5-2006 72 5-2006 73 Konec meseca maja bo minilo deset let, odkar smo se poslovili od Staneta Belaka – [raufa; gorskega re{evalca, alpinista, gorskega vodnika, prijatelja. Ve~ kot trideset let se je ves razdajal gorskemu svetu, bil je prvi v svoji generaciji in prvi v vrsti najbolj{ih, ki smo jih kdaj imeli v na{em alpinizmu. Bil je vzor vsem mlaj{im generacijam, ki jim je bil tovari{ v navezi, u~itelj, predvsem pa prijatelj. Legendarni zimski vzpon po ^opovem stebru v Severni triglavski steni leta 1968, ko je naveza Belak - Kunaver - Sazonov preplezala steber v nemogo~ih razmerah, re{evalci pa so zaradi velike koli~ine novozapadlega snega po osmih dneh najbli`je do njih pri{li do Velega polja. Ta zimski vzpon je bil preobrat v sloven- skem alpinizmu. Po tem so stvari {le samo {e navzgor. Pot v Himalajo je bila odprta. [e deset let trdega dela in nagrada za trud - prvenstveni vzpon po zahodnem grebenu Everesta. Vmes se je zgodil {e Daulagiri, s katerim se je »dajal« tudi ~lan argentinske odprave in moj soimenjak Dinko Bertoncelj. Kako smo vedno pri~akovali in trepetali z na{imi junaki. Vest o sre~nem vzponu in pov- 10 let … ? in µ Boris Bertoncelj Smer plazu, ki je nosil [raufa in Jasno ratku je pri{la sredi no~i tudi v Paklenico, o`ivel je ves tabor in vsi so bili veseli tega dogodka. Plezati z njim je bilo pravo do`ivetje, saj je veljal za alpinista, ki se vedno vra~a iz stene. Celo Reinhold Messner je dejal na svojem predavanju v Kranju, da je po~a{~en, ker lahko predava in obi{~e de`elo, kjer `ivi alpinist, legenda Himalaje, ~lovek, ki se vedno vra~a iz stene. Tudi jaz sem imel to ~ast in privilegij, da me je sploh vzel na turo s seboj. Vedno sem nestrpno ~akal, kdaj me bo poklical, saj je bolje imeti `ivega alpinista za varovanje, kot pa soli- rati in se varovati na te`ak nahrbtnik. Na vrhu [pika nad Policami je majhen zvon. Na njem pi{e: Mi smo alpinisti zato, ker ste vi utrli nam pot na vrhove. Generacija, ki je osvo- jila najvi{je vrhove in stene Alp in Himalaje je utrla pot mlaj{im, ki `e segajo do zvezd nemo- go~ega - in prav je tako. Na Blejski Dobravi po~iva na{ prijatelj, ki je preminil. Pod tisto skalno ostrogo, kjer v pobo~ju rastejo trdo`ivi macesni, pod Kaminsko smerjo in Severnim razom v Mali Mojstrovki. (Mitja Ko{ir ) . Z Ajdne ali Stola se ve~krat ozre oko na njegov poslednji dom. Spomin pa nehote uide na nepozabne plezarije v Rzeniku, Planjavi, Brani, Skuti, Koglu, [iroki pe~i, Velikem Dra{kem vrhu, Triglavu … m