremo vsaj enkrat na leto polnoštevilno sestati in se pobližje seznaniti. Znano je vsem, kako se že približno tri leta borimo s slovečo Hooverjevo prosperiteto. V tej dobi, upam da je članstvo imelo dosti priložnosti videti, da pri našem društvu nismo samo po imenu in na papirju bratje in sestre, ampak da smo bratje in sestre tudi v dejanju. Zaradi tega pričakujem, da bo udeležba članstva na tem pikniku stoprofcentna. Obenem apeliram na vse člane našega društva, da agitirajo med svojimi prijatelji in znanci za obilen poset našega piknika. Piknik se bo vršil na dobro znani Travnikarjevi farmi na 11-Mile Rd. in Dequindre. Omenil sem že, da pri našem društvu vlada bratstvo in sloga. V teh kritičnih časih večkrat kakšen član potoži, da ne dela in da ne more plačati svojega asesmen'a, in dosdaj smo • ic vsslej vsakemu takemu čla i; nu bratsko roko podali in zalo Cleveland, O. Slovenski Sokol v Clevelandu obhaja v mesecu juniju 35-let-nico svojega obstanka. ,Na dan 3. junija je mmu\9y|5 V nedeljo 26. junija razprostre Slovenski Sokol zopet svoje močne in krepke peruti ter poleti doli v belo Lljubljano (Euclid, Ohio), kjer se vrši sokolski izlet. Na poletu se mu pridružita Slovenski Sokol iz Collinwooda in Slovenski Sokol iz Euclida, Ohio. Javna telovadba vseh treh Sokolov se prične ob drugi uri popoldne. Proste vaje spremlja češka godba Vstopnina prosta. Članstvo Slovenskega Sokola v Clevelandu je včlanjeno tudi pri naši Jednoti, v odraslem in mladinskem oddelku. Nekaj nas je, ki smo aktivni pri obeh organizacijah. Kakor je načelo pri Sokolu, tako je tudi pri naši jednoti, da “vzgaja svoje člane v duhu bratstva in kulturno-naprednega mišljenja.” V smislu naprednih principov delamo vsi, v znamenju večnega gibanja in načela iščemo in dosegamo, toda nismo z doseženim nikdar zadovoljni, temveč težimo vedno za onim, kar je boljše in lepše. Sokol vedno teži za lepoto telesa in njegovega gibanja, za lepoto misli in lepših idej, za lepoto bratskega razumevanja in pravičnega uživanja prave bratske svobode. Sokol goji telovadbo, ker veruje, da je le v zdravem telesu zdrav duh. Sokol goji ljubezen do našega slovenskega jezika, s katerim predpostavlja narodno zavest kot prvo potrebo, da se ohrani vsakega posameznega člana našega naroda vrednega samega sebe. Sokol v Ameriki ne more biti to, kar je Sokol v Jugoslaviji. Potrebe takozvanega troimen-skega naroda so vse druge, kakor so potrebe našega naroda v Ameriki. Otroci ameriških ,Slovencev imajo slovensko kri, toda ozračje je amerikansko. Naša dolžnost do naših otrok je le ta, da jim pomagamo preživeti njih prehodno življenje, da se bodo zavedali odkod prihajajo in kam odhajajo, ko mi od-mr mo eden za drugim. Z našim sokolskim narašča- jem ne ustvarjamo državljane bodoče slovanske države, ampak jih hočemo vpeljati do spoznanja tiste države, od katere smo mi zaprosili državljanstva, potem ko nam je dala dela in kruha. Naša želja je, da si ustvarijo krepko telo, hitro misel in čut do človečanstva, da spoznajo vse dobrine sedanje človeške družbe ter da obenem pogledajo tudi na vse slabine, ki jih trpi danes človeški rod od navadnega delavca do gospoda v pisarni. V Ameriki se bodo reševala velika vprašanja v bližnji bodočnosti, ker svet postaja tako majhen, da se že vsaka govorica sliši po vsem svetu. In takrat bodo tudi naši sedanji Sokoliči in Sokolice poklicani, da odgovarjajo z zdravim duhom in govorico v prid trpečega naroda. Sokolstvo ne vzgaja hinavcev, ki so na škodo našim podpornim organizacijam, Sokolstvo ne vzgaja slabičev, ki so na škodo bolniškim skladom naših organizacij, Sokolstvo ne trpi simulantov, ki pijejo kri naših organizacij, Sokolstvo priznava samo eno državljanstvo in eno zemljo, ki daje človeku kruha. V zadnjih 35 letih smo si Slovenci postavili marsikatero organizacijo, ustanovo, društvo, Dom in druge, narodu potrebne inštitucije, kar nam bo treba zapisati v naše narodne testamente. Toda ta naš narodni testament ne more biti zapečaten do smrti zadnjega slovenskega izseljenca, ampak mi moramo naši mladini že danes čitati odstavke naše poslednje volje. Poklicani so, da sprejmejo vse, kar je bilo ustvarjenega in postavljenega z našo krvjo, potom in žuljem. Kakor so si naša podporna društva organizirala angleško govoreča' društva, katerim so dala v roke žogo, da se igrajo ob naši strani ter ostanejo končno tudi pri nas, tako'je Sokol s, svojo telovadbo .v Ameriki dobil tu rojeno miadino med svo- poletje piknik, in sicer se bo isti vršil v nedeljo 17. julija na cerkvenih prostorih na Maple Heights. Odbor prijazno vabi vsa bližnja bratska društva in posamezne rojake, da nas pose-io v kar naj večjem številu. Dohodski piknika so namenjeni podporo društveni blagajni, ki je izčrpana do skrajnosti. Vse posetnike bo skušal po najboljši možnosti postreči v to svrho izvoljeni odbor. Omenim naj še, da so se nekateri društveni člani sami priglasili, da bodo to ali ono brezplačno prispevali za naš piknik. Tudi en ali dva trucka bosta vozila brezplačno od Delavske dvorane na Prince Ave. do prostora, kjer se bo vršil piknik. Vsem tistim, ki so že obljubili prispevke in ki jih še bodo, naj bo izrečena lepa hvala v imčnu društva. Darovalcem se bomo po imenu zahvalili v našem glasilu. Pa še enkrat: ne pozabite nriti na piknik društva Krasni raj, št. 160 JSKJ na Maple Heights v nedeljo 17. julija! Frank Ponikvar, tajnik. je vrste, da nadaljujejo tam, kjer mi popuščamo^ Naš Slovenski Sokol v Clevelandu ima v telovadnem odseku v veliki pretežni večini samo slovensko mladino, ki je bila rojena v Ameriki. V nedeljo 26. junija, ob drugi uri popoldne, na vrtu Slovenskega društvenega doma v Eu clidu, O., bo velika množica mladega sokolskega življenja, katerega ne vidite nikjer drugje v Ameriki. Od malih deklic, dekličev in odraslih deklič—So-kolic, do zagorelih, močnih in mišičastih Sokolov, ki telovadijo že desetletja, boste videli tam, da vam pokažejo možnost in prožnost človeškega telesa, ki ga je priučila redna in pridna vaja—mati vseh težkih in odličnih del. Kdor je enkrat gledal Sokole, ta pride vedno med Sokole, kadar nastopajo. Kdor more, naj pride. Pridite tudi iz sosednjih mest, da vidite delo in red treh Slovenskih Sokolov—iz Clevelanda, iz Collinwooda in iz Euclida. • S sokolskim pozdravom: Zdravo! Janko N. Rogelj, tajnik Sokola. Aurora, Minn. Poživljam članstvo društva sv. Jožefa, št. 85 JSKJ, da se kar mogoče številno udeleži seje, ki se bo vršila v nedeljo 26. junija ob deveti uri dopoldne Na omenjeni Seji bo treba dati delegatu navodila za konvencijo. Prečital se bo tudi petmesečni račun med društvom in lednoto. Račun je petmesečen zato, da bo mogoče glavnemu tajniku zaključiti petmesečne račune med društvi in Jednoto pred konvencijo, ki se bo vršila julija. Nekateri člani imajo vedno za govoriti kaj takega, kar je brez podlage. In sicer vedo največ povedati taki, ki ne zahajajo na sejo. Nekateri govorijo okoli, da odkar je sedanji društveni tajnik, da so vedno nakla^ de pri društvu. Ali je tajnik napravil kakšno naklado za svoj žep? Sploh pa za društvo še ni bilo nobene naklade letos; naklada je bila samo za dvorano, toda tisto plačujejo vsa društva. Razpiše pa jo odbor za dvorano. Ta mesec bomo imeli društveno naklado po 10 centov na člana za cvetlice za pokojnim Johnom Mišmašem. Ta naklada je v smislu sklepa letne seje, kar je označeno v zapisniku. Priporočljivo je, da člani posečajo seje, da bodo vedeli, kako se dela in gospodari pri društvu, pa ne bo potem nobenega vzroka raznašati okoli neumestne govorice. Z bratskim pozdravom, Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ nikov. Naj bo dragemu sobratu lahka ameriška gruda, žalujočim ostalim pa naj bo izrečeno sožalje. Prav ko sem hotel ta dopis zaključiti, sem prejel drugo žalostno vest, da je namreč dne 17. junija za vedno zaspal naš sobrat John Bernik. Smrt ga je rešila dolgega trpljenja. Pokojni zapušča soprogo in osem otrok, ki so vsi člani društva Triglav. Blag spomin pokojniku, družini pa naše sožalje! Za društvo Triglav, št. 144 JSKJ: Peter Klobučar, tajnik. Diamondville, Wyo. Poročati mi je danes žalostno vest, da je društvo sv. Mihaela Arh., št. 27 JSKJ, zopet izgubilo enega dolgoletnega člana. Po daljši bolezni je namreč preminil sobrat John Waite. Pokojnik je bil rojen v trgu Ljubno na Spodnjem Štajerskem v decembru 1863, preminil pa je na večer 15. junija v Kem mer er ju, Wyo. V Ameriki je bival okoli 30 let. in sicer večinoma v tej okolici. Bil je mirnega značaja in jako priljubljen med rojaki, ki so ga poznali. Tukaj zapušča sina Konštatina Podlesnika, ki je skrbel za njega vrsto let, v starem kraju pa tudi enega sina. Pokojnik je, pripadal tukaj v Diamondville dvema društvoma, namreč št. 27 JSKJ in št. 253 SNPJ; dalje je pripadal Zvezi vseh društev v Diamon-ville in Zvezi subletskih društev. Vsa ta društva so mu v soboto 18. junija priredila lep pogreb, ki se je vršil po cerkvenih obredih. Tukaj je zopet dokaz, kako dobra in potrebna so naša podporna društva. Tekom bolezni nam delijo pomoč, po smrti pa obrišejo marsikako solzo zapuščeni družini ali sorodnikom. Zato, kdor še ni v društvu, naj ne odlaša, ampak naj vstopi v vrst,«} naše JSKJ. Danes je še 3aS, jutri bo morda že prepozno. Priporočljivo je tudi, da stariši vpišejo svoje otroke v mladinski oddelek naše organizacije; mesečnina je samo 15 entov na mesec, smrtnina pa se ravna po starosti. Poleg tega je otroku, ko doseže 16. leto, lahak prestop v odrasli oddelek. Naj bo pokojnemu sobratu 'ahka ameriška gruda, družini Podlesnik pa naj bo izrečeno sožalje! Anton Tratnik, tajnik dr. št. 27 JSKJ. Herminie, Pa. Poživljam članstvo društva “Veseli slavček,” št. 154 JSKJ, da se bolj številno udeležuje mesečnih sej, da bo mogoče vse zadeve pravilno rešiti na seji, ne pa da bi se jih reševalo po seji. Posebno važno je, da se člani udeleže prihodnje seje, da damo navodila delegatu. Dalje prosim člane, da pravočasno plačajo asesment. Društvo, ki meseca junija ne pošlje pravočasno asesmenta na glavni urad, zapade po pravilih kazni $5.00. Prosim, da člani to vpošteva j o. Bratski pozdrav! Frank Vozel, začasni tajnik dr. št. 154 JSKJ. Cleveland, O. Društvo Krasni raj, št. 160 JSKJ je sklenilo prirediti to Lorain, O. Prireditev učencev Slovenske mladinske šole v Lorainu se bo vršila v nedeljo 26. junija o polu osmih (7:30) zve.sr. Na programu bo lepa igra, petje in deklamacije. Za dober uspeh pa je potreba tudi številne udeležbe in zanimanja od strani občinstva. Zato, napolnimo dvorano! Vida Kumše. Detroit, Mich Tem potom naznanjam žalostno novico, da je društvo Triglav, št. 144 JSKJ izgubilo iz svojih vrst dobrega in zvestega člana Georga Burcarja. Zatisnil je oči za vedno dne 10. junija. Pokojnik je bil dobro poznan med članstvom društva št. 9 JSKJ v Calumetu, Mich., kjer je dalje časa bival. Pred nekoliko leti se je tudi naš George z mnogimi drugimi izselil s svojo družino v Detroit. Ko se nas je nekoliko več nabralo, smo uvideli potrebo, da ustanovimo novo društvo JSKJ, kar smo tudi storili. Ustanovili smo društvo Triglav, št. 144 JSKJ, katerega soustanovitelj je bil tudi zdaj pokojni George Burcar. Pred dobrimi štirimi leti mu je umrla soproga, ki je bila tudi članica JSKJ. Pokojnik zapušča enega sina in pet hčera in več drugih soroi- čati asesmenta. Ker me nekdo iz Barbertona kritizira, da nisem pisal resnice, naj omenim, da mnogi stvar obračajo, ker ne marajo slišati resnice. Jaz ljubim pravico in lahko tudi dokažem resnico. Ako so naši uradniki nepristranski, je res, da smo samo trije člani pri društvu, ki ne moremo plačati društvenih prispevkov. Na društveni seji se je čitalo samo tri člane. Na januarsko sejo sem bil povabljen pismenim potom, da naj pridem na sejo, da se kaj ukrene za tiste člane, ki ne morejo plačati asesmenta. Prišla sva samo dva člana, to vedo tisti, ki so bili na seji. Jaz sem mnenja, da pasivnost ne spada v pravila, ker bi Jednoti več škodila kot koristila. Tudi v glavnem uradu bi zaradi vpeljave pasivnosti morali vposliti več moči, ker gotovo število ljudi more opraviti le gotovo količino dela. Ne maram nobenega napadati ; kar pišem, naj bo le v korist JSKJ. Dobro bi bilo, da bi vsak vedel kaj piše v glasilo naše bratske organizacije in da trdno stoji za principe JSKJ. Člani JSKJ dobro slišimo, vidimo in tudi lahko govorimo. V glavnem uradu so lahko tudi zmotljivi in tudi osebnost lahko igra kako vlogo, dasi bi tega ne smelo biti. K razpravam o pravilih sem napisal par kratkih dopisov, katere so gotovo razumeli listi, katerih se tiče. Ne mislim, da sem jaz popoln^ toda omenim naj toliko, da glavni odborniki ne plačujejo mojega asesmenta iz svojih žepov, ampak se isti plačuje iz jedno-tine blagajne, ki je last vsega članstva, ne pa morebiti last. glavnih uradnikov. V našem glasilu je prosto pisati vsakemu članu, dokler se izraža dostojno in pošteno. Dopisniku je tudi dobro znano, da sem se poslužil prve instance pri društvu. Frank Smole, član dr. St. 44 JSKJ. Diamondville, Wyo. Članstvu društva sv. Mihaela Arh., št. 27 JSKJ naznanjam, da imamo za mesec junij 25 centov naklade na člana. Ta naklada je za pokritje izdatkov v zvezi s smrtjo sobrata Johna VValte. Sklep glavne letne seje v decembru 1931 določa, da v slučaju smrti člana našega društva, plača vsak član in članica po 25 centov za venec. Prosim, da bližnji in daljni člani to vpoštevajo, kajti kot tajnik društva se moram ravnati po sklepih društvenih sej. — Z bratskim pozdravom, Anton Tratnik, tajnik dr. št. 27 JSKJ. Eveleth, Minn. Člane društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje rcdne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 26. junija. Nadalje prosim, da vsak član prečita pravila JSKJ, in kdor najde kakšno točko, katera bi bila potrebna izpremembe, naj si jo kabeleži in na prihodnji seji iz-premembo priporoča. Na ta način bosta dobila delegata vsa potrebna navodila. — Z bratskim pozdravom, J. Nemgar, tajnik. Barberton, O. Razprave o pravilih so v ko- j rist JSKJ ter je svobodno vsakemu, da v istih izrazi svoje mnenje, pa naj bo glavni uradnik, ali pa član, ki ne more pla-• Johnstown, Pa. V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim J. S. K. Jednoti ,ki mi je tako točno izplačala smrtnino za mojim pokojnim možem Martinom Korošcem. Dobra JSKJ mu je zvesto stala ob strani tekom njegove nad štiri leta trajajoče bolezni, po njegovi smrti pa je meni, njegovi soprogi, podala svojo materinsko roko s tem, da mi je v tako kratkem času izplačala smrtnino za pokojnikom. Moj nepozabni mož je preminil dne 9. maja za dolgotrajno boleznijo jetiko. Nakopal si je to bolezen, ki ga je spravila v prerani grob, pri delu v premogovnikih. Bil je doma iz Celja na bivšem Spodnjem Štajerskem, star je bil 49 let in v Ameriki je bival 22 let. Zahvaljujem se članstvu društev Planinski raj, št. 172 JSKJ in Triglav SNPJ, katerih član je. pokojnik bil, dalje ženskemu društvu Sloga in društvu Flood City SNPJ, ki so položili vence h krsti pokojnika in se v tako velikem številu udeležili pogreba. Nadalje se zahvaljujem družinam in posameznikom, ki so mi stali ob strani v teh težkih urah. Posebna zahvala naj bo izrečena družinam F. Fiket, J. Miklavčič, Sibert, F. Perčun Jr., Pirc in Heger, dalje Miss Elli Deželan, mojima bratoma Franku in Louisu Bizjaku in hčerkam za vse, kar so nam dobrega storili, za poklonjene vence in za spremstvo na pokopališče. Hvala tudi vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago. Nepozabnemu soprogu pa naj bo lahka ameriška gruda. Vsem rojakom in rojakinjam, ki še ne spadajo k podpornim organizacijam, priporočam za pristop našo dobro in točno J. S. K. Jednoto. Ona je najboljša in najbolj zvesta pomočnica v sili in potrebi. Hvala naj ji bo še enkrat izrečena. Pozdrav celokupnemu članstvu JSKJ! Mrs. Anna Koroshetz. (Dalje na 8. atranl) rtSnSnlanlafi® Rado Murnik: SilMnlSrilSrOS JIL nJ5 m Pit] arfl ye I ffi NAVIHANCI PEKLENSKI NAPREDEK Sil ill 5S I Tpv*hAvpr * KRESNE SANJE iSH! (N«d«l|evan1t) PRVI DNEVI. Antikrist: Uredivši vse potrebno sem odpotoval nemudoma s svojim strežnikom. Hudir, moj sluga, je največi falot vsega pekla. L?hko rečem, gospoda moja, Hudir je edini vzrok moji nesreči, in, ako izgubim svoj jezik, je tega kriv edinole Hudir. — Da bi zadovoljil njegovo veličanstvo kar najbolje, sem sklenil, da grem na Dunaj. Svetovnoznena univerza, druge vispke šole, krasni muzeji in stotere irnenitosti, pa zopet velika beda revnih slojev in razuzdano življenje višjih desettisoč, vse to, sem mislil, bo za moj smoter, bodisi, da preučim človeške šole, bodisi, da vjamem to ali ono dušo v stiski. Leteč skozi Postojnsko jamo sem zapazil, da je držal Hudir le enega mojih dveh dobronsbasanih kovčegov, drugega ni bilo. Naj-brže ga jo medpotoma spustil iz rok, ker je bil lenemu gospodu pretežak in prenadležen. Lahko si mislite, kako sem bil jezen, ako vam povem, da sem imel notri med perilom čepico, ki nas dela ne vidne. In navrh se je sluga še repenčil, da ne ve nič o njem. Tolažilo me je le to, da sem imel v žepu ogrinjača ves denar in pa izkaznico. Brez nje bi niti no bil mogel domov. Na Dunaju sem s-p nastanil v “Hotel Imperial.” Prve dni nisem vedel, kje mi stoji glava. Ta neprestani hrum in šum, ta krik in ropot, to žvižganje, brlizganje in zvončkanje konjske železnice, ta doneči klopot kopit po trdem granitnem ali asfaltnem tlaku, to drdranje hitrih fijakarjev, to glasno ječanje in stokanje težko obloženih velikih voz, ta vedno naprej hiteča množica, drveča se neprenehoma od ranega jutra do pozne noč’ po širokih krasnih ulicah, vse to me je nekako prevzelo, zmedlo. Ves omamljen sem stal ob lepih palačah in ponosnih zasebnih hišah, pred javnimi zgradbami, zijal po dolgih novih ulicah, okrašenih z dehtečimi nasadi. Več kakor enkrat sem se izgubil in zašel v Prater ali k Donavi ali pa v Schonbrunn. Vendar nisem po zabil svojih dolžnosti. Grem na vseučilišče. Lepo poslopje je to, veliko poslopje na prijaznem kraju ob “Ringu,” ob krasni cesti, ki trdijo o njej, da je najlepša na zemlji. Stopim v čedno, prostorno dvorano, vso ka-menitno. Ondi stoje svetli gladki stebri. Ta dvorana, ki jo imenujejo “aula,” je za to, da se po njej izprehajajo mladi učenjaki, dijaki. Vsakdo, ki pride noter, hiti takoj k črni vzidani deski gledat, ali mu stoji ime v razpredelku “Denarna pisma.” GOSPOD KROKAR Tako je stopil tja tudi mlad mož, precej širok in plečat, z naočuli in majhnimi brkami. Gledal je, gledal—naposled pa je zaklel tako imenitno, da mi je bil precej strašno povšeči. Z vsemi znamenji prijaznosti se mu približam in ga vprašam' vljudno po slavnoznani vseučiliščni knjižnici. Skraja me pogleda srepo in gumno zavihti težko gorjačo, potem pa me spozna vrednega, govoriti z mano, in se mi predstavi: “Jurist Krokar.” In že me prime pod pazduho in me vodi odondod češ, da poj deva v biblioteko. Zdelo se mi je sicer dokaj čudno, da učeni dunajski gospodje niso bili toliko pametni in niso dali zidati knjižnice rajši kar pri vseučilišču. No, so menda že imeli tehtnih vzrokov za to! Pravnik me vede V poslopje, nič manj elegantno in okusne zidano od univerze. Komaj vstopiva, že naju obkroži cela tolpa črno oblečenih človečet. Prvo odnese dijaku klobuk, drugo mu vzame palico, tretje mu slači vrhnjo suknjo. Ziasti to sem opažal z velikim strahom. Bal sem se namreč, da naju slečejo obadva popolnoma—no in moj rep, veste, go spoda, moj rep! Pa sedeva za eno lepo pogrnjenih miz. Radoveden pričakujem učenih knjig. Kar prinese črno človeče dvoje čaš rumene tekočine pred naju. Odkonca se mi graja ta peneča se pijača. Ali Krokar zarenči grozno nad mano: “No—kaj pa zijaš—prekleti hudič neumen! Pij! Pijva bratovščino!” Spoznal me je! Pritej priči sem se prestrašil tako, da sem izlil pol kozarca. Jako učena glava je moral biti Krokar, in veliko spoštovanje me je navdalo do vseh juristov. Požuril sem se z bratovščino. “Ali ta biblioteka,” mu pravim, “ta biblioteka je jako čudna'/' “Kaj kvasiš,!” mi odgovori. “Ta biblioteka je jako imenitna, se pravi! Le sem zahajaj, pa boš imel vedno mnogo v glavi!” “Povej mi,” ga prosim, “koliko let že študiraš, dragi mla denič?” “Ti si prava pokveka! Kakšen mladenič! Govoriš kakor zadnji filister. Če bi ne bila ravnokar pila bratovščine, in če bi ne pričakoval, da se poboljšaš vkratkem, takoj bi ti eno zasoli) ali te pozval na sable ali karsibodi. Ker pa vidim, da imaš vsaj dobro voljo in da se daš rad poučiti in pa ker boš danes vse plačal, kar zapraviva tukaj, zato ti ne smem zameriti bedastega vprašanja. Sicer ti pa povem, da nisem jare učenosti cvet! Moj indeks je že precej ogoljen. Nismo prišli včeraj na Dunaj, ne. nič ne misli!” “Oj, ko bi bil le jaz tudi že tako učen!” sem vzdihnil. Toda stem sem ga bržkone močno razdražil. Iztežka sem ga potolažil, ko sem mu posodil petdeset čukov, to je sto kron avstrijske vrednote. “Kaj so pa filistri, kakor si rekel prej?” “Filistri so osli, ki ne zahajajo ali nikdar v biblioteko ali pa premalo.” “Tedaj si bil tudi ti enkrat filister?” “Seveda,! Žalostno, toda resnično! Od rojstva do drugega visokošolskega polletja, to je sedemintrideset semestrov sem taval v temoti treznega prežvekovanja. Ali z upravičenim ponosom lahko izjavljam, da sem popravil velikansko zamude pozneje skoro domalega.” Tako sva se menila še dolgo. Modrost mi je šla v glavo, da sem kar čutil, kako mi napredujeta pamet in razum. (Oho!) (Dalje prihodnjič) f(jiry| Bilo je tam zunaj v sočni do-jpGjlbravi, kamor se v poletnih dneh tako rade ukradejo moje misli in kamor jim morem dejansko le malokdaj slediti. Pravkar se je bila poslovila rožnolična boginja dneva in izročila žezio svoji sestri, sanjavi boginji noči. Njun good-bye je utonil v večernem koncertu veselih kri-latcev. Prezgodaj se mi je še zdelo iti domov v razbeljeno mesto, zato sem se zleknil v travo poleg moje zveste stare “Lize.” V žametnomehkem junijskem vetriču je pritajeno šepetalo listje bukeV, javorov in platan, travne bilke, katerih latovje je bilo vse okinčano z belimi cvetnimi nitkami, so drhtele v mesečini, kresnice so plesale okoli travniških marjetic in ogledovale njihove velike bele klobuke, od nekod je vetrič prinašal opojne vonjave bezga in cvetečih vinogradov in milijoni čričkov in murnov so škrtali, čričkali in goslali neskončne podoknice svojim izvoljenkam. Poletne zvezde so žarele kot velike, sladke rože, in polagoma se mi je zdelo, da so se zlile krasote zemlje in neba v bajno pokrajino devete dežele . . . V pragozd ogromne kresne praproti se je utrnila svetla zvezda in iz goščave je stopila na plan prelestna vila, ogrnjena v srebrno tančico luninih žarkov. V zlatih lasih je nosila venec kresnih marjetic in sinja milina njenih oči je bila kot cveteči lan. Brez ceremonij se mi približa in mi ponudi roko, češ, naj grem z njo na sprehod v kraljestvo kresne noči. “Jaz sem Kresna Vila, vladarica kresnih noči,” mi pravi, “in rada te imam, ker tudi ti ljubiš kresne lepote. Nisem taka kot vse druge, ki si jih poznal doseda.j, ki so te odklanjale ali pa vlekle in goljufale. Vile nismo take.” Velika praprot se je priklanjala in kresničje je vzdigovalo svoje bele cvetne baklje v pozdrav, ko sva stopala mimo. Prideva do velike jase v gozdu, sredi katere, na ogromnem itoru, je stopicala velika sov: uharica, okoli te naravne prižnice pa so bile zbrane srne, kune, zajci, veverice, podlasice, jazbeci, lisice in druge gozdne živali. “Nocoj je kresna noč in vse živali govorijo, zato sva naletela na neko zborovanje ali predavanje,” me pouči moja dražestna tovarišica. “Sova je izmed vseh najbolj učena, zato ima prvo besedo, če te zanima, pa sediva tu-le na to podrto deblo in poslušajva neopažena.” • Sova> si važno popravi naočnike in prične: “Slavna gospoda, uhuhu! Kakor vsako kresno noč, smo se tudi nocoj tukaj zbrali, da se pogovorimo o perečih problemih današnjega časa. Po naši demokratični navadi se vsak lahko priglasi k besedi in vsak lahko razpravlja o predmetu, ki mu je najbolj pri srcu. Predmet mojega govora bo, da bodimo to, kar smo in za kar imamo zmožnosti ter se ne štulimo nekam, kamor ne spadamo. “Veverica tam-le, na primer, še dolgo ni koncertna pevka, če zna včasi malo zacviliti; izborna pa je pri obdelovanju lešnikov in v telovadbi. Prijatelj krokar še davno ni pisatelj, četudi ima poln rep prvovrstnih pisalnih peres ; lahko ga pa prištevamo med naše najboljše letalce. Zajec spada med naše najboljše teka če, toda izkušnje za zemljemerca ne bo nikoli napravil, pa maga-ri če še tako izborno meri pot pred psom. Strica medveda telesno moč vsak spoštujeta kot muzikantu bi se mu smejali, da-si zna nekoliko brundati. “Pa bodi dovolj primerov. Mislim, da je vsak prepričan, da je najboljše, če ostane vsak to, kar je, in se ne štuli, kamor ne spada. S tem zaključujem, ker govorniška lista je še dolga.' Uhuhu!” Kot sledeča govornica je prijavljena srna, ki gracijozno prist opica k štoru sredi jase in začne čitati na belo brezovo lubje napisano resolucijo: Orožje je vzrok vseh pobojev in vojn, zato sklepa noeojšni občni zbor državljanov našega gozda, da sc izvede splošno raz-oroženje. (Burno odobravanje.) “Vsi prebivalci vesoljnega gezda se nocoj obvežejo odložiti vse orožje. Volkovi in lisice odložijo ostre zobe, kune, divje mačke in kragulj i nabrušene kremplje, orli, sove in jastrebi mesarske kljune ...” Med občinstvom nastane pri tej točki resolucije glasno prerekanje. Volk bi bil za odpravo ostrih kljunov in krempljev, jastreb ne bi imel nič proti odpravi nabrušenih zob itd. Prerekanje je postajalo vedno hujše in v naslednjem trenutku so si cenjeni zborovalci že skočili \ lase. Srna je z nesprejeto resolucijo planila v goščavo, zajec jo je pocedil po gozdni tokavi. veverica je prasnila na smreko, večina slavne zbornice pa se je medsebojno obdelovala, da so na vse strani leteli šopi perja in kocin. Kresna Vila, je globoko vzdihnila in solze so se ji vlile po lepih licih, ko se je razžaloščena nad sebičnostjo gozdnega prebivalstva naslonila name. Njeni zlati lasje so me ščegetali po obrazu, solze so mi tekle za vrat in — zbudil sem se! Po obrazu so me ščegetale nagajive travne bilke in lahen jutranji vetrič je stresal name rosne kaplje z javorove veje. Sedel sem in sem si mel oči. Murni so bili večinoma že po-spali, le tu in tam se je še kateri skrokano oglasil kot zapozneli vasovalec. Potoček tam v dolini, nad katerim je kot polpro-zoren pajčolan'plavala lahka meglica, je še vedno okoliškim livadam žuborel pravljice, katere je pričel sinoči. Zmotil sem ga za par trenutkov„\da sem si osvežil zaspane oči in obraz. Na vzhodu se je kot razcvitajoča se greda nageljev pojavila .jutranja zarja, droben ptiček v vejah platane jo je zagledal in se glasno začudil. Njegov vzklik je zbudil tisočere krilate tovariše in njih jutranji koncert je bil v polnem razmahu, predno sem jaz spravil v dir mojo staro Lizo. Naravnal sem jo proti mestu in-medpotoma sem premišljeval o čudnih sanjah v travi prespane poletne noči. Seveda se nisem mogel vzdržati, da bi se ne bil od časa do časa nasmehnil. Travniške marjetice so vjele moj nasmeh in so se mi kot v odgovor 1 j u b k o nasmihale, isto so storile duhteče deteljice, rosne travne bilke so mi mahale od vseh strani v pozdrav, in od časa do časa so me objele in poljubile sladke vonjave cvetečih vinogradov. E j, zakaj ni vse življenje eno samo dolgo, dolgo junijsko jutro! o------------- ki jih je zapisal veliki ruski pi-V REPUBLIKI CHILE, kjerjsatelj Maksim Gorkij: “Delav-je bila pred par tedni v uspešni ci vseh dežela, združite se. V revoluciji strmoglavljena vlada predsednika Juana Estebana Montere, je prišlo do spora v revolucijonarni vladi, kar je povzročilo, da je odstopil prvi predsednik revolucij onarne vlade Carlos G. Davila, ker je zagovarjal zmerno politiko, posebno napram inozemskim interesom v republiki. Približno en teden je zavzemal predsedni-štvo Rolando Merino, nakar je zopet prišel na površje Carlos Davila. Iz tega je razvidno, da so razmere v tej južnoameriški republiki še zelo neurejene. Davila je bil svoječasno poslanik republike Chile v Washingto-nu in ga smatrajo za moža velikih zmožnosti in širokega obzorja. o-------------- DOPISI vašem boju nimate ničesar izgubiti, lahko pa pridobite boljšo bodočnost sebi in svojim ne-slednikom.” Dne 4. maja sta se poročila Ivan Novak in Miss Mary Žagar. Na svatbi smo se prav dobro imeli; mladoporočencema želimo vse najboljše. — Dne 9. t. m. je tu preminila Marija Žagar, doma iz Iške vasi pri Igu. V Ameriki je bivala okoli 28 let ter je bila članica SNPJ in samostojnega društva v Gi-rardu, O. Zapušča soproga, dve hčerki, tri sinove in večje število sorodnikov. Pokopana je bila na Oakland pokopališču v Sharonu po obredih SNPJ. Sorodnikom naj bo tem potom izraženo iskreno sožalje! Frank Kramar. RAZNO IZ AMERIKE IN inozemstva (Nadaljevani« }■ stranH obdržanje prohibicije, oziroma za sprejem ali odklonjen j e novega amendmenta. Odločnim mokračem samo ne ugaja določba tega nameravanega novega amendmenta, ki bi dovoljevala zveznemu kongresu predpisovati način prodaje in razdelitve opojnih Pijač v državah, kjer bi bila prohibicija odpravljena. Manjšina je zahtevala, da bi se dalo posameznim državam tudi v tem oziru proste roke. Platforma, ki j° ,ie sprejela narodna republikanska konvencija, ni, kolikor se tiče prohibicije, zadovoljil niti suhačev niti mokračev. Vsekakor pa pomeni precejšen poraz za suha-če in važno zrna#0 za mokrače. Na vsak način je želeti, da se vprašanje prohibicije izloči iz ameriške narodne politike, da ne bo zasenčeval° *n oviralo reševanja drugih bolj važnih gospodarskih problemov dežele. Farrell-Sharon, Pa. Kar se tiče dela tukaj, smo komaj malo pričeli delati, pa se nam že zopet obetajo počitnice. Vse kaže, da bo letošnja zima kruta za ameriškega delavca. Tiste prihranke, katere je kdo morda imel, so vzeli bančni polomi, ali pa jih je v brezdelju že porabil. Tukajšna družba, ki se imenuje United States Steel Co., je začela skrbeti za svoje delavce na poseben način. Zgodaj spomladi so dobili v najem neko zapuščeno farmo, katero so potem razdelili na lote, ki merijo 50 x 60 in vsak delavec je moral vzeti eno tako loto in obljubiti, da jo bo obdelal. Kdor ni hotel vzeti, so mu povedali, da mu kom-panija ne bo pomagala, če bo prosil za pomoč. Seveda, ljudje so protestirali, češ, da nimajo denarja, da bi kupili semena in gnojila, nakar je postala družba tako dobra, da nam je dala po eno četrtinko krompirja, ,en polič sladke koruze, pol litra fižola, ducat paradižnikov, ducat hude paprike, poleg tega pa še malo umetnega gnoja. Potem so si pa mislili, naj nas Bog blagoslovi. Seveda Steel korporacija ne bo trpela nobene škode, ker so nam že od itak skromne plače odkavsali 10 do 15 procentov. Pravijo, da je današnja plača taka; kot je bila menda leta 177C. Kje so zdaj tiste obljube, ki so jih kompanisti dali Hooverju, da nam ne bodo plač trgali. Standard ameriškega delavca je danes slabši kot v marsikateri drugi deželi. Pa vpijejo, kako dobro živimo in kako lepo se nam godi. V Ameriki je dovolj farmer jev, ki toliko pridelajo, da bode pridelki gnili po poljih, ker ne bo odjemalcev. Tista ped zemlje, ki nam jo je dala družba v obdelovanje, nam ne bo nič pripomogla k boljšemu življenju. Naj jo kar sama obdrži, nam pa naj da pošteno plačo, da si bomo lahko kupili naše potrebščine. Ako ameriški delavec ne bo začel malo bolj misliti in se ne bo začel organizirati, se mu bo še slabše igodilo. Letos bodo zopet volitve in zdi se, da bo glavno vlogo igrala prohibicija pri eni ali drugi vodilnih strank. V resnici važen problem je ekonomski in tega se bo skušalo s prohibicijo zamegliti. Po mojem mnenju je kruh prej kot pijača. Mnogo-kje v Ameriki se danes kruha strada, medtem ko se takorekoč kopljemo v žganju. Pa se bodo mnogi ameriški delavci zopet dali zapeljati po lažnjivih obljubah tistih, ki so jih že tolikokrat speljali na led. Kaj pomagajo razne procesije, ki jih ta ali oni “voditelj” vodi v Washington! Ameriški delavec bi moral vedeti, da njegova zmaga bo prišla takrat, ko se bo znal organizirati in ko bo znal prav rabiti svojo glasovnico, ko bo oddal svoj glas tistemu, ki bo delal za njegov blagor in blagor vsega človeštva. Naša zmaga pride takrat, ko bodo delavci vpoštevali besede, Springhill, N. S., Canada. Naslovnik društva Karavanke št. 212 JSKJ, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 18. maja 1932, ni več pravilen, ker se je odbor premenil v tem času. Sedanji odbor društva je sledeči: Anton Schachl, Box 831, predsednik; Matt Persin, Box 672, tajnik in organizator; Henrik Pipan, Box 672, blagajnik ; vsi v Springhill, N. S., Canada. Društva in posamezniki, ki imajo kakšno dopisovanje z društvom št. 212 JSKJ, naj ne vpoštevajo starega imenika, ampak naj se poslužujejo gori navedenih naslovov. — Z bratskim pozdravom, Matt Peršin, tajnik dr. št. 212 JSKJ. Saj bi vsak elan rad pla , • - • , ,, s« ne zasiu jo meseemno, toda ce ^ ži, nima denarja in ne j0 plačati, ne zase, ne za družino. ,qi(J Bil sem na seji Zveze društev za zapadno geln ni jo meseca, aprila in vi e tam že lepe uspehe. * j, nih je bilo več prošenj l& ^ poro članom, ki niso ^eza čati svoje mesečnine m . f je v več slučajih pomaga'1’ ^ se je izkazalo, da drus ' moglo. To je, kar želim0 pri naši Zvezi -vpeljat1, ■ . , v . • var 1 smo zdruzem vsi, K‘u... . p-naseljenih v prilični ' n8. moremo veliko več dobie^v0 praviti za jednoto in 1 ‘ e», v splošnem, kot pa P° niki- ■ ,iaSelbi110 Vsi, kateri poznajo n Krayn, vedo, da imamo ge gorski zrak, kajti na^a^0 -gla*. 2,500 čevljev nad mois ^ ^ dino; poleg tega pa naS dajajo vrhunci AllegheW ^ rovja, ki so še kakih ^ je, 200 čevljev višji. ^ne'1]e(jafjl1 pi, pomladanski (P° vat»itn° bodo že poletni), za^° arjv* za ta dan vse ljubite!ie ^ nih lepot v naš Krayn-re, na gore, na strme s, To ne samo iz okolice ^ towna, ampak tudi 12 gbitf krajev Pennsylvanije. ^ Pittsburžanom in J° cem bi priporočal, da 1 ^ se naužijejo čistega S ^ zraka in ga ponesejo ne mov za poletno porabo- y Pozdrav in na SVi e Kraynu 26. junija! v j) Za Zvezo JSKJ dru okolico Johnstowna: . Louis Bavdek, Krayn, Pa. Sklep zadnje seje JSKJ društev za -okolico Johnstowna, ki se je vršila 29. maja v Cone-maughu, Pa., je bil, da se prihodnja seja Zveze vrši v nedeljo 26. junija, in sicer v dvorani društva Vihar v Kraynu, Pa. Pričetek seje bo ob dveh popoldne, stari čas. Vsi člani te okolice, katerim je blagor Jednote pri srcu, nas bodo tega dne gotovo posetili; nekateri kot zastopniki društev, drugi kot ljubitelji Jednote, ter bodo prisostvovali seji. To bo zadnja sejo Zveze JSKJ društev za okolico Johnstowna, ki se bo vršila pred konvencijo, zato je želeti, da bi bila kar mogoče številno obiskana. V čim več točkah se bomo zedinili pri raznih Zvezah, tem lažje in hitrejše bo rešeno delo na konvenciji. Niso pa samo konvenčni problemi in jednotina pravila pred nami, ampak na tej seji bo treba tudi nekaj ukreniti, kako bo mogoče pomagati najbolj po trebnim. Radi tega so take Zveze in taki sestanki potrebni in koristni. Vsega seveda ne moremo narediti v enem dnevu, mesecu ali letu, kajti vsak začetek je težak. Razmere so hujše kot je vsa dobra volja. Jr GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODV SLOVENSKI DNEVN* V AMEBIRI ilU*1 Je najbolj razširjen list v Ameriki; donasa joolJ** nje svetovne novosti. do&°' Izvirna poročila iz vine; mnogo šale AijeV- romanov najboljših P*s* Pošljite in pričeli ga bomo P Vsa pisma naslovit« ® GLAS NAROPii 216 W. 18th St., N«" So, S V c %( Sl les« Z - %liši nik % n [% St 1 Pril lfu. ka N« Vi 'M s % H' *!)i % K v K ■ Jei loj . V od i«"*®? do taj«M( , društva in posaraezDf izdeluje lično moto®* venska unijska Ameriška Domovin® 6117 ST. CLAl R ''.JO CLEVELANfrOn^ ( M v not *lj. Si >3u h Sl do t Si N Ut N s 'aj % '51 EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVA# North American Trust 0131 ST. CLAIK AVE., CLEVELAND, O. Ima premoženja skoro $6,000,000.00 ^ Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinjen1*1 in tudi iz Kanade in od drugod. rfrll8£lIl,' Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali k®01 pošljite ga potom tega varnega In zanesljivega denarnega ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta. nltal® Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagatelj0 ^ ifl 10 SVOJI K SVOJIM! Vsem Jugoslovanom v okolici se priporočam za vse » ^ >• ^ varovanja proti ognju. Zavar . pohištvo, avtomobile itd. • ' n- p li'1 nakupe in prodaje nepremi#1 $ tega sem še vedno tudi c,rllROjall0ll'(je' Brazso pogrebnega zavoda. J* J priporočam' za postrežbo v vse nih strokah in slučajih. JOHN BALKOVf 5400 BUTLER STReE PITTSBURGH, ?A‘ Tel. Fisk 9750 N t h % i{] S 'tij H V S