!n»er»tl se sprejemajo in velj« tfiatopna Trstu i kr., ee «e tiska lkrat, II II M !' - » ' & 1 :i m ii :i J n Pri večkratnem tiskanji k cena primemo smanjša. R ok o pl si ie ne vračajo, nerrankovann pisma ss ne 8iirejem».)o. M iroonino nrejema opravniStvi fariminiKtraciju) in okscodicija n,. Dunajski cesii St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti preieman veliš : :eio ieto la poiieta tu četrt ieta :o jfi. 50 P ol i ti D en list za slovenski narod V administraciji velia: Za ceio ieto . . 8 ?i. 40 kr eu poi ieta . . * 20 ., *a četrt ieta - 10 ,. V Linbijani :m ,iom pošiljali velia fiO ,~r. več na ieto. Vredništvo je Florijansko ulice St. 44. Izhaia po trikru nu terien in sicer v torek, četrtek in soooto. 99 Vabilo k naročevanju . SLOVENCA". Po pošti prejemati velja pri trikratnem izhajanji list za celo leto . . 10 gl. — kr. „ polleta . . 5 ,, — „ ,, četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji sprejeman: Za celo leto......8 gl. 40 kr. ,, pol leta......4 „ 20 „ ,, četrt leta......2 „ 10 „ Posamezne številke . . . — „ 7 ,, Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta .... 1 „ 50 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja GO kr. več na leto. List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen) opravništvu, na dunajski cesti Št. 15. Nemškutarji v Ptujem. Poletna vroč'na dela tudi človeško kri bolj gorko in burno. Iz tega slede razni boji in pretepi, ki se ob tem času najbolj pogosto gode. Tako se ravno zdaj poroča, kako so se v Marsilji srdito stepli Francozi in Lahi; v Pragi je bila majhna praska med Čehi in nemškimi študenti; tudi iz Plzna in Brna 8e poročajo nemiri. Madjarom pa je zarad bližnjih volitev kri tako zavrela, da od vseh strani prosijo za vojaško pomoč, ki pa brž ko ne volilnih pobojev povsod ne bo mogla zabraniti. Ni se toraj čuditi, da je poletno solnce razgrelo tudi štajerske nemškutarje, da so 8e zbrali v Ptujem in slovenskemu uarodu vojsko napovedali. Nemško družtvo iz Gradca je celo stvar vravnalo in pridružili so Be razni nemškutarji spodnje Štajerske, iz Ptuja, Maribora, Bistrice, Celja itd. Bili so skupaj zbrani možje enega srca in enega duha, sami zagrizeni in fanatični tevtoni in sovražniki naše narodnosti in njenih natornih pravic. Priznati se mora možem, da so govorili brez ovinkov in odkritosrčno. Včasih so se zakrivali še s kakim figovim peresom .,liberalstva, ustavoverstva ali napred-njaštva", tabart pa so se pokazali v celi svoji odljudni nestrpljivosti. Rekli so kar naravnost, da ravnopravnost vseh narodov ni mogoča, da jo odrekajo v prvi vrsti posebno Slovencem, „katere imajo še v svoji oblaati", da se mora upeljati nemški državni jezik, da se morajo IjudBke šole na spodnjem Štajerskem ponemčiti, in da se mora vsaj srednjim Btanovom usiliti nemški jezik. Novega niso b tem nič povedali, mi že zdavnej vemo, da je to pravi nemškutarski program; pa kakor rečeno, tako brez ovinkov tega še nikoli niso povedali, kakor letos v Ptujem, in za to odkritosrčnost jim moremo le hvaležni biti, vsaj bodo Slovenci na Štajerskem vedeli, česa se imajo od teh ljudi nadejati. Zavračati smele in krivične, da rečemo neumno brutalne trditve teh mož nam pač ni treba, ker se je to že tolikrat in tako teme- ljito zgodilo, da bi se pravilo, vodo v morje nositi, ko bi hoteli na novo utrjevati načela, na ktere je zidan naš narodni program. Po nemškutarskem programu obsojeni smo k narodni smrti, ker pa kot narod umreti nečemo, jasno ie, da se moramo in hočemo z nemšku-tarijo boriti „do iztrage naše ili njihove", kakor so nekdaj Ilercegovci rekli. Iz početka smo se nad takimi nemškutarskimi izjavami jezili, zdaj pa nas obhaja tak čut nad tem ptujskim programom, kakor bi Be nas hotel smeh prijemati. Po tolikoletnih političnih bojih, ko se je vendar jasno pokazalo, da se narodna ideja zatreti ne dii, po tolikem vidnem napredku narodne in vidnem propadu centralistične, nemškutarske stranke, po toliko važnih dogodkih in premembah na iztočni naši meji, kakor tudi v naši notranji politiki, — bil bi človek vendar mislil, da Be bodo ti ljudje spametovali, da bodo spoznali nemogočost svojega programa, ter da bodo vsaj v nekterih stvareh odjenjali, da si vsaj nekaj rešijo ter si ohranijo videz vladne sposobnosti. Toda „quem deus perdere vult, dementat, — kogar hoče Bog končati, ga h slepoto vdari" — kakor bi se nič ne bilo zgodilo ali spremenilo, ostanejo pri svoji trmi, ter svojo neatrpljivost če mogoče še povikšujejo, ker zahteva državnega jezika je nova reč, ravno tako želja po po-nemčevanji vseh ljudskih šol ua Štajerskem. Ali ni to jasen dokaz, da se s to stranko ni mogoče pogajati? Mi bi želeli, da bi naša vlada prav skrbno preštudirala resolucije, ki so se v Ptuji Bklenile, vsaj bi morala iz tega jasno spoznati, kako zelo se jo motila in se še mot<, Kdo dela točo ? Po hrvaškem izvirniku prosto spisal Podlogarjev France. IV. (Konec.) Nobeden ne črhne besede; le Košnikova Mica opomni: „Kaj misliš, da te nevedni otroci poslušajo? Kaj si se to v farovžu naučil? ' Tu se je prav nesramno zasmejala, kajti Mirko je šel res včasih v farovž. ,,Tudi ti Bi bila uže večkrat v farovžu, pa moram reči, da si nisi zapomnila pametnega in koriBtnega pogovora, ki si ga tamkej čula. To si pa jaz v čast štejem, da morem z našim gospodom fajmoštrom občevati1'. To izgovorivši Mirko zopet nadaljuje svoj govor, ki mu ga je bila Košnikova Mica pretrgala, rekoč: ,,Zadnja toča je nas in našega gospoda fajmoštra potolkla, in vsaki pot, ko bo nas potolkla, bo tudi njega. Da ga Bosedni fajmošter iz jeze tolče, spustil bi točo le na njegovo zemljo, nas bi pa čuval, ker vi mislite, da lahko točo spusti, kamor jo hoče. Do sedaj niso bili duhovniki naši sovražniki. Ako bi fajmošter svoje farmane tolkel iz jezo in sov- raštva, ne bi toče tudi na svojo zemljo spuščal, ampak bi jo čuval". „Zareklo se ti je, moj M rko!", zaškripne z zobmi Markičev Matija, ,,noben župnik ne tolče svojih farmanov. Kadar on spusti točo, nima več on črez njo oblast, ampak ona tolče, kjer hoče". „Tebi se je zareklo, moj Matija, no meni, tedaj toča pada, kamor hoče; po tem takem ima prosto voljo in pamet"? „Kaj pa ti praviš o zvonenji na oblake, kadar se na točo pripravlja?", pravi v hudej zadregi Markičev Matija. „Vem, da mi boš povedal, kar Bi v farovžu slišal". „Kdo nas pa hoče boljše podučiti kot gospod fajmošter? Moč božjo in svojo slabost vidimo v vsem kar storimo. Srce nas k Bogu kliče; in kdo nam hoče boljše pot k Bogu pokazati, kakor ravno gospod fajmošter? V zvonenji na oblake rečem vam tako po kršan-skem nauku: Corkev ne uči, da zvonenje prežene oblake in točo, ker povedal sem vam že preje, da mora toča zbog svoje teže iz oblakov na zemljo pasti. Po kršanskem nauku duhovni uče: zvoni se ob hudi uri zategadelj, da se kristjani Bpomnijo, da jim zlo preti, in da bc k Vsegamogočncmu z molitvijo obrnejo, da jih Njegova moč in dobrota čuva. Kaj ne verujete mar, da lahko Bog tako nesrečo od nas odvrne? Tako se je vam in našim prednikom kazalo; ali ljudje rajši to govorijo, kar ni prav, kar še nikdar ni bilo in nikdar ne bo, namreč da duhovni točo delajo. Bolje bi storili, ko bi na ono mislili, ka- so vže večkrat v cerkvi slišali, da so ogenj, grom, strela, toča, led in sneg božje kazni, 8 kterimi nas dobri Bog opominja in od greha odvrača. So ljudje, ki se hočejo Bogu ustavljati; oni nn Boga nu verujejo in pravijo, da ni Boga. Pa vsaj to le malo časa verujejo, kajti v nesreči kmalu spoznajo, da nekdo čez njih kraljuje. On, ki vedri in oblači, ki daje veter, ki pošilja rodoviten dež iu zemljo oživljuje ou tudi dela točo". Tako modro in lepo je posvaril Mirko nevedne svoje eosede. VI. Ves vtopljen v svoj govor ne zapazi Mirko, da so ga vsi obstopili. Mnogo se jih je kesalo, da so bili do sedaj tako neumni, in zabiti in spoznali so, da je bila misel, da duhovni delajo točo, prazna, nespnmetna in pregrešna. jeztS, ako uiisli, da so bo kedaj dalo doseči porazumljenje raznih narodov s to takozvano usta-voversko stranko, ki pa je v istiui le stranka renegatov in Prusjakov. Dokler se bo vlada ua to strauko ozirala in jo k sebi vabila, tako dolgo je njen trud zastonj; ako tako spravo išče, je ue bo našla. Mogoče je, da so tudi med nemškimi liberalci nekteri možje, kterim bi se kaj dalo dopovedati, vsaj grola Coroninija smemo med take šteti; pa pri renegatih, naj bodo štajersko slovenski, češki ali rusinski, pri teh ljudeh ni treba sprave iskati, ker njih srce je kar obsedeno sovražtva do svojega naroda iu njegovega napredka v materuem jeziku; to se je že stokrat in tudi zdaj v Ptujem pokazalo. Pa čemu Be ti nemškutarji toliko čemu toliko upirajo ? Ali res vlada tako silno podpira te štajarske Sloveuce, da je treba celo Nemčijo na pomoč klicati zoper uje? Kaj šel Vlada še ni štajarskim Slovencem ničesa privolila, in je na nje skoraj čisto pozabila, in vendar jim njihovi sovražniki vojsko napovedujejo zavolj koncesij, katerih Slovenci od vlade nikdar prejeli nisol Mariborska pripravnica se ni poslovenila, srednja šola sploh nobena, ljudske šole so tako že na pol nemške; kaj hočejo potem ti Nemci in nemškutarji, ki so se v Ptujem toliko ustili? Naj raje počakajo, da bo Taaile Slovencem res kaj privolil, potem še le naj protestirajo, če se jim ljubi! Vkljub temu resnemu prevdarku, ki ima tudi svojo žalostno stran za slovenski narod se nehotč zopet k smehu nazaj vračamo, če se tega shoda v Ptujem domislimo. Zdi se nam, kakor bi videli pred seboj tiste malo mestne lilistre s svojo betvico nemščine, kako se repenčijo in povdarjajo svoje zastarelo in neumno stališče; vidimo jih te zastopnike „su periorne rase" (boljšega, vzvišeuega zaroda), ki imajo srce polno zaničevanja| do slovenskega kmeta, pa je vendar njihova vednost in duhovitost tako revna , da bi še kmetu samo za šalo služiti zamogla. Še dobro, da imajo ti ljudje „T:isgespošto," „Marburgerco" in „Ce-Ijanko", ki jim vsak dan navadne fraze v spomin kličejo, ker sicer bi še te pozabili in bi ne vedeli druzega ,,schlag\vorta" ko znani ,,du vvindiseher esel." Ti ljudje, ki so turško voj sko prespali, ki še zdaj ue verujejo, da na Dunaji odločuje Taaffe, ki še zdaj ne ved6, da je na Ogerskem, Hrvaškem, Poljskem, češkem povsod že narodni jezik v šole in vradnije vpeljau, ker mislijo , da je vse še ctmško in da mora toraj tudi na spodnjem Štajarskem tako biti, — te Bmešne, kratkovidne in gluhe figure hočejo politične programe kovati in resolucije sklepati?! Ha, to je res izvrstno. Žalibog razmere na Š ajarskem za nas Sloveuce še niso tako ugodue, kakor na Kranjskem , kjer se te vrste ljudem le še posme-hujemo; na Štajarskem treba se bo a to gardoi kakor je zanikerna, še trdo boriti, in naši bu-rilci se bodo večkrat Bpomnili pri tem izreka pruskega kralja: „Und mit solehen leuten muss icb mich herumschlagen," in s takšnimi ljudmi se moram tepsti —. Upamo pa in za trduo verujemo, da bo pravična iu duhu časa primerna stvar zmagala nad zastarelo in onemoglo prejšuo krivico, in prišel bo čas, ko bodo taki shodi in taki programi tudi na slovenskem Štajarskem sruešui postaii. tako dobro odrezal in vsaj večino farmanov na pravo pot spravil: „Podučila vas bo o tej reči, o kateri smo se danes pogovarjali tudi neka knjiga. Kteri znate brati, boste sami knjigo prebirali, kteri pa ue znate brati, Vam bodo pa vaši otroci brali, a vi jih boste paino poslušali". MarkiČevem Matiju pa vendar še to ue gre v glavo, zategadelj vpraša: „Kaj je rekel? Da Bog točo dela? Kako bi Bog dobrega in slabega človeka enako kaznoval? Tega jaz ne verujem, Mirko je pol duhovna". „Slabe tolče, ker veliko grešijo, a dobre da jih spodbuja k večjej pobožnosti, da pokaže, da je on gospod nebes iu zemlje. Tako ga zavrne Košnikova Mica, ki so je malo preje narbolj neumno ustila". Kmetje pa polni prepričanja, da je tudi toča božje delo izvkliknejo: ,,Tako je; ti si nas, Mirko, na pravo pot pripeljal. Ilvala T za tvoj poduk! Bog ti plati". — Zdajci so Be farmani razšli vedrega in veselega obraza, in so se ves pot o tem pogovarjali in težko prihodnje nedelje pričakovali, ko jim bo Mirko zopet kaj novega povedal. Le Markičev Matija je šel malo poparjen domov. Politični pregled. V Ljubljani 24. junija Avstrijske deiele O pomanjkanji druge tvarine pečajo Be isti z govorom Poljaka Volskeftili ki je tako čudno svoje rojake in njih zaveznike sramotil pred svojimi volilci, ustavoverce pa hvalil. Mi se res čudimo, da zamore tak človek na Poljskem voljen biti. Ites je v Ltvovu mnogo judov in ti so njegov govor tudi zdaj odobrili, nasprotno pa se poljski listi hudujejo nad Vol-skim. Če je poljski klub kaj mošk, bo menda že o svojem času Volskemu povedal svoje mneuje. ,,N. fr. PresBe" prinaša hud Članek zoper grofa Coroninija, ter mu odreka vsako zmožnost. Organ nespravljivih pravi: „proč s po-lovičarjil" ter s tem naglaša, da neče slišati o nikaki spravi. Po izgledu tega lista zagri zajo se tudi drugi ustavoverui listi v vedno večo nestrpljivost. Nam zamore to le prav biti, ker ravno s tem ustavoverci zapravljajo svojo vladomožnost in svoje simpatije pri dvoru in se nam ni še kmalo bati ustavoverne vlade „Presse" toraj prav dobro pravi, da ustavoverci sami utrjujejo stanje Taaffejevo, ker pri taki nespravljivosti nemškoliberalcev, kakor jo zdaj kažejo, je Taaifejeva vlada neobhodna potreba, in liberalni kričači, ki hočejo TaalTeja na vsak način vreči, ga s svojim kričanjem le podpirajo. Mi tudi tako menimo. Tudi „N fr. Presse" je pravo zadela, ko izraža bojazen da bo Coronini nekaj ustavovercev k sebi zvabil in naredil iz njih osrednjo stranko, ka-koršno si TaalTe že zdavuej želi. Zato je pa tudi tako jezna na njega. Nasprotno pa uečemo verovati, kar si nekteri nemškutarski listi domišljujejo in želijo namreč da se bodo mladočehi in liberalni Poljaki a la Volski odtrgali od desnice in naredili poseben klub, kateri bi v dogovore stopil z lcvico. Negledč na to, da bi tak klub le kakih 7 do 8 glav štel in večine odločevati ne mogel, je tudi malo verjetno, da bi ee kteri našel med Čehi ali Poljaki, ki bi si upal po pustiti svoje rojake iu izročiti vlado v roke zakletim sovražnikom slovanstva. Popolno zvezo pa z liberalnimi Slovani morali bi ustavoverci kupiti z velikimi koncesijami v narodnih tež njah; te dovoliti pa zdaj nikakor Še niso pri volji, dokler imajo še kaj upanja, da bodo celo vladno oblast v roke dobili. Kedar jim pa to upanje eukrat zgine, potem tudi z mladočehi združeni ue bodo več zmožni za vlado. Vnanje države. Za nemški državni zbor bodo volitve jeseni. Dežela se bo imela odločiti ali za Bizmarka ali proti Bismarku. Narodni liberalci imeli bodo težko stanje, ker jim Bismark nasprotuje, kar se da, to pa iz tega uzroka, ker mu nečejo prav dati v njegovih narodnogospodarskih nazorih. Bismark je odločen nasprotnik manšestrovcev, to je zagovornikov svobodne kupčije, in ker so judje pristaši te stranke, zato on sovraži še jude, in pravijo, da se mu celo dobro zdi, da so nekteri začeli jude preganjati. V lloltfarlji se čudne reči godd. Knez je pustil nedavno nektere voditelje narodne stranke zapreti, pa jih je zopet izpustil. Ka-košne zasluge una u nemški mož za Bolgarijo, da si on upa tako postopati z domačini, kakor bi bili vsi njegovi sužnji? Bolgari so se pritožili pri ruskem caru čez kneza in tudi prosili, naj bi se ruski ofi cirji v Rusijo nazaj poklicali, ali pa naj bi se jim prepovedalo vtikati se v politične reči. Iz Itusijc se druzega nc sliši, ko o vedno novih hudobijah uihilistov. Vendar se jim že dolgo časa ni posrečilo, da bi bili kako imenitno glavo zadeli. Če bi Božja roka ne čuvala uad deželami, ti ljudje bi bili v Rusiji že davno ves red prekucnili. Iz Miliirijc se poroča: Zdaj je tri3to let, odkar je Sibirija združena z Rusijo. Najstarejše mesto v Sibiriji je Jenisej. To mesto je sklenilo, ruski vladi poslati prošnjo za usta-novljenje deželnega zastopa po izgledu ,,zem-sfevza ustmeno pravosodje, za svobodo tiska n govora, osebe, obrtnije in prometa. Izvirni dopisi. X 19imaja, 22. junija. (Vesteneck pa ,.Tribiiue." — Premembe pri gene-ralncm štabu.) O Bvojem času sem Vam pisal, da bivši litijski glavar Vesteneck toži tukajšnja lista ,,Tribiiae" in ,,Vaterland", ker sta ponatisnila pismo, s kterim je litijski g. župan čudne dogodke litijske naznanil slavni deželni vladi. G. Vesteneck si je menda mislil, da bode na Dunaji laglje kaj opravil, kakor pri porotnikih slovenskih, zato je pustil slovenske li t-te pri miru, ter je tožil samo dunajske. „Vaterland" se je menda zares nekoliko zbal porotnikov, ki bo po večini se ve da liberalni, ter je pred par meseci objavil neko izjavo, v kteri je razglasil, da ni res, da bi bil Vesteneck metal kepe v komisarjevo okno. Tega pa tudi pismo županovo ni trdilo, ampak tam je bilo le rečeno, da je to storila družba, pri kteri je bil tudi g. okrajni glavar. „Tribiine" pa onega preklica ni hotela objaviti, ampak je že takrat izrekla svoje veselje nad tem, da bode imela enkrat priliko, delovanje bivšega litijskega glavarja tudi na Dunaji natančneje pojasniti. Mislili smo, da Be je g. Vesteneck, ki je bil med tem prestavljen v Gradec, konečno vendar le Bpre-mislil ter tožbo zoper omenjeni list umaknil; tode današnja ,,Tribune" naznanja, da Be to ni zgodilo, in da bode imela s Vesteneckom tiskovno pravdo. Dotično naznanilo je tako zanimivo, da jo Vam tu v slovenski prestavi podam. „Prijatelji našega lista v Gradcu, piše „TribUne", stavili so nam nekako čudno vprašanje, se li sme pred nekimi dnevi k osemdnevnemu eventualnemu zaporu obsojeni Friiozl vitez Vesteneck, ki je bil pred dvema mese- čemu za kazen iz Kranjskega na Štajarsko prestavljen, še spodobno prištevati k avstrijskim državnim vradnikom, ko se jeprisodniji dokazalo, du je z najbolj zaničijivimi izrazi javno sramotil slovenski narod, in da njegov daljni obstanek v vrsdu škoduje časti in veljavi vladini. Nam se dozdeva, da se to vprašanje ni poslalo pod pravim napisom. Kazui-vredua dejanja Vesteueckova, kamor Be prišteva tudi razžaljenje narodnosti, spada pred kazensko sodnijo, s ktero je imel spoštovani gospod v štirih mesecih že trikrat opraviti. Kar pa zadeva veljavo vladino, je dolžnost gospodov ministrov brzdati svoje vradnike, mi pa Be ne čutimo poklicane, da bi bili metle za vse včasih prav ostudne nagajivosti in prestopke podložnih vludimh organov. Mi amo pač v političnim boji pripravljeni prijeti za pero, Bko bi pa hotli ministerstvo proti njegovim lastnim vradnikom braniti, bi to pomenilo, da nad ministerstvom in njegovo odločnostjo obupujemo. Zakaj zastopniki slovenskega naroda pri veljavnem sodniku ne vložd pritožbe? Surovi izrazi, kterih se je ta človek posluževal zoper slovenski jezik v tistem trenutku, ko se je ponašal s svojim naslovom kot okrajni glavar, se pa"č lahko službeno kaznujejo, zlasti pri političnem vradniku, ako se pa to ne zgodi, ne smemo take prizanesljivosti z malomarnim molčanjem še pospeševati. Vsakdo naj Btori Bvojo dolžnost, ktero mu njegova čast naklada, in kmalo bode takim ljudem delo ustavljeno. — Kako ministerstvo sodi o Vestenecku, nam je čisto neznano, to pa kaj dobro vemo, kako c. k. okrajni glavar Vesteneck sodi o mini-stvu. Ne omenjamo tega, da je javno TaalTe-jevo ministerstve imenoval črn oblak na avstrijskem obnebji, nam je ta čudni (špasni) človek včeraj (20. junija) po odvetniku dr. Jožtfu Koppu poslal tožbo zarad razžaljenja časti, ker je „Tribuue" pisala o popivanji Vesteneckovem v Šmartnu in o pobijanji oken v Litiji. V tej zatožbi, ki bode nam in obča nom litijskim in ljubljanskim dala priliko, vradovanje in društvene skoke (ekstravagance) c. k. okrajnega glavarja enkrat tudi Dunajča-nom v juvni obravnavi pokazati, se ljubeznjivi okrajni glavar Taaflejevega ministeratva naravnost pritožuje čez svoje predstojnike, se Bamega Bebe imenuje poštenega in zelo po hvaljenega, ter toži, da ga vlada vendar le ne brani in da mu deželni predsednik na eno njegovih poročil še odgovora ni dali To dobri mož pripoveduje v privatni tožbi zoper naš časnik po dr. Jožefu Koppu! Ali naj še kaj pišemo o lepem obnašanji državnih vradnikov pod sedanjo vlado? Gospodje niso le surovi proti narodnostim, oni začenjajo biti še posebno debeli proti svojim ministrom. Kaj naj temu nasproti Btorč narodnosti, to morajo pač same vediti". Reč se bode toraj tudi na Dunaji obravnavala in Dunajčani bodo imeli tudi bvojo „hetz". Vesteneck pa bo potem menda tudi Bprevidel, da so minuli tisti časi, ko je on zarad svojih posebnih zvez v Ljubljani in na Dunaji vse premogel. Pri generalnem štabu so se zgodile važne premembe. Dozdaj je bil načelnik generalnega štaba podložen vojnemu ministerstvu, odslej pa bo podložen in odgovoren edino le cesarju. On bode kot pomočnik vojnemu miniBterstvu na strani stal ter mu stavljal svoje predloge, vendar bo pa imel o jako važnih generalni štab zadevajočih rečeh po vojnem ministru poročati tudi cesarju samemu ter jim stavljati svoje predloge. Na Pruskem bo imeli že zdav-nej pri vojni tako vravnavo, ki Be je tudi prav dobro obnesla. Vse Sclekc doline, 18 junija. (Kako Nemcev išče !) Večkrat ste že omenili v Vašem cenjenem listu o „Schulvereinu'1, kterega je rodilo Nemcev sovraštvo do Slovanov in slepa, zagrizena strast ves svet germauizirati. Naj naznanim častitim čitateljem, kako iščejo vspeha svojemu društvu. Ni še dolgo, ko je prišel v Sorico neki agent „Schulvereina" opazovat, je li kaj upati za nemški jezik. Ustavljal je ljudi na cesti, ženske ua polju in jih po nemški nagovarjal — toda slišati je moral le strašne, barbarske besede: nik« tajčl Ko bi ne bil naletel nekih Sorčanov, kteri bo se pa le pri vojakih navadili nemščine, revež bi bil gluhim ušesom trobil. — Ogledoval je v Sorici tudi šolo in potem Be najprvo spravil nad učitelja', uaj bi prevzel nemško poduče-vanje — toda zastonj! Dokler je še kaj zna-čajnOBti med učitelji, jo menda ne bodo prodajali za beraške goldinarje slovanofagom. Lotil se je ceio ondotnega gospoda župnika in ga hotel Bpreobrniti v razširjavca nemške kulture. Da je pri njem še manj opravi), se samo ume. Ker se je ujegov kulturni misijon v Sorici tako slabo obnesel, pobral jo je dalje čez primorsko mejo v Podberdo iu Nemški Rut. Kakor sem zvedel je tamkej ravno tako malo opravil, čeravno je ljudi v gostivnico vabil in jim piti dajal. Tako se smešijo sami Bebe patroui nem škega Schulvereina I Veliki nemški narod išče par stotin nekdanjih nemških izseljencev v sorških hribih, ki so nemščino že davno pozabili. Zakaj neki ? Omenjeni agent je med drugim rekel: Ob sich nicht vvelebe u r r-deutuche Wbrter finden liesaen ? Morebiti nemškemu svetovnemu jeziku manjka besed? Mislim , da edini vzrok je gcrmanizacija, da bi potem Kranjsko tem ložje za Nemčijo tirjali. Toliko pa vem iz lastno skušnje, da Sorica in sosedne vasi so za Nemčijo zgubljene, in Soričanom je ravuo tako mar biti Nemcem, kakor ua pr. Belim Kranjcem! Iz Vtobrepolji*, IG. junija. Zares slaven dan je praznik sv. reš. Telesa, slehernemu človeku, v čigar prsih bije kršansko Brce. Pri nas smo letos tem veselejši obhajali ta dan, ker so nam naš ljubljeni gosp. kaplan L o tri č, na lastne stroške Bezidali krasno kapelo na čast bv. križu, našemu farnemu pa-trouu, kjer Be bere prvi sv. evangelij. Poprej je stal tukaj le lesen križ, s sv. raspelom, ali zdaj Btoji na istem kraji krasna kapela. V resnici se izpolnujejo besede, ktero so bili izrekli naš tako blagi gosp. kaplan, ko so bili nastopili službo pri nas: ,,Nisem prišel iskat k vam ne zlata ne Brcbra, ampak voditi vas želim po poti v večuo zveličanje". Skoz tri leta, ktere so službovali tu pri nab, so si za-Blužili časten Bpomin, kteri bo nepozabljiv ostal v srcu farmanov. Na njih prizadevanje se je kaplanija tako krasno prenovila , da je kinč naše fare, zraven stoječi hlev pa so na lastne stroške napravili, in kdo bo našteval vse dobrote, ktere so nam v dušnih in telcBnih potrebah skazali. Zato nam je prav hudo, ko se oni zdaj ločijo od nas, da ae preselijo na novo službo, ter jim prav iz srca za slovo zakličemo: Bog Vas obvaruj tudi naprej, ter blagoslovi prav obilno Vaše delovanje! Domače novice. V Ljubljani, 25. junija, Oznanilo. Pondeljek 27. t. m. zjutraj ob 9. uri in 31 iu. pridejo v Rim potujoči slavjanBki romarji v Ljubljano. Iz Maribora odrinejo ob 3. uri in 47 min. V Trst dospejo ob 2. in 47 min. popoldne, in v torek (28.) se zjutraj ob OBmih odpeljejo v Jakin (Ankono) na posebnem Lloidovem parobrodu. Izkaznice dobivajo se pri meni. V Ljubljani 24. junija 1881. Dr. Jarc. (Na realki ljubljanski) bodo ustmene zrelostne preskušnje 11. in 12. julija, torej tudi pred Bklepom šolskega leta 15. jul. (O deželnem zboru) je tukajšnji dopisun liberalnih listov dunajskih tje telegrafiral, da se je tukajšnjim poslancem z Dunaja sporočilo, da bode deželni zbor zkoraj razpuščen. Poslancem tako sporočilo ni došlo in dopisun, kteremu zmanjkuje gradiva, se je zopet prav debelo zlagal. (Matični odbor) ima 9. julija sejo, v kterej bo oddal tajniško službo. (Slavnost sv. Cirila in Metoda.) Narodna društva ljubljanska sklenila so, praznovati slovesno god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda prihodnji mesec, to je, v nedeljo dn<5 10. julija t. 1., zjutraj tč slovesno sveto mašo v cerkvi čč. oo. frančiškanov ter na večer z besedo na sijajno razavitljenem čitalničnem vrtu, pri kateri bode sodeloval slav. pevski zbor čitalnice ter svirala cela vojaška godba c. kr. peš-polka št. 26 veliki knez Mihael. — Natanjčneji program slavnoati naznani se pozneje po časnikih in plakatih. (Kupčijski minister) je potrdil g. Kušarja za predsednika in g. Horaka za podpredsednika kupčijBke zbornice ljubljanske.) (Toča) je pobila v Bizelji, kjer rastejo sicer znana, dobra vina. Revščina grozi velikanska postati, ker prebivalci druzega pridelka skoraj nemajo, ko vino, pa še to se jim je že tri leta skazilo. Tudi na Trati pri Loki, v Kočevji in po Hrvaškem je toča mnogo škode naredila. (Kresovi.) V Četrtek zvečer je bilo videti mnogo kresov po slovenskih hribih. Sokolovci so ga zažigali na Rožniku, ter pri ognju vesele pesmi prepevali in se hladili s pivom. Večer je bil lep, vročina pa za naše obnebje že precejšna. (Lepa nedelja), to je tista po sv. rešnjem telesu, se je letos slabo obnesla, ker ni minula brez deža. Kmetje pa pravijo, da je trinajst nedelj potem takih, kakoršna je lepa nedelja, toraj bi se v letošnjih nedeljah ne bilo nadejati lepega vremena. (Za iztirjevanje zaostalih davkov) treba je po ukazu finančnega miuisterstva tudi v Ljubljani plačevati kazen 5 krajcarjev na dan. MeBtni zbor je v četrtek o tej zadevi sklenil: 1. ministerstvo prositi, da ta ukaz prekliče; 2. k deželnemu predsedniku poslati deputacijo, ki naj ga prosi, da ta ukaz toliko časa ustavi, dokler ministerstvo ne reši gori omenjene prošnje; 3. pozvediti, se je li enak ukaz razposlal tudi drugim glavnim mestom, kjer mestni vradi pobirajo davke. (Nemški potniki na Kranjskem.) ,,Tages-post"je nedavno pisala, da na Kranjsko zato tako malo nemških potnikov prihaja, ker se tukaj Nemci napadajo. Da bi se pri nas mirni Nemci napadali, ki ljudstva ne provocirajo, tega do zdaj še nismo Blišali. Sicer pa nam tudi na Nemcih ni toliko ležeče, ali pridejo v našo deželo ali ne. Malo jih je, da bi k nam kaj prinesl', večina jih je takih, ki bi radi kaj odnesli ali pa Bvojim ljudem tukaj prostor naredili, ker jim doma že tesna hodi. Mnogi pa pridejo že b tem namenom, da bi pomagali zidati nemški most do Adrije. Menj ko bo Nemcev k nam prihajalo, bolj« ho za iioh. To v pojainilo „Tug«HpiiHtl" in nj« dopisnikom. (1'otigatoa), ki jo bil v potek zjutraj v Montuh zužgal hl«v posestnika Kalteuogerju, ho ž« dobili. Ndeii navaduih vlučugov h« j« namreč v neki šitopnuriji v glediSnlh ulicah nam ponašal, da j« zapalil omenjeni hlev. Itcč 0« j« naznanila policiji, ki j« pontopnča prijela in taprlu. [tiprvtl soillHht,) U. Vodoplvoc Ludvik, učitelj nu Uboljskom, jo hii v četrtek |2!1. t. m. od deželnu Hodnij« obstojen uu 7 mesecev zapora, kur jo g. okrajnega sodnika v Sunožečuh Oolžii podkupljivimi! in prlstranouti pri razso-j« vn u j i tožbtt. Razne reči. Katoliška cerkev je vojskujoča in nikdar brez sovražnikov. Kedar premaga liti dega, prikužu h« jej š« hujši. Zu materiullzmom j« to h p i riti z« m, kteri j« Iz Amerik« iiaglouia razširjati h« jel po materialistični Kvropi, in droga celo v našo Slovenijo. Katoličani, čujt« I V „Vuturl." naznanjajo h« primerno kujlgu, ki v pravi čim prihajajo na dan v poduk na pr. „Der Kpirltisiuui u. dan Christouthum" v. Wle8er; „1 >«r iieuore SpIrltlsniUH" v. Dlppel itd. — Procesijo na Krancoskem pro-p o v « d a ii «. Na Frunooskora ho prišli ž« tako daleč, du j« Hiidaiija bruzbožua vlada prepovu dala navtidii« vsakoletne procesij« na čast sv. IleSnjemu t,el«HU. V velikem ineHtu Nant«H pa j« ljudstvo vkljuh prepovedi zbralo h« iu hodilo v velikih trumah po navadni poti, kod«r hi imela procesija hoditi. Pred cerkvami ho h« IJuiIj« ustavljali lil pobožno pomni prepevali, llnizvorskl rc|iublikancl pa ho začeli nalašč „mai'Helc/o" v iiich kričati. Prišlo J« do nemirov in bilo j« več ljudi prljotih Iu zaprtih. — Op o r o k a g r o I a K u r o I y - a. Ta bogati mugnat j« zapuidil premoženje v«č mi Ijoiiov vrudnoHtl. Posestva j« ruzdelil med hviijii dva sinova, hčeri j« pa zapisal en iniljon 800.000 gl. v gotovini /.a doto. Oporoko j« pa naredil tako, da č« lil kteri njegovih naslednikov utopil l/. katoliško cerkve, zgubi vnuku pravico do iludščlne. T rbovoljska dr u ž b u z a p r« m o g j« nakupila premogokop pri Hanjllukl v llonnl in bo tudi tam kopati začela. Sploh Ikič« ta družba bojda nakupiti vh« premogov« rudo-kop« po Kliijariikcm, Hrvaškem, v Istri, Dal Dincijl In llonnl. To pa menila zato, du n« bo konkurenco imela in da bo lahko nama dolo-čevnlu ceno. V I u u i /. M u d « I r « u « b o v « č. Nekdaj j« slovelo niadelrslto vino radi hvoj« dobroto. V zadnjih letih pa ho viličarji ua otoku Mudolrl popustili vinograd« Iu h« liavljo •t, drugimi pridelki. Prišla J« namreč laka bo-lozon na trlo, da niKo mogli nič voč pridelati; kdor j« pridelal prej 110 vedrov, j« zdaj komaj enega dobil. Zdaj to začeli namesto trto hii ilitl iliulkorjevo rnstlliio Iu delajo iladkor, ki se pvav dobro obnaša. DrugI vlncni-jl HO pečajo pu h tobakom. Vinu ii n Algi « r » k « (0. Med tem, ko vinska trta na otoku Mudolrl umira, pil dobiva mi novo domovino na Alglersluiin v Afriki, Marljivi Kratico/)« so nasadili trte, koder J« bilo prej prazno goščovje ali celo pust luaj iu gliljnm. Pšenica hektoliter !) gld. 75 kr.; rež O gl. 60 kr.; • ječmen d gld. 70 kr.; — ov«h a gld. 'Jf» kr.; ajda 5 «1. 70 kr.; — proso 5 gl. O!) kr,; koruza B gld. 50 kr,, krompir l<)<> kilogramov gld. (17 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. I>0 kr, maslu kilogram gld HO kr.; muHt. 78kr,; — Spoli frištm 00 lir.; Jpeh prekajeu 7.) kr,( jnjcii po 8 kr. mleka liter H kr.; govedine kilogram 56 kr.; toletuin« 40 kr. ; • svinjsko meno 58 lir. ■ Sena 100 kilogramov 'J gld. 117 kr. nluma 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trd« O gld. 20 kr. mehke li gld. IVIi-Hi nllrnr ilcMnruc ictir '.11 Juniju. I'uplrii» runi» 70(10 Kr, »riiit t um 77.10 /ilnlii runi« IU IMDOIiUih) ii-jjtrri.i dokoIIIo 109 1)0 HmiUhia nltnijn H'J5 - Kr.Milt.tte ttkni|« II,>0 l.iimlmi 117.110 — (!•». lir hhIiiiiI fi.ftl) VllMriinhov M.110, ITaznanilo. V Smiirji pod LJubljano n« bo 1. nedeljo po Itlnkoštlh, to j« du« .'I |iili|u 1.1. popoldne ob i uri izdelovanje novih klopi za liirno uerkuv I/, ž« pripravljenega hrastovega l«na po iičitm dražbi strokovnjaku Izročilo, Iu ho /a to t.v« pri obiskovanji treh c«rk«t n trojnimi litanijaml; l>) Poduk •> odpustkih. Jutranja in večerna pobožnimi, sv. maša iu kratek poduk, kuko nv. krlžev pot moliti iu c) aontnvek po po I n i li in nepopoluih lahko /a-doliljivih odpustkov. Potem takem j« knjižica, spisana po vin. čant. gosp. proStu .hireii, tudi /n poznejše čase prav pripravna In poilučljlva. Velja /. ličnim zavitkom 20 kr., vezana pa lili kr. Kdor jih r»o vkup vname, dobi jih li pl) Vlllll. (11) ElAiilol. Iiiilanniii. Dio kalholisolioii Missionoii, neiiiNli ihInI|oiikIiI IIhI, izlšlu j« ravno <1 številka, letnika luni. Na loto i/,Id« I'J Nnoplči'v v 4", ter pri naša miiogovrstne h|)Ih« i/, ra/.nlh delov Hveta, podobo v t«m listu no Izvrstno Izpnljane. (3«l letnik vidni 'J gl. to kr. v bukvami projoiiiun, po pošti .'t gl. K) kr. Obneg tega Hiioplču j« nuilednji ; Derilo: l>i« opontoIlHihcii vlkurlate Ohiuan (z dvema zemljevidoma Km Apimlel der Kreihelt. Ililder aus dem (lelol)t.«n Kanil« Nnclirlc.h-ten UUB den Mlssloneu : Tllrkcl, Jnpan, Central Afrika, Silil Afrika. Mmeullcii. K(lc Mln-sionBZNVeeke. Dan \Verk der li«il. Kindholt. Podobo; Porini der Klrcho Santa Maria von llelcm In Llniiabon. Di« (Irotte d«n lil. .loluinneH bei Aln-Karlm. Oiih ilsterr. I'iIk«i haiin In Joriizuleni. Km altes Milil der uubellnekton MmiifllngnlH aun Japan. Vor-Htnill, von Nagannkl. Vnl Ulfili zvezki n« šo lahki) dobivajo ter jih našim naročnikom radi k o j dopoiljomo. K obilnim naročilom vljudno vabi kot. biikviiriiii. I BIICllIC zobe iu zobovje pniilavlja pu iiitjiiiivejneiii iiiiHirlkaiidlimn attultivu V '/.In t U, VIII Ivil il i IU brit« bolofilii. Klomhini /, /InIoni iid. /i o Ii n i< ii p ii r a e I j u Uvi'XllJil linpnlno Inott bllllliMll H pri jel uiiu iiinmihiiii, (10) A. 1'alclicl, •a/mi , dvavnik pnlnn llrniloKkoiiu inoNta v I. nuditli1. J. Illn/.nlkiivl iinsleilnlkl » Ljubljani, Imlujalulj In ihIkovoi nI iirmlnlk t^lIt 1» lllllleilnp.