yu issn 0040-1978 ifto xxxvii., št. 23 Ptuj, 14. junija 1984 cena ii dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva V Zaščiti dobro poslujejo (stran 2) ,.Pet minut za lepše okolje" (stran 4) Uresničevanje planov s področja kmetijstva (stran 5) Srečanje prijateljstva (stran 8) Na gimnastiko smo pozabili (stran 9) AKTIVNOSTI NNNP ZA LETO 1984/85 Nadaljnje uresničevanje koncepta SLO in DS Na področju uresničevanja koncepcije splo^^ne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite smo v minulih letih dosegli vidne pre- mike in uspehe. Pri občanih seje zlasti okrepila zavest o nujnosti nadaljnjega podružbljanja vseh vidikov samozaščite in varnosti. Uspešne so bile tudi oblike usposabljanja ih praktičnega preverjanja znanja delovnih ljudi in občanov. Brez dvoma so k temu veliko prispevale tudi akcije NNNP, kijih v Sloveniji usmerja in vodi SZDL. Koordinacijski odbor za SLO m družbeno samozaščito pri OK SZDL Ptuj je na podlagi spoznanj in izkušenj iz dosedanjih aktivnosti )ripravil tudi vsebinsko usmeritev za akcijo NNNP v letih 1984/85. Temeljni namen ak- tivnosti NNNP naj bi bil predvsem v nadal- jnjem in kontinuiranem uresničevanju kon- ' cepta SLO in DS, dviganju obrambne in sa- mozaščitne zavesti in kulture, v podružbljanju njegove vsebine in organiziranosti ter v množičnem usposabljanju prebivalstva za po- trebe samozaščite in varnosti. V gradivu, ki ga je koordinacijski odbor poslal vsem predsednikom krajevnih konfe- renc SZDL. je zapisano, da naj bi aktivnost NNNP v letih 1984/85 imela predvsem na- slednje usmeritve in poudarke: Uresničevanje koncepta dopolnjene zasno- ve narodne zaščite. V tem času naj bi v vseh okoljih kadrovsko popolnih narodno zaščito in jo ustrezno usposobili. Za izvedbo te naloge je politično odgovorna SZDL. Zaščita pred jedrskim, biološkim in kemij- skim orožjem. Gre za načrtno opremljanje prebivalstva tako za kolektivno kot osebno zaščito. Usposabljanje bo potekalo v obliki tehnično-re.ševalnih vaj in predavanj po posa- meznih okoljih. Krepitev samoupravne delavske kontrole. Pogosto ugotavljamo, da imamo vse preveč gospodarskega kriminala, zlorab položaja, odtujevanja družbenih sredstev in podobno. Naloga vseh je. da te negativne pojave v naši družbi zmanjšamo na minimum. Naloga SZDL je. da aktivira vse organe v KS, nadzorne odbore v društvih in organizacijah pa tudi posamezne člane delavske kontrole v OZD. Varstvo človekovega delovnega in življen- jskega okolja. Zastrupljanje našega okolja so dnevni pojavi. Imamo zakone o zaščiti narave, vendar jih ne spoštujemo. Zato je naloga KK SZDL. da osvešča prebivalce v krajevni skup- nosti in da tudi izpelje akcije čiščenja in ure- janja okolja. Gre zlasti za potrebo, da dosežena zavest in občutek delovnih ljudi za samozaščito in var- nost postane vsakodnevni način razmišljanja, obnašanja in prakse. Prav tu pa lahko z aktiv- nostmi v okviru NNNP pomembno prispeva- mo, da bomo še hitreje napredovali. Poleg navedenega pa bi v okviru akcij NNNP nadaljevali tudi s stalnimi in konkret- nimi aktivnostmi za večjo prometno varnost, ra boljšo za.ščito pri delu, za izboljšanje požarne varnosti in z aktivnostmi v okviru načrtovanih vaj. FF Je ponovna ocena res potrebna? Predsedstvo občinskega komiteja Zveze ko- munistov občine Ormož je za sejo komiteja, ki je bila 5. junija letos, pripravilo oceno uresničeva- nja nalog komunistov po 8. seji CK ZKS in 10. seji CK ZKJ. Sekretar predsedstva Miroslav TramSek je povedal, da komunisti v poprečju za- dovoljivo uresničujejo zastavljene naloge dolgo- ročnega programa gospodarske stabilizacije, vendar ta ocena ne more biti vzrok za zado- voljstvo. Predsedstvo je namreč tudi ugotovilo, da osnovne organizacije ZK premalo realno oce- njujejo gospodarske razmere, samokritičnost še vedno ni vrlina, ki bi prevladovala v ocenah. V razpravi se je ta ocena potrdila, saj so raz- pravljalci v večini primerov opisovali sedanje stanje v posameznih okoljih, opozarjali na zuna- nje vzroke, ki vplivajo na nezadovoljstvo zapo- slenih, kaj malo pa so govorili o lastnih prizade- vanjih za spreminjanje stanja. Razprava je izzve- nela v pričakovanju, da bo ,,nekdo" rešil v dol- gih letih nakopičene težave, ki pa so seveda tudi posledica manj razvitosti ormoške občine. Tako so razpravljalci predlagali, da naj bi komisija za spremljanje uresničevanja stabiliza- cijskega programa ponovno ocenila uresničeva- nje nalog -- kar je'sicer njena stalna naloga — strokovne službe v posameznih okoljih pa naj bi izdelale konkretne naloge za spreminjanje stanja in- tudi izdelale oceno. Vprašanje je, koliko je predlog glede na številne izdelane ocene umesten. Komunisti bi se morali končno dogo- voriti za sprotno reševanje zastavljenih nalog, naj so v razpravi dokazali, da razmere zadosti dobro poznajo. Razpravljalci so opozorili tudi na selektiv- nost, ki bi jo pri uvajanju novih ukrepov morali upoštevati predlajgatelji ukrepov. ,,Očitno selek- tivnost za nas pomeni, da bomo mi izvzeti, ostali pa bodo nosili breme,stabilizacije," je dejal predsednik občinske skupščine Tone Luskovič. V takšnem tonu je namreč izzvenela razprava, zato predlog o utrditvi akcijske in idejne enotno- sti komunistov ni zanemarljiv. Da je to res, potr- juje ustanovitev in uspešno delovanje dveh stal- nih akcijskih konferenc Zveze komunistov v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem in Tovarni Jožeta Kerenčiča. Manj zadovoljivi so rezultati delovanja dveh svetov ZK v krajevnih skupno- stih. Medtem ko je delo sveta v krajevni skupno- sti Ormož slabo, je delo tega organa v krajevni skupnoti Središče v zadnjem času dobro, je oce- nilo predsedstvo OK ZKS. Komunisti so se na omenjeni seji zedinili, da je potrebno usmeriti vsa prizadevanja v bitko za ohranitev sedanjega gospodarskega položaja ob- čine, saj je v težkih gospodarskih razmerah težko pričakovati kaj več. Vendar so se hkrati dogovo- rili, da bodo poskušali dosegati boljše rezultate pri pridelavi hrane, k temu pa naj bi prispevali predvsem z boljšo organiziranostjo zasebnega, sektorja kmetijstva. N. Dobljekar ZMOA SLOVENSKE GORICE 84 PRVI DAN NA DELOVIŠČU Brigadirji prve izmene ZMDA Slovenske gorice 84 so v ponedeljek, 11. junija že navsezgodaj odhiteli na svoja prva delovišča — v Kicar na območju ptujske občine in v Ihovo na območju lenarške občine. Povsod so jih pričakali krajam in jim zaželeli dobrodošlico. Sedaj so za brigadirji Že prvi žulji, pa seveda tudi prvi metri jarka za vodovod, kar domačinom pomeni veliko. M- Ozmec Brigadirji so začeli s krampi in lopatami SKLICANE SEJE ODBOROV SO PTUJ Predvsem zadeve s področja gospodarstva Na seji predsedstva skupščine občine Ptuj so v ponedeljek, 11 .junija obravnavali gradivo za zasedanje zborov skupščine občine Ptuj m sklenili, da se gradivo pošlje v razpravo delegatom in delegacijam. Že na prejšnji s^i pa so sklenifi, da bo seja družbenopolitičnega zbora 26. junija, seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela pa bosta v četrtek. 28. junija, zbor KS ob 8. uri, zbor ZD pa tokrat ob 1 L uri. Na zadnji seii ZZD so med delegati izvedli anketo in se je malenkostna večina odločila za čas seje ob tej uri, ostali pa so se izrekali za čas sklica sej ZZD od 8. do 13. ure. Tudi tokrat bo dnevni red precej obširen, prevladovale pa bodo gospodarske teme. Tako bodo delegati obravnavali sanacijske in pred- sanacijske programe in ukrepe, poročilo o uresničevanju planov s po- dročja kmetijstva, izvajanje srednjeročnih programov v krajevnih skupnostih, zbor združenega dela pa bo obravnaval in sklepal tudi o poročilu o izvajanju ukrepov družbenega varstva v TGA »Boris Kidrič« s -losebnim poudarkom na stališču do sanacijskega programa moder- nizacije proizvodnje primarne^ aluminija, dočim bo DPZ o tem le razpravljal in sprejel usmeritve. Prav tako bodo v zboru združenega dela izvedli usklajevalni postopek za sprejem programa ukrepov in aktivnosti za finančno razbremenitev gospodarstva v SRS in v občini Ptuj. Vsi trije fbori bodo (Uravnavali tudi operativni program dela zborov za trene trimesečje, družbeni dogovor o priznavalninah ude- ležencem NOV. poročilo o izvajanju druft)enega plana občine doslej z oceno za leto 1984 in 1985, osnutek sklepa o podelitvi priznanj občine Ptuj. volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja in odgovore. Zbor /drii/enega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta sklepala še o štirih predlogih odlokov, ki so bih v osnutku že v razpravi na prejšnjih sejah in o komasacijskih odločbah. FF IZ RAZGOVOROV STANETA OOLANCA S PTUJSKIMI GOSPODARSTVENIKI Od vas sem veliko zvedel Na 2. in 3. strani podrobneje poročamo o obisku STANETA DO- LANCA, člana predsedstva SFRJ, ki je v petek, 8. junija obiskal delovni kolektiv Perutnina Ptuj. Popoldne pa si je ugledni gost utrgal Se par ur časa za razgovor s predstavniki ptujskega gospodarstva in občine. V sejni dvorani na magistratu mu je Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptuj najprej na kratko predstavil ptujsko občino in probleme, s katerimi se srečuje ptujsko gospodarstvo, družbene dejavnosti in sploh ptujska občina. Tovariša Dolanca je posebej zanimalo stanje v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo. O tem mu je jedrnato in argumentirano poročal Alojz Gojčič, predsednik začasnega kolektivnega organa in poudaril, da je glavni problem modernizacija proizvodnje primarnega aluminija. K te.nu je tov. Dolanc pripomnil, da je praktično to slovenski problem, saj naša predelovalna industrija aluminij neobhodno rabi. Martin Berden in Milan Jager sta poročala o problemih zdravstva v občini in ga seznanila z delom ZC Ptuj-Ormož. Branko Gorjup je spregovoril o problemih kmetijstva in o razvojnih prizadevanjih EKK Ptuj. Martin Učakar je prikazal težak položaj kovinsko-predelovalne industrije, zlasti problem Agisa, ki je čisti kooperant in tako v celoti odvisen od drugih. Ivo Težak je spregovoril o problemih šolstva v občini, Stanko Brodnjak pa je opozoril na probleme, s katerimi se srečuje opekarništvo v Sloveniji. Gorazd Zmavc, sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj je dal kratke politično oceno razmer v občini, s poudarkom na delo komunistov. Član predsedstva Jugoslavije Stane Dolanc je za tem pripomnil, da je v ptujski občini veliko zvedel in tudi videl. Ocen k posameznim nakazanim problemom sicer ne more dati, ker jih celovito ne pozna, praksa pa je, da vsak prikazuje probleme z gledišča svojih interesov. Težke gospodarske razmere so nas prisilile, da smo začeli bolj ekonomsko misliti in tudi ukrepati. Na področju porabe že skoraj 20 let nismo ničesar zmanjšali, še povečevali smo jo in se obnašali bolj ,,hohštaplersko" kot v katerikoli drugi evropski državi. To ceno moramo sedaj plačevati. Tudi samoupravljanje smo si marsikje tolmačili tako, da smo iz njega povzemali pravice, pozabljali pa na odgovornost, delo in red. Tu se moramo in se že začenjamo drugače obnašati, čeprav povsod še vedno niso dojeli, kako resen je gospodarski položaj pri nas in v svetu. Za tem je tov. Dolanc spregovoril še o naših notranjepolitičnih razmerah in o nekaterih vidikih mednarodnih odnosov. Ob koncu je poudaril, da moramo položaj trdno držati v rokah, ob tem pa ne pozabljati na človeka, z lastnim vzgledom in delom ustvarjati pri ljudeh zaupanje in vero v uspeh uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije. FF Stane Dolanc je obiskal tudi kooperanta Perutnine Franca Bolcerja Iz Spuhlja 50 in se zanimal za delo in uspehe pri farmski reji piščancev. Stane Dolanc (desno) v razgovoru s Francem Bolcerjem (levo). Foto: L. Cajnko Brigadirji zbor! v soboto, 16. junija bo na zvezni mladinski delovni akciji SLOVENSKE GORICE '84 prvi udarniški dan. Zbor članov Kluba brigadirjev ,,Franc Beišak-Tone" Ptuj in brigadirjev ptujskih mladinskih delovnih brigad, ki odhajata na Sutjesko in Trebče bo ob 6.30 na Trgu mladinskih delovnihbrigadv Ptuju. Odšli bomo na delovišče v Kicar, kjer bomo skupaj z domačini in brigadirji prve izmene ZMDA ,.Slovenske gorice '84" sodelovali pri gradnji vodovodnega omrežja. S tem se pričenja novo delovno brigadirsko leto in pričakujemo, da se bo večina aktivnih članov Kluba brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj odzvala našemu vabilu — BRIGADIRJI ZBOR! FB 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. junij 1984 - tednik Brigadirji Aluminijaši Jugoslavije pri Treh kraljih v torek, 5. junija popoldne je prispela v Slovensko Bistrico mladin- ska delovna brigada aluminijaSev iz vse Jugoslavije. Okoli 50 mladih, vsi so iz neposredne proizvodnje, so do nedelje, 10. junija opravili delovno akcijo pri izkopu vodovodnih jarkov. V času bivanja na rekreacijsko turi- stičnem centru Trije kralji na bistriškem Pohorju so izkopali blizu kilometer in pol vodovodnih jarkov in tako prispevali pomemben delež pri hitrejši oskrbi tega centra s pitno vodo. V nedeljo, 10. junija pa so brigadirji odšli na zvezno delovno akcijo Dornava 84, kjer so se vključili v prvo izmeno. Ne samo delo, mlade aluminijaSe iz delovnih kolektivov predelave aluminija iz vse Jugoslavije, je združevalo tudi novo prijateljstvo, tako medsebojno kot tudi prijateljstvo z mladimi bistriSke občine, ki so jih v tem času pridno obiskovali. Brigada mladih iz aluminijske industrije Jugoslavije je bila prvič ustanovljena lansko leto v Sibeniku. Organizator in pokrovitelj letošnje brigade pa sta UNIAL in občinska konferenca ZSMS Slovenska Bistrica. Komandant brigade Marjan Bračič, kvalificirani delavec v TOZD Stiskalnice v OZD Impol Slovenska Bistrica, je pred odhodom na delovno akcijo k Trem kra'jem nakazal nekaj ciljev in nalog, ki čakajo brigado v nasičenjih dneh. Poudaril je, da je osnovni namen takšnih skupnih akcij mladih aluminijske industrije Jugoslavije tesnejše povezovanje mladiz iz aluminijske industrije, izmenjava delovnih izkušenj pa tudi navezovanje tesnejših prijateljskih stikov. To so tudi cilji, ki so mlade brigadirje aluminijske industrije Jugoslavije privedli do enotne odločitve, da bodo v prihodnje organizirali podobne skupne brigade vsako leto v drugem kraju in republiki. Izmenjava delovnih izkušenj in utrjevanje prijateljskih vezi pa bodo o ostali tudi v prihodnje osnovne smernice pri širjenju skupnih aktivnosti pri uresničevanju stabilizacijskih ciljev na drugih področjih. Viktor Horvat Nov sporazum o množični inventivni dejavnosti v DO AGIS Ptuj so zaključili javno razpravo o osnutku samouprav- nega sporazuma o množični inventivni dejavnosti, v kateri so izoblikovali 15 pripomb. Bistvena novost sporazuma je odgovornost individualnih po- slovodnih organov, samoupravnih organov ter tudi strokovnih služb za po- speševanje množične inventivne dejavnosti. Tako predlagajo sprejem sporazuma na referendumu in ne na delav- skem svetu DO, kot je predvideval osnutek. Pripombe so imeli tudi na de- lovne pogoje in predlagali, da se delavca, ki idejo konkretizira, ustrezno nagradi. Pripomb glede nagrad niso imeli. Letos so delavci predlagali že 34 predlogov. Za obravnavo pa je pri- pravljenih že 16 predlogov. V obrtni Z:]drugi Panorama dobro poslujejo Do polletja bo zadruga izvozila za 10 milijonov dinarjev, celoletni plan pa je 20 milijonov. Doslej so izvažali le v Italijo in Nemčijo, sedaj pa se jim odpirajo nekatera nova tržiSča. V Švico so pričeli izvažati pripomoč- ke za smučarsko opremo, v Avstrijo pa lesne izdelke. Devizna participacija se je sicer znižala, vendar s pridobljenimi devizami še vedno pokrivajo po- trebe uvoza. Problemi pa so pri sovlaganju (dinarskem in deviznem) na do- mačem trgu. Proizvajalci surovin to s pridom izkoriščajo. V prvih mesecih letos so dosegli dobre rezultate. Celotni prihodek in dohodek sta nad planom. Uspešno pa realizirajo tudi sklepe skupščine, ki je bila 29. februarja. V fazi realizacije je tudi sklep o registraciji zadruge kot izvozne zadruge in o ureditvi lastne trgovine za prodajo lastnih izdel- kov. Uredili jo bodo v bivših poslovnih prostorih na Vrazovem trgu. Ustalilo se je tudi število članov, včlanjenih je okrog 250 članov. Naj- več težav pa ima zadruga z likvidnostjo, predvsem zaradi slabega plačeva- nja družbenega sektorja in z repromateriali. MG V sredo seja skupščine za zaposlovanje Delegati ptujske občinske skupnosti za zaposlovanje se bodo na redni seji sestali v sr^o, 20. junija. Najprej bodo obravnavali poročilo o zaposlovanju v preteklem letu in v prvih štirih mesecih tega leta. Podatki strokovne službe medobčinske skupnosti za zaposlovanje kažejo na rahlo povečanje zaposlenosti v prvih štirih mesecih v primerjavi z zaposlenostjo v letu 1983 in sicer za 0,5 odstotka. Število zaposlenih se je v tem ob- dobju najbolj povečalo v kmetijstvu, gozdarstvu, stanovanjsko komunalni dejavnosti, v zdravstvu in socialnem varstvu. Podatki za področje samostojnega osebnega dela pa govore o močnem padcu zaposlenosti in sicer kar za 3 odstotke. Poprečna brezposelnost je v prvih štirih mesecih letos porasla za 7,1 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Delegati bodo poleg tega obravnavali informacijo o štipendiranju, odločali o sprejemu sklepa o pripravah za sprejem srednjeročnih in dolgoročnih planov skupnosti za zaposlovanje, predlog sprememb ovrednotenega programa in finančnega načrta skupnosti za letos in gradivo za sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Na dnevnem redu je tudi obravnava sklepov zborov ptujske občinske skupščine v zvezi s politiko zaposlovanja v občini. N. D. Za sprejem planskih dokumentov v Ormožu Odbor za planiranje in zaposlovanje pri skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje v občini Ormož je že pripravil predlog programa za pripravo in sprejem srednjeročnega plana, ki temelji na dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije tako v občini kot v SR Sloveniji, na politiki razvoja družbenih dejavnosti in je v okvirih dolgoročne socialne politike. V skladu s programom bodo do konca oktobra 1984 pripravili analizo razvojnih možnosti s predlogom elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma s temelji plana. Do konca novembra bodo pripravili osnutek tega samoupravnega sporazuma in do konca maja 1985 že predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Prav tako do konca maja prihodnjega leta bodo pripravili osnutek srednjeročnega plana, ki bo dan v javno razpravo tako, da bo do konca novembra 1985 že moč pripraviti predlog srednjeročnega plana. STANE DOLANC NA OBISKU V PTUJSKI OBČINI Pogovor v mesokombinatu Perutnina Clan predsedstva SFRJ Stane Dolanc je minuli petek obiskal ptujsko občino. Dopoldan se je mudil v mesokombinatu Perutnina Ptuj ter se zadržal v daljšem pogo- voru s predstavniki vodstva, samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij te vehke ptujske delovne organizacije. V njej je zaposlenih nekaj manj kot 1500 delavcev, z njimi pa sodeluje še 400 kooperantov. Predsednik kolektivnega poslo- vodnega odbora Alojz Gojčič je gosta seznanil z osnovnimi značilnostmi mesokombinata. Pe- rutnina proizvede kar polovico pi- ščančjega mesa v Sloveniji in 20 odstotkov vse jugoslovanske proizvodnje. To pomeni letno kar okoli 30 tisoč ton mesa. Izvoziti nameravajo okoli 12 tisoč ton pi- ščancev, kar pomeni 12 milijonov dolarjev deviznega prihodka. Izvažajo predvsem v Sovjetsko zve- zo, Iran, zelo pa si prizadevajo zagotoviti redno tržišče v državah zahodne Evrope. Za ta tržiSča bo potrebna višja stopnja obdelave mesa, to pa bo prineslo tudi višji devizni prislužek. Njihovi izvozni načrti so vezani prav na kakovost, medtem ko količine na tuje prodanega mesa ne bodo bistveno povečevali. Ob navajanju uspehov in rezulta- tov hitrega razvoja mesokombinata Ptuj, začetek tega razvoja sega v le- to 1960, so tovariša Dolanca sezna- nili tudi s številnimi težavami, ki otežujejo njihova razvojna prizade- vanja. Omenili so neenotno jugo- slovansko tržišče, predvsem ko gre za nakup koruze, ki jo kupujejo po 25 dinarjev in yeč za kilogram. Pri zagotavljanju te prepotrebne suro- vine za proizvodnjo krmil ne poma- gajo niti milijardna vlaganja ptuj- ske Perutnine v vojvodinsko kmetijstvo. Opozorili smo tudi na domače probleme z izvozom, pred- vsem neporavnane obveznosti bank do Perutnine. Ta dolg znaša v pov- prečju od 2 do 3,5 milijona do- larjev, to pa povzroča tudi temu ptujskemu, slovenskemu pa tudi jugoslovanskemu gospodarskemu velikanu likvidnostne težave. Tovariš Dolanc je dejal, da je ve- sel obiska v tako uspešnem delov- nem kolektivu. Povdaril je, da ga obiski v takih organizacijah nav. dajajo z optimizmom in upanjem, da bomo s skupnimi moč. mi zmogli vse nakopičene gospa darske težave. Istočasno je opozo. ril, da je trenutno stanje v naSj državi izredno težko in da se ga Je vedno premalo zavedamo. §e vedno živimo nad možnostmi. Pre- več investiramo v negospodarstvo oziroma v dejavnosti, ki neposre- dno ne vzpodbujajo izvoza, kar pa je naša največja nujnost v bitki za devize in prizadevanjih za odplačilo dolgov. V zadnjem času nam je si- cer uspelo nekoliko zmanjšati glav- nico naših dolgov, še nekaj let pa bomo morali premagovati vsako- dnevne težave in če bomo pri tem uspeli, lahko šele takrat pričakuje- mo tudi pri nas normalne ekonom- ske tokove. V okviru obiska ptujskega mesokombinata si je tovariš Dolanc ogledal tudi tozd Mesna in- dustrija. V tej temeljni organizaciji je produktivnost, kot sicer v vseh obratih mesokombinata, na evropski ravni. Kljub popolni izko- riščenosti zmogljivosti klavnice, kjer zakoljejo v eni uri kar okoli 6 tisoč piščancev, je klavnica že ozko grlo in jo bo potrebno razširiti in modernizirati. JB Stane Dolanc pri ogledu perutninske klavnice Folo: Lojze Cajnko Več denarnih nadomestil za brezposelne Delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Ormož se bodo v sredo, 20. juni- ja, sestali na redni seji. Med drugim bodo obravnavali gibanje zaposlenosti in brezpo- selnosti v prvih treh mesecih tega leta. Iz poročila, ki ga je pripravila strokovna služba medobčinske skupnosti za zaposlovanje Mari- bor je razbrati, da je bilo konec marca v občini zaposlenih 3729 delavcev, kar je za 2,7 odstot- kov več kot decembra lani. V gospodarstvu se je zaposlenost v mesecu marcu povečala za 3,7 odstotka, na kar je naj- bolj vplivalo povečanje števila zaposlenih v kmetijstvu, na področju prometa in zvez pa tudi v gostinstvu in turizmu. V negospodarstvu se je število zaposlenih zmanjšalo za 1,6 odstotka, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu. Primerjava poprečnega števila zaposlenih v pr- vem trimesečju s poprečjem zaposlenih v letu 1983 pa kaže na zmanjšanje števila brezposelnih za 0,6 odstotka. Podatki o brezposelnosti povedo, da je bilo konec letošnjega aprila v ormoški občini regi- striranih 484 iskalcev zaposlitve, kar pomeni, da jih je bilo 72 manj kot ob koncu decembra lani. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa je brezposelnost v prvih štirih mesecih tega leta večja za 12,2 odstotka. To seveda tudi pomeni, da se je povečalo število tistih, ki so upravičeno do denarnega nadomestila in denarne pomoči. Tako je v tem obdobju prejemalo denarno nadomestilo poprečno 90 oseb na mesec ali 45 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Denarno pomoč je prejemalo 47 delavcev ali 135 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vseh prejemnikov socialne varnosti je bilo v poprečju na mesec 137 ali 67 odstotkov več. Struktura neusklajenosti med strokovno usposobljenostjo iskalcev zaposlitve in potreba- mi združenega dela prihaja vse bolj do izraza, posebno zaradi zaostrenih pogojev gospodarje- nja. Zaradi tega prihaja do porasta števila brezposelnih v določenih poklicih. Meseca mar- ca letos je bilo v ormoški občini med 111 iskal- ci zaposlitve s poklicno šolo kar 49 takih, ki so čakali na zaposlitev več kot šest mesecev. Med njimi je bilo največ prodajalcev in voznikov tovornjakov. Od 57 iskalcev zaposlitve s štiriletno srednje- šolsko izobrazbo jih je kar 30 čakalo na zaposli- tev več kot šest mesecev. V tej izobrazbeni skupini je bilo največ gimnazijskih maturantov in medicinskih sester. N. Dobljekai Obrat „Peko" v občini Ormož pred uresničitvijo V občini Ormož že dalj časa potekajo pri- zadevanja in tudi konkretne pnprave, da bi ustanovili obrat Tovarne obutve »Peko« iz Tržiča. V ta namen je celo krajevna skupnost Ormož namenila del sredstev iz krajevnega samoprispevka. O tem programu bo naslednji teden razpravljala tudi SKupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Ormož, ki bo sofi- nancirala usposabljanje delavcev za to proiz- vodnjo. Delegatom je bila med drugim pred- ložena informacija. Iz te informacije na kratko povzemamo: Tovarna obutve »Peko« Tržič, razvojno pripravljalni sektor le pripravil investicijski načrt za obrat zgornjih delov obutve Ormož. V tem obratu naj bi dobilo zaposlitev 247 de- lavcev v proizvodnji in 45 delavcev v tehno- loški pripravi proizvodnje. Dinamika zago- tavljanja potrebnih kadrov zahteva usposab- ljanje prvih 40 delavcev v srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj. Usposabljanje bo organizirano v času od 20. junija do 31. avgusta 1984. Cena usposabljanja m bivanja delavcev v domu učencev Ivo Lola Ribar v Kranju je 2.441.000 din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz nasledmih virov: dodatno zagotovljena sredstva v občini Ormož 1,800.000 din, sredstva iz naslova pri- spevne stopme vključno z republiško solidar- nostjo 641.000 din, skupaj torej 2,441.000 di- narjev. Dodatno potrebna sredstva v obcmi Ormož pa bodo zagotovili iz naslednjih virov: zd- ružena sredstva krajevnih skupnosti 300.000 din. Skupnost socialnega varstva občine Ormož 1,500.000 din, skupaj 1,800.000 dinar- jev. Strokovna služba medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor je že pripravila zahtevek za odobritev nepovratnih sredstev, s katerimi bi se znižal delež dodatno zagotovljenih sred- stev v občini Ormož. Ta zahtevek je bil na- slovljen na posebno izobraževalno skupnost za usnjarstvo SR Slovenije in na odbor podpis- nikov samoupravnega sporazuma o solidar- nosti na področju zavarovanja za primer brezposelnosti ter usposabljanja in zaposlo- vanja invalidnih osejb. Uresničitev tega načrta bo pomenil tudi nov prispevek k večji zaposlenosti v ormoški občini m k pospeševanju razvoja manj razvitih območij. —u V Zaščiti dobro poslujejo in so uspešni v izvozu Nazadnje smo bili v Zaščiti lani aprila. Takrat smo zapisali, da se šele »uvajajo« v izvozu. Danes so podatki bistveno drugačni, pred- vsem kakovostni. Ob koncu le- tošnjega trimesečja so v izvoznem obratu dosegli za 60 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje, izvozili so 36 tisoč kopalnih plaš- čev. do konca maja pa že 65 tisoč, celoletni plan je 13(J tisoč. S tako zavzetim delom lahko pričakuje- jo. da bodo izvozni načrt presegli. Gabriela Habjaničeva, direk- torica temeljne organizacije je povedala, da bo obrat rentabilen, se posebej sedaj, ko so z aprilom pričeli dosegati nemške norme. Za proizvodno temeljno organizacijo je nujno, da ima las- ten devizni priliv, saj je potrebno pri določenih materialih, pred- vsem pri tekstilu, devizno parti- cipirati. Pri tekstilu je ta 30 odstotkov, enako pri potrošnem materialu, pri rezervnih delih pa je že 100 odstotna. Reklamacij glede kakovosti ni. saj pri končni Kontroli še vedno sodeluje nemški kupec. V prvem polletju leta 1983 so nemško nor- mo dosegali s 65-timi odstotki, v drugi polovici leta pa so jo »po- krivali« že 80-odstotno. Temeljna organizacija Zaščita je v prvih mesecih letos dobro poslovala, dosegla je za 121 odstotkov večjo realizacijo, naj- višja je v trgovskem delu. kar pa ni povsem skladno s planom. Nekaj so k rezultatu prispevale cene, nekaj višji fizični obseg proiz- vodnje, večja pa je tudi prodaja lastnih izdelkov. DoHbdek je večji za 193 indeksnih točk, čisti doho- dek pa za 183. Produktivnost seje v izvoznem oddelku povečala za 36 odstotkov, glede na število opravljenih ur je zaposlenih višja za 14 odstotkov. Zaščita je pred pomembno de- lovno zmago. 22. junija bodo na- mreč po vsem zaključili z deli na obratu na Ormoški čcsti v Ptuju, ki je v celoti izvozno usmerjen. Ce- lotna vrednost investicije je 35 milijonov dinarjev. Večino novih delavcev so usposobili prek pri- učevanja v okviru temeljne organizacije in danes že dosegajo pnoližno fake rezultate kot kva- ificirani delavci. Ob koncu prvega trimesečja letos je povprečen osebni doho- dek temeljne organizacije znašal 15.772 dinarjev. Od prvega aprila letos so vrednost točke povečali za 15 odstotkov, uvedli pa so še do- datno stimulacijo. Tako. da so povprečni osebni dohodki sedaj višji za 20 odstotkov. Se lani so se srečevali z veliko nuktuacijo, se- daj odhajajo le redki. Privrženost delovnemu kolektivu se je tord »povečala« s popravkom osebnih dohodkov; kaže pa se tudi v večji proizvodnji. 22. junija bo torej v Zaščiti oziroma v njenem izvoznem obratu slovesno. Svečana predaja objekta-namreč sovpada tudi z osrednjo občinsko proslavo dneva samoupravljalcev, obenem pa je posvečena 35-letnici razvoia Mercatorja in 30-letnici razvoja DO MIP Ptuj. Z integracijo Izbire in Panonije so bili doseženi za- dovoljivi uspehi na samouprav- nem, družbeno-političnem in po- slovnem področju. Ob td prilož- nosti bodo najzaslužnejšim de- lavcem MlP-a podelili zlate značke Mercatorja. MG Izvozni obrat na Ormoški cesti dokončno urejen foto: Martin Ozmec Izkazovanje izgube v ormoškem gospodarstvu Enako kot drugje tudi v ormoškem gospodarstvu izkazu- jejo izgube v letošnjem prvem tnmes^ju predvsem kmetijske in kmetijsko predelovalne organizacije. Čeprav izkazuje iz- gube 6 tozdov in so te za 59 odstotkov vi.šje kot lani v enakem obdobju, to ne povzroča resnejše zaskrbljenosti, saj so te izgube iretežno iez-mskepa ^aj > ^ j i.metijstv.-.^ ;-)a tudi živilska , dustnja m'ar na sladkorj,. Droga-t v^.'--'- dek prcdvscn; \ Ji .guiii pwlloyu. Kljub temu p;' je treba v vsaki TOZD. kije četrtletje zaključila z rdečimi številkami skrbno ana: lizirati m na podlagi ic ja podvzeti ustrezne "jkr^^-pe. -u tednik - 14. junij 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ob pričetku ZMDA Slovenske gorice '84 je imela slavnostni govor IVlarica Fajt, predsednica medobčinskega sveta SZDL za Podravje. Z dvigom zastave akcije so komandanti brigad akcijo tudi formalno pričeli. Pričetek ZMDA Slovenske gorice '84 v na&i republiki so v nedeljo, 10. junija po- tekale slovesnosti ob pričetku petih zveznih niladinskih delovnih akcij: Kozjansko, Suha Krajina..Istra, Posočje in Slovenske gorice '84. Že v soboto so v brigadirski dom v Dornavi pri Ptuju prispeli brigadirji prve izmene Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice '84. Mladi iz Starega grada v Srbiji, Dvora na Uni iz Hrvaške iz Sežane ter združena brigada aluminija.šev Jugoslavije (orgahizator brigade je OK ZSMS Slovenska Bistrica) so skupaj z domačini, predstavniki ptujske in le- narške, ter vabljenimi gosti iz regije in repub- like. na krajši svečanosti obeležili pričetek brigadirskega poletja v ptujski občini. Slavnostni govor je imela predsednica me- dobčinskega sveta SZDL za Podravje, Marica Fajt. Poudarila je neprecenljiv delež mladin- skega prostovoljnega dela pri izgradnji pri- mai-nega in sekundarnega vodovodnega omrežja na manj razvitem območju Slovenskih goric in Haloz, ob koncu pa je vse brigadirje pozvala, da nadaljujejo z delom svojih pred- hodnikov in jim zaželela pri tem čimveč uspeha. V imenu domačinov — KS Dornava je bri- gadirjem zaželel dobrodošlico Alojz Mikša, , predsednik sveta KS. Po kulturnem programu, • ki so ga izvajali vojaki ptujske garnizije in Učenci OŠ Dornava, pa je letošnjo akcijo sve- čano odprl podpredsednik republiške konfe- rence ZSMS, Bojan Požar. Komandanti po- sameznih brigad pa so s svečanim dvigom zastave akcije, pričetek tudi formalno oznanili. Sledil je ogled brigadirskega naselja, posa- mezne brigade pa so se pričele pripravljati na prvi delovni dan. j M. Ozmec 1 PODPIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA PERUTNINA - CENTROPROM Ob obisku v mesokombinatu Perutnina Ptuj je član predsedstva SFRJ Stane Dolanc prisostvoval tudi podpisu samoupravnega sporazuma med trgovsko delovno organizacijo Centroprom iz Be- ograda in Perutnino. Gre za spo- razum o desetletnem sodelova- nju. Sporazum določa, da bo Centroprom zagotovil 60 milijo- nov dinarjev za sofinanciranje ši- ritve zmogljivosti ptujskega me- sokombinata. Perutnina pa je prevzela obvezo, da bo za oskrbo Beograda zagotovila letno 2 tisoč ton piščančjega mesa in mesnih izdelkov. Tovariš Dolanc je pozi- tivno ocenil podpis samouprav- nega sporazuma in dejal, da je pomemben iz dveh vidikov: iz vidika združevanja sredstev in kot dokaz dobre volje za'še tesnejše sodelovanje dveh bratskih re- publik. Predstavnik Centroproma Vladimir Kostičje dejal, da so zelo zadovoljni s sodelovanjem njiho- ve delovne organizacije s Perut- nino. Sklenitev .samoupravnega sporazuma je pravzaprav rezultat že večletnega dobrega sodelova- nje. Perutnina uživa v Beogradu sloves tako zaradi kvalitete svojih proizvodov kot zaradi poslovnosti svojih delavcev. Dejal je, da znajo ceniti oskrbovanje njihovega tržišča s perutninskimi proizvodi tudi v času, ko je vladalo splošno pomanjkanje perutnine. Sedanji samoupravni sporazum je pot k še tesnejšemu sodelovanju obeh de- lovnih kolektivov. Tržišče, ki ga fx)kriva Centroprom potrebuje mnogo večje količine perutnin- skega mesa in izdelkov, kot jih trenutno lahko zagotovi ptujski mesokombinat. jg Vladimir Kostič (desno): »V Beogradu znamo ceniti poslovnost Perut- Foto: Lojze Cajnko f DRUŽBENi STANDARD V TGA BORIS KIDRIČ Povečati počitniške zmogljivosti Za družbeni standard v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem skrbi posebna služba, ki jo vodi Antonija Krajnc. O področjih dela in delu nasploh nam je povedala: »V službi za družbeni standard skrbimo za prehrano delavcev med delom, topli obrok, letovanja in aktivno rekreacijo. To opravlja 28 delavcev. Obrat družbene prehrane je v naselju. Dnevno v vseh izmenah pripravimo do 1800 toplih I obrokov. Delavcem ponujamo tri vrste malic, toplo, hladno in di- jetno. Malice iz obrata vozimo v tovarno in tam jih delimo na de- lilnih mestih. Takšen način delit- ve vpliva na kakovost in vrsto |X)nudbe jedil. Obrat je odprtega tipa in ptinuja prehodnim gostom jedi in pijače po naročilu. Večkrat organiziramo tudi zabavne veče- re. plese. V kratkem bomo odprli diskoteko v privatnem aranžma- ju. Tovarna glinice in aluminija razpolaga z naslednjimi počitniš- kimi zmogljivostmi: z 68 ležišči v domu v Crikvenici, 19 ležišči v Nerezinah na Malem Lošinju, 19 ležišči v Červarju in 10 ležišči v Štuhčevem domu na Pohorju. Dodatno zakupfmo v letni sezoni v Cirkvenici še približno 30 ležišč. V domu je organizirana prehrana za delavce, v ostalih kapacitetah pa imajo možnost, da si jo pri- pravljajo sami. Cene letovanja za naše delavce so 500 din penzion za odrasle. 300 din penzion za otroke cxi 3. do 10. leta starosti, preno- čišče pa stane 150 dinarjev. To seveda ni ekonomska cena. Raz- liko pokriva delovna organizacija. Delavci lahko dobijo tudi brezobrestno posojilo za letova- nje. ki ga odplačajo v petih obrokih. Kapacitete razdeljujemo po pravilniku. Prednost imajo listi, ki niso letovali v glavni sezoni v naših počitniških kapacitetah v zadnjih petih letih oziroma sof le- tovali manjkrat, ter tisti z daljšo delovno dobo v TGA. Sedanje kapacitete ne zadostujejo. Po- vpraševanje je večje od ponudbe, zato bomo morali razmisliti o nakupih novih kapacitet in obnovi sedanjih. Za delavce, ki delajo v težjih pogojih, organiziramo akiivno rekreacijo v Crikvenici in Ptujskih toplicah. Trenutno gre to v Cir- kvenici po desetdnevnih termi- nih. Program je brezplačen, de- la* ci pa stanujejo v našem domu in delajo pod nadzorstvom re- kreatorja po prilagojenem pro- gramu rekreacije. Opravljene an- kete kažejo, da so s takšno obliko rekreacije izredno zadovoljni in se v delovno organizacijo vračajo zr novimi močmi. V okviru naše službe je tudi letno kopališče v Kidričevem, kije odprlo v letni sezoni. Sprejme lahko več tisoč obiskovalcev. Na.ši delavci dobijo sezonske karte, ki jih stanejo 200 dinarjev. Drugi gostje pa plačujejo po veljavnem ceniku.« In kako je z denarjem za regres za dopust? Osemdeset od.stotkov ga razdelijo med delavce po sprejetih kriterijih, ostanek pa namenjajo vzdrževanju obstoje- .čih in za nakup novih zmoglji- vosti. Najvišji regres je letos 74()0, najnižji pa 3400 dinarjev. 1. kolar Antonija Krajnc (foto I. kotar) Poudarki iz razprave na sejah zborov 80 Ptuj Na zadnjih sejah zborov Skupščine občine Ptuj je bilo med 20-imi točkami dnevnega reda vsaj 7 takšnih, ki so zahtevale poglobljeno razpravo in bi lahko vsaki od njih namenili po eno sejo, če bi feleli izčrpati vse, kar so delegati želeli povedati iz fazprav v delegacijah in v svojih delegatskih bazah. Povzemamo le nekaj misli iz razprav v posameznih zborih. O gospodarskih temah, to je gibanju gospodarstva v letošnjem prvem trimesečju, o ^ubarjih in kršiteljih dogovora o razporejanju dohodka je bilo v vseh zborih povedano precej besed. Poudarjeno je bilo, da si moramo povsod Prizadevati za večji samoupravni red, delovno ljivosti Ptujskih toplic Avtokamp je nared, pravi obisk pričakujejo v juliju In avgustu Včasih smo se v tem ča.su na veliko kopali v Ptujskih toplicah, letos pa vreme prave sezone še ni dovolilo Kje in kako bodo letovali ptujski otroci Čeprav letos ni mogoče organizirati letovanja ptujskih otrok v Biogradu n/m, je vendarle zago- tovljeno letovanje za 430 otrok. Ptujski otroci bodo letovali v mesecu avgustu in deloma tudi juliju v Savudriji, Kaštel Starem pri Splitu, v Kopru in \ Zg. Gorjah pri Bledu. Cena letovanja se giblje med 4.000.- za sedem dni in 5.200,- za deset dni. Prijave za letovanje zbirajo osnovne šole po enakem postopku kot doslej. Center za socialno delo Ptuj bo imenoval komisijo, ki bo odločala o upravičenosti in višini subvencije za stroške leto- vanja. Stroške letovanja pokrivajo starši v celoti, če to zmorejo, sicer pa letovanje sofinancirajo inter- esne skupnosti socialnega skrbstva, otroškega var- stva in izobraževanja. V financiranje letovanja se vključujejo tudi de- lovne organizacije, ki v celoti ali deloma pokrivajo stroške letovanja otrokom svojih delavcev tako, kot se dogovorijo. Tako bomo s sodelovanjem naštetih dejavnikov v občini omogočili letovanje otrokom tudi letos kljub motnjam, ki so nastale v delovanju Počitniške ko- lonije v Biogradu n/m. A. O. Skupščina občinske raziskovalne skupnosti 8. seja skupščine občinske raziskovalne skupnosti, ki je bila 8. junija je potekala brez poseb- nosti. Delegati so brez pripomb sprejeli program skupnosti za te- koče leto in se tako dogovorih, da bo skupnost v letu 1984 sofinan- cirala pet raziskovalnih nalog, pospeševanje inovacijske dejav- nosti, Klub mladih raziskovalcev in skupni program v okviru Raziskovalne skupnosti Sloveni- je. Vrednost programa je 10.752.693 din, od tega je 3.411.693 din, ki se prenašajo za raziskovalne naloge kot obvez- nost iz preteklega leta. Za razis- kovalno dejavnost se bodo sred- stva zbirala po prispevni stopnji 0,05 % iz dohodka. Raziskave, ki jih bo skupnost sofinancirala v skladu s Pravilnikom o sofinan- ciranju razvojno-raziskovalnih nalog v obdobju 1981—85 so tiste, ki bodo prispevale k razvoju po- sameznih področij gospodarstva, omogočile zamenjavo tujih suro- vin z domačimi ter varčno izko- riščanje energije in surovin. Izva- jalci so Zavod za spomeniško varstvo Maribor, Projektiva HIKO Olga Meglič, AGIS, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo ter Razvojni center Celje. Nekoliko več razprave so dele- gati, od 42 seje seje udeležilo 22 delegatov, namenili izvajanju delegatskega sistema. Da smo pri uresničevanju delegatskih odnosov šele na pol poti, je po- kazala tudi analiza vprašalnikov o delu delegacij m konferenc dele- gacij. V razpravi so delegati opozorili predvsem na odgovor- nost posameznih članov delegacij in konferenc delegacij, saj je še veliko delegatov, ki jih vodje de- legacij sploh še ne poznajo, po- nekod pa tudi vodje delegacije ne poznajo. Dogovorili so se tudi, da bodo v bodoče delegati prejemali le izvlečke zapisnikov sej skupščin z sprejetimi sklepi zadnjega zase- danja. Povdariti je treba, da s tem de- legati ne bodo nič manj informi- rani o poteku zasedanj, saj so de- legati, ki so bili delegirani na sejo skupščine dolžni svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij po- ročati o delu skupščine. To po- meni torej večjo odgovornost de- legatov in redno povratno infor- macijo. Zapisniki se bodo posre- dovali v skrajšani obliki zaradi varčevanja tako s papirjem kot s stroški za poštne storitve. Ob koncu so delegati imenovali še skupino delegatov za delegira- nje delegatov v konferenco dele- gacij za seje zbora uporabnikov Raziskovalne skupnosti Sloveni- je- Delegati niso dali nobene po- bude, pa tudi delegatskega vpra- šanja ni bilo nobenega. N. B. KRAJEVNE SKUPNOSTI V URESNIČEVANJU PROGRAMOV ZA LETO 1984 V letu 1984 bodo krajevne skupnosti skrbele, v skladu s svojo ustavno vlogo, za svoj razvoj na vseh področjih družbenega življenja. V skladu s svojimi programi dela za letošnje leto in programi samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje se zaradi mrt- ve sezone v prvih mesecih letošnjega leta, iz- vajajo predvsem pripravljalna dela za aktivira- nje investicij na področju komunalne in- frastrukture. Na področju izgradnje vodovo- dnega omrežja potekajo aktivnosti za pridobi- tev projektne dokumentacije za zgraditev III. tlačne cone mesta Ptuj (primarno in sekundarno omrežje), zbirajo ponudbe za izvedbena dela pri izgradnji vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Destrnik (primarni vod in prečrpalni- ca), medtem oa že potekajo dela na gradnji prečrpalnice v Desencih (KS Destrnik). Na področju izgradnje kanahzacijskega omrežja se zbira projektna dokumentacija za izgradnjo primarnega omrežja v KS „Bratje Reš", izdajajo pa se dela na izgradnji sekun- darnega kanalizacijskega omrežja v KS „Ivan Spolenjak" (Mariborska cesta, IV. del). Zaradi močne poškodovanosti lokalnega in krajevnega cestnega omrežja, vzrok dolga in ostra zirna, je občinska skupnost za ceste iz- vajala v prvih mesecih letošnjega leta vzdrže- valna dela, medtem pa že tečejo pripravljalna dela za modernizacijo lokalnega, regionalnega in magistralnega omrežja v krajevnih skup- nostih na območju občine Ptuj. Prav tako se nadaljujejo v preteklem letu pričeta dela pri gradnji obvoznice in nadvoza Natašina pot (KS ,,Franc Osojnik"). Da bi krajevne skupnosti skupaj s samoupra- vnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje lahko realizirale zastavljene naloge v letošnjem letu, skrbijo, da si pridobijo mate- rialna sredstva, saj brez njih razvoj krajevnih skupnosti ne bi bil mogoč. Tako so si krajevne skupnosti Dornava, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk in Rogoznica z referendumom zagotovile sredstva iz samoprispevka za iz- vajanje programov v tem srednjeročnem obdo- bju. Poudariti pa je potrebno, da so si omenje- ne krajevne skupnosti z istimi referendumi zagotovile krajevne samoprispevke tudi v nasle- dnjem srednjeročnem obdobju, to je v letih 1986—1990. Prav tako pa tudi naknadno še KS Cirkulane in Ptujska gora. Še „pet minut za lepše okolje " Peti junij je svetovni dan varstva okolja. Varstvu okolja v večini evropskih držav posvečajo veliko pozornost. Ta pozornost se ne kaže samo v političnih gibanjih, temveč tudi v zaostrenih predpisih in konkretnih akcijah, ob katerih tudi pri nas ne bi smeli stati križem rok. Ves naS planet je en ekosistem. Zato z njegovimi razkosanimi deli ni mogoče samovoljno razpolagati. Narava funkcionira le kot celota, ne ozira se na državne meje in je nedeljiva. Celoten razvoj proizvajalnih sil v sodobnem svetu, predvsem pa intenzivna in- dustrializacija in urbanizacija hkrati z velikanskimi tehnološkimi dosežki prinaša vrsto posledic nevarnih in škodljivih za naravno okolje, v katerem človek živi in dela. Pri tem razvoju se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da pojavi, ki spremljajo napredek, povzročajo takšne posledice v naravi, da bi nadaljnji stihijski razvoj v tej smen začel zavirati ne .samo napredek, temveč ogrožati tudi človekovo zdravje. Zato si mora človeštvo prizadevati, da hkrati z istimi sredstvi, s katerimi izboljšuje svoje možnosti življenja in dela, popravlja tudi škodljive posledice vplivov razvoja proiz- vajalnih sil in načina proizvodnje, saj izkoriščanje naravnih bogastev ne more biti suvereno v tem smislu, da bi bilo neodgovorno glede okoliških posledic, ki bi bile vsiljene sosedom in bodočim rodovom. Marx je dejal, da Zemlja ni last nobenega naroda posebej, pa tudi ne vseh ljudi, marveč jim je prepuščena le v uživanje, da bi jo kot dobri očetje zapustili prihodnjim rodovom. Hiter razvoj, kakršnega so po vojni komajda kje dosegli, je tudi Slovenijo uvrstil med razvite države, hkrati pa se nam je naglica, s katero smo gradili, marsikje kruto maščevala. Poglejmo samo našo urbanizacijo, vode, zrak, smetišča, poglejmo samo okrog sebe. V naši ustavi smo si zapisali, da je zdravo okolje pravica človeka. Zaradi stalne ogroženosti njegovih vrednot pa vedno bolj f)Ostaja dolžnost vseh ljudi, stvar družbene zavesti, državljanske discipline, načina življenja in dela ter samoupravljanja. Zato moramo preprečevati zastrupljanje okolja, skrajno preudarno ravnati z vsemi naravnimi viri in. orno zemljo, narediti red glede odpadkov in odplak, marsikaj izboljšati na področju energetike in panog surovinske industrije. Mnogo aktivnosti in sredstev bo potrebnih, da bomo lahko zapeli z našim pesnikom Zupančičem ,,Domovina, ti si kakor zdravje", še več, da bo to veljalo za ves svet. Ob tem dnevu pa ni dovolj, da napake obelodanimo, ni dovolj, da sprejmemo sklepe, kaj vse bomo napravili. To moramo napraviti, da bomo Zemljo zapustili prihodnjim rodovom kot dobri očetje. Ekološki problemi niso obšli naše občine. Tudi v Ptuju imamo neštete primere onesnaževanja in zastrupljanja naravnih virov, surovin, hrane in vode, onesnaževanja in zastrupljanja zraka, zanemarjanja delovnega in bivalnega okolja ter onesnaževanja z odpadki. nesmotrne urbanizacije in odvzemanja dobrih rodovitnih zemljišč kmetijstvu, iz^sekavanja gozdov na golo ter nesmotrnega zaraščanja gozdov. Vsega, kar smo že zagrešili, ne bomo mogli popraviti, toda za zanamce bi bilo spodbudno, da napak ne bi več delali. Nekaj nalog s področja varstva okolja opravlja v naši občini Turistično društvo Ptuj in njegova komisija za urejanje okolja. Letošnji zbor Turističnega društva je komisijo zadolžil za novo nalogo — za oddajo ,,pet minut za lepše okolje", ki smo jo s 5. junijem pri Radio Ptuj tudi začeli uresničevati. S to oddajo želimo počastiti svetovni dan varstva okolja, hkrati pa pri vseh občanih prebuditi vest, čut, odgovornost in skrb za varstvo okolja. Oglašali se bomo vsakih 14 dni, vsebina oddaj pa bo vrtnarstvo, vrtičkarstvo, sadjarstvo in jagodičevje ter urejanje brajd, kunčjereja in perutninarstvo, ravnanje z odpadki, v posebni rubriki ,,naš trn" pa bi radi opozarjali na napake, ki jih v Ptuju pri varstvu okolja delamo. Da bi oddaje nemoteno potekale, smo izbrali poseben odbor, ki bo oddaje pripravil. Vabimo vse občane k sodelovanju. Pišite nam, kakšne nasvete želite, opozarjajte na nas na ,,naš trn". Svoje predloge nam dostavite na naslov Turističnega društva Ptuj. Želimo, da bo naše skupno sodelovanje prispevalo lepšemu izgledu našega starega mesta. Zvonka Kneževič 150 LET OTROŠKEGA VARSTVA V SLOVENIJI 35 let otroškega varstva v občini Slovenska Bistrica v soboto, 9. junija je bila v mestnem parku Slovenska Bistrica letošnja svečanost, na kateri seje od ieračk in tovarišic poslovilo okoli 150 minimaturantov otroškega vrtca Oton Župančič iz Slovenske Bistrice. Mladi, kar okoli 500 jih le bilo, so na posebni svečanosti sv^ini staršem in drugim obiskovalcem prikazali kaj so se naučili v Č^u obiskovanja vrtca. Prikaz dejavnosti je bil nadvse uspešen, kar je potrdila tudi velika množica staršev in drugih ob^kovalcev prireditve. Na območ)u občine Slovenska Bistrica deluje trenutno 43 oddelkov otroškega varstva, ob tem pa uspešno delujejo tuai v smen skrajšanega programa ter male in cicibanove šole za otroke, ki niso vključeni v organizirano predšolsko varstvo najmlajših. Samo v mestnih krajevnih skupnostih Je bilo v letošnjem letu vključenih v organizirano otroško varstvo 5j odstotkov predšolskih otrok, medtem ko je v celotni občini organiziranega varstva deležnih komaj 32 odstotkov predšolskih otrok, kar je daleč pod republiškim povprečjem. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Z osrednje prireditve v mestnem parku v Slovenski Bistrici, kjer so najmlajši prikazali kaj so se naučili v preteklem šolskem letu. fcdnik — 14. junij IMAŠE KMETIJSTVO - 5 UGOTOVITVE. STAUSCA m PREDLOGI Za uresničevanje planov s področja kmetijstva Izvršni svet SO Ptuj ugotavlja, da je predvide- 1,3 5 ofo rast kmetijske proizvodnje (v SRS 3,5) cilj, pogojuje intenzivnejšo rabo zemljišC v obeh sek- torjih lastništva ter povečano prirejo mesa in mle- 1(3. Doslednejše izvajanje sodobne tehnologije pri- delovanja in pravočasno zagotavljanje vseh agro- tehničnih ukrepov omogoča planirane hektarske pridelke glavnih poljščin. Odgovornost za uspeh te- ga dela je pri organizatorjih proizvodnje, predvsem ^a strokovni službi družbenih obratov in pospeševahii službi obeh kmetijskih zadrug ter radostni in pravočasni oskrbi z reprodukcijskim inaterialom. Oskrba z reprodukcijskim materialom je bila v prvih petih mesecih zadostna in pravočasna za vso organizirano tržno proizvodnjo. To je potrebno zagotoviti tudi v naslednjih mesecih ter opraviti dognojevanje travinj po prvem odkosu in potrebno zaščito posevkov in nasadov pred boleznimi in Škodljivci. priprave na žetev so stekle. Dogovorjena je or- ganizacija žetve ter mreža prevzemnih mest za zrnje, ter druge aktivnosti, da bodo proizvajalci zagotovili mlevski predelovalni industriji pred- videnih 10.500 ton zrnja. K temu cilju bo znatno pripomogel enoten način obračunavanja kom- bajniranja v SR Sloveniji z menico. Po opravljeni jetvi je potrebno zemljišča preorati in za.sejati s strniščnimi posevki za zeleni podor. Kmetijske or- ganizacije morajo zagotoviti semena in drugi repro- dukcijski material. Ob izboljšanju vremenskih razmer morajo zagotoviti popolno agrotehniko posevkom in druge ukrepe za doseganje optimalnih pridelkov. Za prevzem pese je potrebno realizirati dogovor s Tovarno sladkorja Ormož in zgraditi de- po za prevzem pese v Trnovski vasi. Zaostrene pogoje prireje mesa, ki jo povzroča nesorazmerno povečanje cen krme, oziroma pomanjkanje koruze in krmskih komponent iz uvoza ob znižanju odkupnih cen prašičem in govedu, so kmetijske organizacije doslej premoščale z dobrim sodelovanjem v verigi do potrošnje (storitveno pitanje) pa tudi s ko- rektnim poslovnim sodelovanjem z drugimi partnerji, ki so zagotovili prevzem živine za iz- voz v Italijo, sili za potrošnjo na domačem trgu. Tako v organiziranem pitanju ni prišlo do kritičnih težav prevzema dopitane živine, kot v nekaterih drugih občinah SR Slovenije, pa tudi pri rejcih v občini,.Jci svoje vzreje niso pravočasno pogodbeno vezali. Govedorejo in prašičerejo še v bodoče nujno vezati na v^ji delež odvisnosti na doma pridelano kakovostnejšo krmo. To bo mogoče doseči z in- tenzivnejšim koriščanjem vseh travinj in njivskih površin pod krmnimi razstlinami, kjer so gotovo še rezerve v obeh sektorjih lastništva. Tudi za te namene je nepogrešljivo pravočasno dodajanje dušika, bodisi v obliki mineralnih gnojil ali dodat- kov gnojnice. Pri usposabljanju zemljišč z melioracijami ugo- tavljamo, da ne bodo letos realizirane obveze sprejete z Resolucijo. Po obsegu bo usposobljenih blizu 900 ha, torej za 260 ha zmanjšanem obsegu planiranih površin, torej z zaostanki 670 ha iz preteklih let zaostajamo v dinamiki izvedbi melio- racij po družbenem planu z 930 ha. Za proizvodne usmeritve na melioracijskih območjih bo v bodoče potrebno zagotoviti optimalne setvene programe s tržnimi količinami poljščin ali prireje mesa in mle- ka. Zaostanke vzporedno izvajanih komasacij, oziroma urejanje stanja lastništva v zemljiški knji- gi, bo mogoče zmanjševati z večjim sodelovanjem vseh zainteresiranih: komasacijskih udeležencev, Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj, Geo- detskega zavoda Maribor, Geodetske uprave Ptuj in Občinskega komiteja za kmetijstvo. Kadrovska okrepitev strokovne in pospeševalne službe v občini mora zagotoviti povečanje pridel- kov in proizvodov po enoti površine s ciljem zniža- nja stroškov. Za prenos znanosti v čim večjem obsegu, mora strokovna služba kmetijskih or- ganizacij zagotoviti sodelovanje s strokovnimi institucijami v regiji in republiki. Združ£vanje sred- stev za financiranje pospeševalne službe pa mo- ramo bogatiti in zagotoviti pritok sredstev iz tistih območji, ki prevzemajo pridelke, meso in mleko iz naše občine. V tej zvezi naj strokovna služba ob- činskega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v sodelovanju s kmetijskimi or- ganizacijami izdela pregled sporazumno ali pogodbeno dogovorjenih blagovnih tokov in po enotnih kriterijih zahteva sredstva za sofinanciranje pospeševalne službe iz tistih občinskih skladov, ki prevzemajo blagovne viške iz naše občine. Izvršni svet poziva Kmetijsko zadrugo Lovrenc, da na sejah zborov Skupščine občine Ptuj pojasni razloge za odstopanje c^ postavljenih planov or- ganiziranega tržnega pridelovanja poljščin. Izvršni svet ugotavlja, da davčni sistem kljub povečanju katastrskega dohodka ne spodbuja kme- tov k večjemu vključevanju v organizirano tržno proizvodnjo. Upravni organi v občini naj skupaj s kmetijskima zadrugama dajo pobudo za ustreznejše kriterije obdavčitve v tej smeri, da bo del davkov usmerjenih tudi v sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Izvršni svet SO Ptuj Učenci redčili sladkorno peso Minuli teden je bilo na družbe- nih in zasebnih poljih precej živah- no tudi tam, kjer je posejana slad- korna pesa. Nastopil je namreč skrajni čas za redčenje posevka. To je precej zahtevno delo in povzroča mnogo skrbi predvsem tistim kmetovalcem, ki imajo peso posejano na večjih površinah, ni- majo pa na voljo dovolj pridnih rok. Tako je tudi pri Mundovih v Gajevcih, kjer so posejali peso le- tos na 4 hektarih. Ze ob odločitvi za setev so jim v kmetijski zadrugi ponudili pomoč. Besedo So držali in organizirali pomoč učencev kmetijske šole iz Ptuja. Tako je v četrtek prišlo 20 učencev tretjega letnika kmetijske šole — programa kmetijec. To so učenci, ki zaključujejo šolanje in bodo že čez nekaj dni stopili na samostojno življensko pot. Franc Klaneček — vodja pri- delovanja sladkorne pese pri KZ Ptuj je povedal, da so s pomočjo učencev zelo zadovoljni. Zadovolj- ni pa so tudi s stanjem posevka sladkorne pese pri Petru Mundi, pa tudi vsi ostali posevki kažejo dobro in tako je mogoče pričakovati dobre pridelke. Seveda ne smejo pridelovalci odlašati z redčenjem in dognojevanjem. Vsak dan zamude se p)ozna na pridelku, navsezadnje pa tudi pri zaslužku. JB Dvajset srediyešolcev je redčilo posevek sladkorne pese Foto: M. Ozmec ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN PTUJ VEDNO TEŽJI POGOJI ZA ŽIVLJENJE DIVJADI Prejšnji četrtek, 7. junija so se v domu društev občine Ormož zb- rali delegati na četrti seji skup- ščine Zveze lovskih družin Ptuj. Po poročilu o izvajanju sklepov prejšnje seje skupščine so obrav- navali poročilo izvršnega odbora o delu v letu 1983 z zaključnim računom za lansko leto in s poro- čilom odbora samoupravnega nadzora. Nadalje so razpravljali in sprejeli spremembe družbene- ga dogovora o Ptujsko-Ormoš- kem lovskogojitvenem območju, sprejeli ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega spo- razuma o samoupravnem sodišču pri Zvezi lovskih družin Ptuj ter sprejeli predlog sprememb in do- polnitev svojih pravil. OpraviU so tudi volitve in po- novno za dveletno mandatno dobo izvolili Janeza Kostanjevca za predsednika in Danila Mastena za podpredsednika skupščine Zveze lovskih družin Ptuj. Ob koncu pa so obravnavali še gra diva za programsko-volilno sejo skupščine Lovske zveze Slovenije in oblikovali stališča za svoje de- legate. ZA OBSTOJ IN OHRANITEV DIVJADI Iz poročila o delu izvršnega odbora povzemamo, da sije le-ta prizadeval, da bi probleme reše- val s sporazumevanjem in dogo- varjanjem, ki upošteva najširše interese in tudi motivira vse ude- ležence v dogovorih. Pri tem je uveljavljanje določil družbenega dogovora o Ptujsko-Ormoškem lovskogojitvenem območju ostala ena od temeljnih nalog tudi bo- dočega delovanja. Ob tem seje treba zavedati, da sta obstoj in ohranitev divjadi mogoča le v ustreznem okolju in odnosu do narave z medsebojno usklajenim delovanjem rastlin- skega in živalskega sveta, prav pri tem ima odločilno vlogo lovstvo, saj je treba usklajevati interese z drugimi prostorskimi dejavniki. Sestavni del naporov za strokov- nejše, celovitejše in odgovornejše gospodarjenje z divjadjo in nje- nim življenjskim prostorom so gojitvene smernice, ki vsebujejo tudi elemente dolgoročnega pla- niranja. Gojitvene smernice mo- rajo postaviti vsebina dela lovskih družin, predvsem pa posebna odgovornost vsakega člana lovske družine. Ugotovili so, da je potrebno v prizadevanjih za celovitost uve- javljanja smernic preseči pogosto škodljiva mnenja, da lahko vsaka lovska družina po svoje določa roke in ukrepe, ki se končajo na meji lovišča. Dejansko uresniče- vanje smernic, dogovorov in sklepov se kaže v obdelavi pre- gledov odstrela vseh vrst divjadi, začenši pri zbiranju podatkov za ugotavljanje prirastka, sestave in določanje ostalih ukrepov v lo- višču, ki morajo temeljiti na stro- kovnih odločitvah v vsaki lovski družini. PROBLEM PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA Zveza lovskih družin s svojim izvršnim odborom je^ posvečala posebno skrb vključevanju v prostorsko načrtovanje, kar so- časno pomeni tudi usklajevati in- terese z drugimi dejavniki in no- silci prostorskega načrtovanja. Tako sodelovanje je obveznost in tudi interes lovstva, saj s tem za- gotavljamo nujno potrebne po- goje, da bi lahko ohranili vse vrste divjadi kot sestavni del stalnega ekosistema. Sodelovanje lovstva v prostorskem planiranju mora biti celovito, tako v naporih z, ohranitev žive narave in zdravega okolja, kot v njegovi vzajemnosti okolja v prostoru. Za uresničitev teh nalog sta skupščini občine Pluj in občine Ormož imenovali ustrezni komisiji, kljub temu pa ugotavljajo, da delo še ni zaživelo tako kot so ga opredelili. Ob tem ugotavljajo, da načrtnejše gospo- darjenje s prostorom, z divjadjo, gozdom in kmetijskimi površina- mi ni enostavno, postaja pa vse bolj nujno. Zato so nujna priza- devanja za dosledno uveljavljanje določil samoupravnih sporazu- mov. Prav ta problem je bil predvsem prisoten v živahni in kritični raz- pravi na seji. Skupna ugotovitev je bila, da so spričo posegov v naravo z agromelioracijami, škropivi in drugimi agrotehničnimi ukrepi vse težji pogoji za življenje divja- di. Nadalje, da lovci še vedno niso prisotni kot enakopravni partner pri urejanju prostora. Zaradi tega so na seji sprejeli sklep, da se na pobudo Zveze lovskih družin čimprej skliče razgovor z vsemi odgovornimi za to področje iz ptujske in ormoške občine. Potrdili so tudi predlog izvr- šnega odbora, da lovske družine takoj pristopijo k uresničevanju nalog na področju prizadevanj za izbolj.šanje okolja za poljsko div- jad. Zato bodo v vsaki lovski družini popisali naravne rem.ize (velikost, razporeditev po loviš- čih, dolžine robov ipd.), popisali lastne površine, kmetijske kulture po vrstah in namenu, število krmišč v teh remizah za vse vrste . poljske divjadi, vlaganje fazanov in jerebic, opisali glavne drevesne vrste ter napravili program in opis potrebnih površin za uspešno gospodarjenje in ustvarjanje mi- nimalnih pogojev za poljsko div- jad. Tako zbrani podatki bodo osnova za nadaljnje dogovarjanje zostalimi gospodarji v prostoru in osnova planskim dokumentom za to in naslednje srednjeročno obdobje. Sklenili so tudi, da bodo vse te naloge v lovskih družinah opravili do konca oktobra letos. FF iirejamo kmetijska lemljisea Zakon o kmetijskih zemljiščih v določilih za izvedbo arondacije in komasacije med drugim opredeljuje, da pri izvedbi zaokroževanja kmetijskih kom- pleksov — arondaciji in pri zložbi zemljišč — komasaciji, prenehajo hipoteke, lastninske omejitve in druga stvarna bremena, če so le-ta nepotrebna. Čeprav kmetijske prostorske operacije v ptujski občini izvajamo že več kot trideset let, arondacije niso zajele udeležencev tako množično kot se to zadnja- leta poraja pri izvedbi komasacij. Samo v Pesniški dolini izvajamo trenutno na petnajst melioracijskih območjih sočasno tudi komasacije. Omenjene komasacije zajemajo na 1613 hektarih kai 1272 komasacij- skih udeležencev. Ker je pri pripajanju zemljišč arondacijskih upravičencem,- zlasti pa še pri razdelitvi komasacij- skega sklada udeležencem mnogo nejasnosti v zvezi s prenosom zem- ljiško knjižnih služnosti, last- ninskih omejitev ali drugih stvar- nih bremen in kar je med njimi ninogo takšnih, ki so zastarana in brezpredmetna, nam je na neka- tera vprašanja, kako ob takšnih primerih ravnati, odgovoril sodnik ^ zemljiško knjižne zadeve pri lemeljnem sodi^,ču v Mariboru, enote v Ptuju Alojz Cič. Kakšne so najpogostejše vknji- žbe služnosti, lastninskih omeji- tev ali drugih stvarnih bremen na območju, za kater^a se vodi zem- ljiška knjiga v Ptuju? ,,Tudi v zemljiški knjigi Temelj- nega sodišča v Mariboru — enota ^ Ptuju so vknjižene zemljiške in ''ruge služnosti. Zemljiške služno;; ^ti se nanašajo na zemljo — na ■Nepremičnine in obstojijo ne glede [Na to, kdo je lastnik in če se je '^tninska pravica pri tem menjala. Zemljiške služnosti so: potne služnosti (pravica imeti stezo na ^em zemljišču, pravica gonjenja ^•vine čez tuje zemljišče, pravica '^plovoza na tujem zemljišču, pra- vožnje z avtomobili in kmetij- ^l^imi stroji po določeni trasi), Vodne služnosti (pravica zajemati ^odo na tujem zemljišču, pravica ''apajati živino na tujem zemljišču, Pfavica do vodovoda) ter gozdne pašne služnosti (pravica čuvati in pasti živino, pravica sekati drva, nabirati suhljad in dračje, pobirati želod in grabiti listje na tujem zemljišču in podobno). Služnostni upravičenec lahko izvaja svojo slufnost ob vsakem času ne glede na to, če se je lastništvo v času izvajanja služnosti spremenilo ali ne. Ze preje je bilo poudarjeno, da se služnosti izvajajo na tujem zemljišču in tako ločimo gospodu- joče in služeče zemljišče. Gospo- dujoče zemljišče je tisto, v korist katerega je služnost ustanovljena in je vklnjižena v A listu zemljiške knjige, služeče zemljišče pa je tisto, na katerem je .a služnost in tako mora lastnik služečega zem- ljišča trpeti in dopustiti izvajanje služnosti. Ustrezno breme se vknjiži v C listu zemljiške knjige pri služečem zemljišču. Med drugimi služnostmi in stvarnimi bremeni pa se je najpo- gosteje poje pojavlja prevžitek — torej ko je lastnik zemljišča dolžan nuditi in dajati določene pravice (na primer stanovanje) in stvari (na primer hrano) ter še skrbeti za drugo osebo. V zemljiški knjigi pa se pojav- ljajo tudi prepovedi prodaje in razpolaganja določene nepre- mičnine v korist upravičencev, vendar v breme lastnikov. V takšnem primeru se upravičenec običajno zavaruje, da bo prišel do svojih koristi in zahtevkov." Katera vknjižena bremena se smatra za zastarana in brezpred- metna? „V zemljiški knjigi pa ni vpisana samo lastninska pravica, služnosti, prepovedi, ampak tudi zastavna pravica za denarne terjatve (hipoteka). Denarne terjatve lahko izvirajo iz pogodbe, ali pa so naložene s^-^rn!"!; i s sodno ali upravno odločbo (na pri- mer dedne terjatve po sklepu o dedovanju). Takšne zastavne pravice se lahko vedno izbrišejo na predlog zastavnega upravičenca — upnika. Stranka mora predložiti ustrezno izbrisno dovoljenje, iz katerega je razvidno, da dovoljuje izbris za- stavne pravice za svojo terjatev. Podpis zastavnega upravičenca na izbrisnem dovoljenju mora biti sodno overjen. Po smrti zastavnega upravičenca pa lahko dediči v zapuščinskem postopku priznajo, da terjatev več ne obstoji. V takšnem primeru izda sodišče sklep, da se takšna terjatev izbriše. Na enak način torej z ustreznim dovoljenjem upravičenca se izbri- šejo vknjižene služnosti. Služnosti ne zastarajo. Prenehajo pa le, če se ugotovi s sodno ali upravno odločbo, da več . ne obstojijo. Prizadeta stranka mora v takšnih posebno upravi- čenih primerih vložiti tožbo. Osebne služnosti prenehajo tudi s smrtjo služnostnega upravičenca. V takšnem primeru se predloži sodišču izpisek iz mrliške knjige. V uredbi o izbrisu zastavne pra- vice za stare terjatve (Uradni list Ljudske republike Slovenije z dne 14. januarja 1952 št. 2/52) je dolo- čeno, da se po uradni dolžnosti izbrišejo v zemljiški knjigi zastav- ne pravice za vse terjatve, ki so bile vknjižene do 31. 12. 1920. Prav tako se opravi izbris zastavne pravice za terjatve po uradni dolžnosti — torej brez predloga strank, tudi za vknjižene zastavne pravice za terjatve v času od 1. 1. 1921 do 8. 5. 1945, če današnji znesek terjatve ne presega vrednosti 1.000.— din. Prepovedi razpolaganja pa se izbrišejo na predlog upravičenca ali pa, da se ustrezna nepotrebnost ugotovi s sodobno odločbo." Kdo lahko zahteva ali predlaga izbris bremen in katere vrste vknjiženih bremen oziroma njih izbris lahko predlaga komasacijska ali arondacijska komisija? ,,Izbris bremen lahko predlaga vknjiženi upravičenec. Predložiti mora sodno overjeno izbrisno dovoljenje. Izbris se lahko opravi tudi na podlagi sodne in upravne odločbe. Izbris bremen lahko zahteva vsak ob predložitvi potrebnih listin. Izbris lahko predlaga tudi komasa- cijska ali arondacijska komisija, ko pridobi ustrezne listine za iz- bris." Kakšen je postopek, da se pri komasaciji in arondaciji lahko izvede izbris vknjiženih bremen, če so le-ta postala nepotrebna? „Na to vprašanje sem že do sedaj deloma odgovoril. Iz člena 76. Zakona o kmetijskih zemljiščih je razvidno, da naj dobi aronda- cijski upravičenec pripojeno zemljišče čim manj obremenjeno. Tako se izbrišejo hipoteke in druga stvarna bremena, razen zemljiških služtiosti, če so potrebna, po uredbi dolžnosti iz zemljiške knjige na pripojenem zemljišču in se vknjižijo na zemljišče, ki je bilo dano za odškodnino. Potrebnost oziroma nepotreb- nost zemljiške služnosti se ugotovi v odločbi o arondaciji po uradni dolžnosti. Prizadeti zoper odločbo o arondaciji nima posebne pritožbe. Lahico pa zahteva mUio v roku 30 dni od vročitve odločbe pri sodišču, da v nepravdnem po- stopku odloči o obstoju ali neob- stoju zemljiške služnosti. Tako zakon o kmetijskih zemlji- ščih v členu 76 daje celo oblastve- no pravico občinskemu upravnemu organu, pristojnemu«a kmetijstvo, da odloči o potrebnosti oziroma nepotrebnosti zemljiške služnosti. Zakon tako omejuje vsa tista upravičenja, ki bremenijo in omejujejo lastninsko pravico ter stremi za tem, da lastninska pravica sploh ne bi bila omejena. Tako se naj že pri komasaciji in arondaciji odstranijo vse nepo- trebne služnosti in druga bre- mena." V tem sestavku sem se le na kratko in ne preveč temeljito dotaknil problemov pri služnostni pravici in določenih omejitev in bremen na lastninski pravici. Upam in želim, da ste me razumeli in upoštevali in si tako tudi sami ustvarili ustrezno sliko o zaple- tenosti tega vprašanja. Vsakdanje življenje prinaša še mnogo podob- nih primerov. Prepričan pa sem, da nobeden pristojen organ ne bo odpravil služnosti, če bo ugotovil, da je nujno potrebna za aTsc kot skoraj splošna korist. Arondacija in komasacija pa se izvaja zaradi večjih in boljših koristi. Uspešna, zadovoljiva in hitra pa bo le v pri- merih, ko bodo vsi z razumeva- njem sodelovali ter pomagali in ne bomo ovirali dela komisije z nepo- trebnim zavlačevanjem. Pripravil Občinski komite za kmetijstvo Miran Glušič, ing. agr. TOZD PTUJSKO POLJE SVEČANA OTVORITEV NOVE FARME v torek je bila v Sobetincih slovesnost ob formalnem odprtju nove farme govejih pitancev. Formalnem zato, ker so novi hlevi polni že od začetka letošnjega leta. Skupaj z obstoječim hievom je zmogljivost farme govejih pitancev 1250 glav v turnusu. Letno bodo tako priredili kar okoli 45 tisoč kilogramov mesa. Delo v novih hlevih je popolnoma avtomatizirano, za oskrbovanje vseh živali sta potrebna le dva delavca. Pomembno je tudi to, da bodo vso potrebno krmo pridelali na poljih kmetijskega kombinata — temeljne organizacije Ptujsko polje. jb 6 - IZ IMAŠIH KRAJEV 14. junij 1984 - tednik IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v naravi se nahaja baker v kovinski obliki oziroma v obliki mineralov kot so halkopirit (bakrov železov sulfid), kuprit (kuprooksid), halkocit (kuprosul- fid) ter bazični karbonati (malahit in azurit). Baker je občutljiv na delovanje žvepla, ki ga prekrije s plastjo bakrovega sulfida, hitro pa koro- dira tudi na vlažnem zraku, kjer se spaja s kisikom v dve spojini: kupro okside in kupri okside, ki sta prisotni v patini in tvorita več kupri in kupro soli. Odvisno od pogojev, v katerih se predmet nahaja, bodo te soli: karbonati, kloridi, sulfati, itd. Bakren ali medeninast predmet najprej očistimo v kopeli 30 % NAOH, ki ji dodamo 1 % gli- cerina namesto nje lahko upora- bimo 10 % limonsko kislino, ali 10 % Komplekson III. Po potrebi ba- kren predmet večkrat vzamemo in raztopine in ga očistimo, s tem postopek čiščenja korozije pospe- šimo. Za hitro čiščenje uporab- ljamo kopel, ki jo sestavimo iz: 100 ml destilirane vode, 30 gramov kromovega trioksida, 16 ml. du- šične kisline in 40 ml koncentrirane žveplene kisline. Ko predmet očistimo, ga izpi- ramo v destilirani vodi še toliko časa, dokler v njej ni več soli, kar preiskušamo s srebrovim nitratom. Kovino posušimo v sušilnici pri 105 stop. C. Na koncu predmet vakuumsko konservirmo z 8% lakom (Beda- cryl 122x) razredčemm v ksilolu ter posušimo na zraku. jvan Žižek Medeninast pečetni prstan s po- dobo konja v diru 18. stoletje, št. fototeke kulturnozgodovinskega oddelka: 98, inv. št. UO 1517 R. Šolarji iz Cačka v Ormožu v ponedeljek, 11. junija je prišlo v Ormož 30 učencev in učenk "iz pobratene šole Milica Pavlovič iz Čačka v SR Srbiji. Učenci bodo ves teden gostje svojih sovrstnikov iz Osnovne šole Ormož. S tem bodo ormoški I učenci vrnili gostoljubje, ki so jim ga pred dvema letoma izkazali učenci iz ' njihovi starši v Cačku, kjer so bili gostje pred dvema letoma. Mladi Ormožani so svojim gostom iz Srbije pripravili nadvse pester program bivanja. Pripravili so jim več kulturnih, športnih in drugih prireditev, odpeljali pa jih bodo tudi v Ptuj, da si bodo ogledali njegove zgodovinske znamenitosti*in na prizorišče herojskega boja Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju. — u Zaključna prireditev za starše »Pionirski zdravo vsem prisotnim, ki ste se zbrali na naši tradicio- nalnp zaključni prireditvi. Kot je že navada, vam ob tej priliki posku- šamo predstaviti življenje in delo nas učencev skozi šolsko leto,« so bile uvodne besede, ki jih je pionirka — napovedovalka izrekla kot dobro- došlico staršem, ki so obiskali zaključno prireditev 0§ Olga Meglič v Ptuju, kije bila v ponedeljek popoldan v ptujskem gledališču. Program zastavljen pol za res — pol za šalo, je bil pripravljen tako, da so skozi sestavke ošvrknili učitelje in starše, ki v teh zadnjih šolskih dneh nikakor ne 'morejo razumeti, da je sonce privlačnejše od učenja, nogomet pa zanimivejši kot preverjanje znanja. Po pozdravu ravnatelja Ervina Hojkerja so se v bogatem programu predstavili člani mlajšega pevskega zbora, učenci nižjih in višjih raz- redov. ki plešejo v folklori in ritmični skupini. članice'»§olske gim- nastične vrste ter ob koncu še mladinski pevski zbor pod vodstvom Magde Damiševe, kije ubrano in tenkočutno zapel staršem v pozdrav in ljubiteljem lepega petja v veselje. Prisrčno in veselo je bilo srečanje staršev in njihovih otrok, ki te dni že polni skrbi — eni in drugi — pričakujejo konec šolskega leta v želji, da bo uspešno za vse osnovnošolce, še bolj pa za tiste, ki se odpravljalo v življenje še večjim nalogam in skrbem nasproti. mš Nastop učencev OŠ Olga Meglič med govorom ravnatelja Ervina Hoj- Foto: M. Ozmec V začetku aprila letos so se v Ce- lju svojci, prijatelji in borci NOV poslednjič poslovili od ALOJZA SAVLU A, borca proti fašizmu, aktivista OF in sodelavca NOV. Njegova življenska pot je bila zlasti v mladosti izredno razgibana in polna nevarnosti. Precej svojega dela je opravil tudi na območju ptujske občine, zato je naša dolž- nost, da jo na kratko tudi predsta- vimo v spomin nanj, ki je veliko prispeval za razvoj NOE na našem območju. Lojze §avli je bil rojen, 20. maja 1907 v Tolminu. Kljub terorju in težkemu življenju Primorcev, ki so takrat živeli pod peto fašističnega škornja, se je že kot mlad fant opri- jel kulturnega dela v prosvetnem društvu v Ušniku, ki je povezoval vasi Ciginj, Kozarišče, Selo, Rute in Ušnik. Posebej se je izkazal ob reševanju knjižnice in inventarja ob nasilnem fašističnem razpustu slo- venskih prosvetnih društev na Primorskem. V Ušniku so v letih 1925—27 izdajali na roko pisano glasilo Zvezda. Sodelovanje pri tem glasilu je bilo Lojzetu prva šola za poznejše dopisovanje v razne časopise, med drugim tudi v naš Tednik. V naslednjih letih je Lojze sku- pno s svojimi brati in sestro ter ob pomoči dijakov in sodelavcev or- ganiziral številne tajne kulturne izlete v okoliške hrite in gore, v Slovensko Benečijo in Kanalsko dolino, širil je ilegalni tisk. S svo- jim motornim kolesom je prevozil vso Primorsko od Trsta, Brd, do- line Soče in Vipave do Baške grape in Idrijske doline. Prevažal je ilegalni tisk, člane na razne sestanke, tudi pripadnike oborože- nih trojk in podobno. Njegovo delovanje so fašisti delno odkrili, grozila mu je areta- cija, zato je leta 1937 skupaj z bra- tom Filipom na hitro pobegnil v Ju- goslavijo. Z bratom sta se naselila v Stopercah in se začela ukvarjati z avtoprevozništvom. Vključila pa sta se tudi v vaško kulturno prosvetno življenje. Po vdoru nemškega okupatorja se je takoj leta 1941 povezal z naprednimi krajani. Oba z bratom Filipom sta bila razvrščena med ,, tretjerazredne državljane raj ha," a izselili ju niso. Zbirali so orožje, sam pa je bil povezan z nekaterimi komunisti iz Rogaške Slatine in je marca 1942 sodeloval pri akciji na skladišče orožja v Rogatcu. Po izdaji skupine iz Rog. Slatine, je bil leta 1942 tudi sam aretiran in zaprt v zloglasnem ,,starem piskru" v Celju. Kljub mučenju ni ničesar priznal, zato so ga pogojno izpustili, bil pa je pod stalnim poli- cijskim nadzorstvom. Kljub temu je po enoletnem zatišju začel spet, v pogojih stroge ilegale, sodelovati z OF. Kot avtoprevoznik je prevažal razno blago, pa tudi orožje in lite- raturo za partizane. Tako je že leta 1943 bil povezan s Tončkom Olstrakom, trgovskim pomočni- kom iz Majšperka, pozneje s Štefko Cobljevo in z drugimi. Poleti 1944 je s svojim kamionom pripeljal v bližino to- varne v Majšperku skupino borcev Sercerjeve brigade, ki je potem tovarno napadla, premagala nemško posadko in naložila poln kamion orožja in drugega potrebnega blaga za partizane. Blago je Savli s kamionom odpeljal do Stoperc, )od tam pa so ga borci hitro odnesli proti Boču. Opravil je še vrsto drugih nevarnih in zahtevnih akcij za partizane. Svoje doživljaje, tveganja in sodelovanja pri raznih akcijah je Alojz šavU živo popisal v raznih člankih v Ted- niku, Ptujskem zborniku leta 1962 in nazadnje še v knjigi ,,Skozi viharje v lepšo prihodnost". Tudi preacej let po vojni je Alojz Savli aktivno sodeloval pri izgrad- nji ljudske oblasti v Stopercah in v ptujskem okraju in bil delaven na raznih področjih. Pred leti se je za- radi bolezni preselil v Celje, kjer je bila zaposlena tudi njegova žena, brat Filip pa še vedno živi v Stoper- cah. Ime Alojza Savlija bo ostalo trajno zapisano v zgodovini NOB našega okoliša, krajani Stoperc in vsi, ki so ga poznali pa ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Slava njegovemu spominu! FF Alojz ŠavU Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj, Samouprav, na enota za upravljanje in razf)olaganje s stavbnim zemlji&em razpisuje na podlagi I. odstavka 34. člena Zakona o mjravManju ijJ razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 7/77) ter 15. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemlji, ščem v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 21/80). JAVNI NATEČAJ za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljiSča družben« lastnine za individualno stanovanjsko gradnjo in za oddajo v začas> no uporabo zemljišča za postavitev kioskov. 2. Predmet oddaje v začasno uporabo je zemljišče na Titovem trgu pri trgovini Volan, ki ga tvori del parcele št. 1148/1 k. o. Ptuj, na katerem se postavita kioska, za prodajo bureka in pečenega krompirja. Letna odškodnina za začasno pravico uporabe zemljišča za eno prodajno mesto znaša 13.556.— din. Bodoči lastnik kioska sam in na svoje stroške komunalno uredi zemljišče, kjer bo imel postavljen kiosk in sicer v skladu z lokacijskim dovoljenjem, ki ga izda pristojni upravni organ. i. Vse parcele pod točko 1. so komunalno opremljene z dovoz- no cesto, vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem, na vseh parcelah je vodovodni in kanalizacijski priključek. Za vse parcele je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljerya plačati še elektroenergetski prispevek in prispevek za spremembo namemb- nosti kmetijskega zemljišča. 4. Interesenti za nakup stavbnih zemljišč vložijo pismene ponudbe do 28/6-1984 v zaprti ovojnici pod oznako »JAVNI NATEČAJ« na Samoupravno Komunalno skupnost občine Ptuj — Samoupravno enoto z,a upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem. Ponudbi priložijo vprašalnik, ki ga dvignejo pri skup- nosti in priložijo potrebna potrdila zahtevana v vpr^ainiku ter dokaz o plačani varščini v višini 20.000.— din. Interesenti za kioske vložijo fe ponudbe in varščino v višini 2.000.— din. Varščino nakažejo na račun SKS občine Ptuj, Samoupravna enota za upra- vljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem št. 52400-662-27029. Za parcele, za katere v navedenem roKu ne bo prispela nobena ponudba, ostane tečaj odprt do konca septembra 1984. 5. Zemljišče se odda ponudniku, ki zbere največje število točk po vprašalniku. Nepopolne vloge oz. ponudbe komi^ja za izvedbo natečaja ne bo upoštevala. Vsi udeleženci natečaja bodo s pisme- nim sklepom obveščeni o njegovem izidu. 6. Vrednost parcele plača najugodnejši ponudnik v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, plačilo pa se lahko opravi tudi s kreditom na {wdlagi posebne vloge ponudnika. 7. Vsa pojasnila z zvezi natečaja daje SKS občine Ptuj —■ Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem Ptuj Prešernova 29, soba 1 lO/I v peteK od 7—12 ure in v sredo od 14—17 ure. SKS občine Ptuj Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem Prireditve ob dnevu šole v Cirkulanah v Cirkulanah so bile kulturne prireditve posvečene dnevu šole Maksa Bračiča v Cirkulanah. Tako je v petek ob 19.30 gostoval v šolski dvorani priznani ptujski nonet, v nedeljo je bil sprejem za otroke naših zdomcev iz Nemčije, ki so si nato ogledaU prireditev tamburašev iz Ptuja in h Cirkulan, nato pa so bili gostje svojih vrstnikov iz Cirkulan in okolice. Zal moram zapisati, da je bila prireditev, ki jo je izvedel ptujski none! zelo slabo obiskana. V dvorani se je zbralo kakšnih trideset gledalcev in še med temi je bilo nekaj otrok, pomeni, da je za kulturo v tem kraju slabo zanimanje. Ti isti, ljudje so V sedanjem času naredili takšen halo zaradi namestitve odra v šolski dvorani, češ, kako so kulturno zavzeti, pa nimajo odra, da bi lahko izvajali in uživali v kulturnih prireditvah, sedaj, ko pa je oder končan in se odvija prireditev, pa jih ni, da^bi si ogledali takšno kvalitetno prireditev. Sicer pa je predsednik prosvetnega društva tega kraja ravno ob istem času bil poln delovnega člana in zlagal v bližino šole nekakšne deske ter se posmehoval. Pomeni, da je bojkotiral takšno prireditev, sicer pa mislim, da komentar ni potreben. p ^ Pevci s slabim vidom in dobrim posluhom Mešani pevski zbor Franc Super Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj-Ormož, ki ga želimo v pesmi in besedi predstavi- ti našim poslušalcem v nedeljo 17. junija ob 12.10, je nastal marca 1980 in šteje med najmlajše v ob- čini. Pobudnik za njegovo ustano- vitev je bil velik ljubitelj ljudske pesmi in petja, član društva Rudi Rakuša, ki navzlic velikim težavam s prevozom, doma je namreč iz Obreža, — sodi med najzvestejše privržence zbora. V začetku je dvanajst do štirinajst pevcev vodil Franc Meško, vendar je moral, zaradi bolezni kaj kmalu prepustiti zborovodstvo Jožetu Drnikoviču. Prve vaje so potekale v društveni pisarni na Prdernovi ul. v Ptuju, žal pa se je kmalu izkazalo, da je tukaj vsako resno delo z zborom onemogočeno. Ob velikem razu- mevanju kolektiva osnovne ?ole Olga Meglič, vadijo sedaj v eni iz- med njihovih učilnic, kjer so pogoji dela mnogo boljši. Danes, po štirih letih obstoja šte- je zbor komaj sedemnajst članov, kar sicer ne pomeni bistvenega povečanja številčnega stanja, a hkrati tudi ne pomeni, da ne dose- gajo zaznavnih rezultatov. Redno nastopajo na občinskih revijah pevskih zborov, pojo na vseh internih proslavah in slovesnostih v raznih delovnih organizacijah. V počastitev 200-letnice izobraževa- nja slepih v svetu pa so letošnjega 19. maja, skupaj z moškim pev- skim zborom Komunalnega podjetja Ptuj prepevali na koncer- tu v Ormožu. V petek, 8. junija pa so nastopili §e v Cankarjevem do- mu v Ljubljani, kjer je Republiška zveza slepih in slabovidnih Slovenije organizirala proslavo v počastitev tega visokega jubileja. Zbor seveda ni brez načrtov za bodočnost. Med najpomembnejše štejejo priprave na samostojni koncert, s katerim se želijo letošnjo jesen predstaviti Ptujča- nom, redno udeleževanje občin- ^skih revij pevskih zborov in pridobitev čim večjega števila čla- nov društva v pevski zbor. I. C. Mešani pevski zbor Franc Super Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj-Ormož, ki ga vodi Jože Dmikovič. Ptujske ulice v novi preobleki Delavci Komunale, gradbeniš- tva in prometa iz Ptuja te dni zaključujejo s pleskanjem označb na cestiščih. To sicer redno poče- njajo vsako fHjmlad. letos pa je njihovo delo nekoliko lažje, saj jim je v pomoč nov stroj Loda. domače izdelave. Delo je zmogla skupina treh delavcev, za pleska- nje pa so porabili okoli 450 kg posebne bele barve, ki je odporna na vremenske neprilike in po- šk(xlbe. Fotovest: M. Ozmec ABECEDNIKI VSEGA SVETA v čitalnici Matične knjižnice v Slovenski Bistri- ci je te dni odprta zanimiva razstava pod naslovom ABECEDNIKI VSEGA SVETA. Z željo, da bi tokrat prvič širšemu krogu pre- bivalcev občine predstavili tudi vlogo in razvoj črke, besede in tekstov v svetu, so razstavo posvetili tudi praznovanju Dneva prosvetnih delavcev bistriške občine. Razstava je prav gotovo pomembna novost pri osvetljevanju razvoja določene kulture ljudstev iz raznih krajev sveta. Za njegovo izvedbo pa ima največ zaslug akademik, doktor in profesor Janez Milčinski. ki je prispeval tudi največ, od okoli sto "'1'enih pisanih dokumente^. Del teh "doku- mentov izhaja tudi iz knjižnih polic organizatonce. Matične knjižnice Slovenska Bistrica. Za razstavo velja med prebivalci občine veliko zanimanje, saj jo je od 19. maja do 5. j unij a obiskalo že prek 400 učencev osnovnih in poklicnih šol, štu- dentov in tudi starejših občanov. Pričakovati je. da bo ta razstava ena doslej naj- bolje obiskanih predstavitev kulturnih - vrednot preteklih generacij. V občini Slovenska Bistrica bo na ogled še do 15. junija 84. Viktor Horvat tednik - 14. junij 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Deseti brat na Olimpu bistriškega kulturnega življenja Tudi najstarejši prebivalci občine Slovenska Bistrica se ne spomni- njajo, da bi kateri kulturni dogo- jek tako prevzel občane kot pred- stavitev igre ,,Deseti brat". Težko bi tudi danes, pa čeprav se je v Domu kulture v Slovenski Bi- strici doslej zvrstila že 14. pred- stava tega dela, povsem opredelili, katero je tisto področje ali trenu- tek, ki Bistričane še danes navdu- 5uje, da polnijo dvorano v Sloven- ski Bistrici tako kot prvega dne predstavitve. Dvorana z okoli 160 sedeži je še vedno polna, nemalo občanov pa ostaja tudi brez vstop- nic, ker si jih niso pravočasno zagotovili. Po tolikih uspešnih izvedbah bi lahko dali na prvo mesto zagotovo visoko kvaliteto izvedbe igre, ki so jo in jo še vedno izvajajo člani DPD SPD Svobodo Slovenska Bistrica. Kar okoli 50 jih je vklju- jenih v igri na odru in v drugih vlogah, ki zagotavljajo nemoten potek tako zahtevnega, pa vendar razumljivega za preprostega ljubi- telja domačega kulturnega ust- varjanja odrskega dela. Povsem edini so si vsi člani amaterskega gledališkega ansam- bla iz DPD Svoboda Slovenska Bistrica, da igra ne bi imela takšnega odmeva med občani brez tako znanih imen kot sta Tone Partljič in Branko Gombač, ki je tudi režiser. V prfložnostnem razgovoru (za intervjuje se ravno ne navdušuje, zato pa toliko bolj za sproščen razgovor), je priznal, da tudi sam ni pričakoval, da bo njegovo režisersko delo na bistri- ikem odru doživelo takšen uspeh. Načrtovali so le nekaj nastopov doma in še kakšno gostovanje, pa se je vse skupaj obrnilo druga&. Občani zahtevajo ponovitev za ponovitvijo. Kar 14 krat so se že predstavili na odru bistriškega Do- ma kulture, pa še vedno nekateri ostajajo pred vrati brez vstopnic. Doslej si je ,,Desetega brata" ogledalo že prek 4500 občanov. Zaradi tako velikega zanimanja za predstavo pa so morali odpovedati tudi nekatera gostovanja v sosed- njih občinah. Ta bodo izvedli v jesenskem obdobju. Zagotovo bo- do še pred poletnimi počitnicami nastopili na gostovanjih, samo v mesecu juniju na letnem odru v Rušah. Spodbudno ob tem ie tudi spoznanje, da igra privablja tako mlajšo kot starejšo generacijo, z enakim navdušenjem se vrstijo predstave za šolarje osnovne in poklicne šole, za tem spet za odra- sle. Samo delovna organizacija IMPOL je za svoje zaposlene odkupila dve predstavi. Množičen pa je obisk zaposlenih tudi iz dru- gih delovnih organizacij bistriške občine, kar doslej ni bila praksa. Sicer pa so delovni kolektivi pokazali veliko razumevanje za izvedbo igre že v sami njeni pripravi Velike zasluge za oprem- ljenost predstave pa ima tudi SNG Maribor, ki je priskočilo na pomoč predvsem z oblačili in opremo. Nekaj tega pa so posodili tudi sami občani iz domačih zbirk. Ob tolikem uspehu predstave bi danes kar težko ocenjevali, kateri od igralcev je bil najuspešnejši. Celo krivično bi bilo postavljati enega v ospredje, drugemu pa zanikati vloženo dele. Vsi, prav vsi nastopajoči si že danes zaslužijo veliko mero pohvale za zares zahtevne priprave pod vodstvom Branka Gombača. Tri mesece trdega gledališkega dela je za amaterje bistriškega odra zares veliko in uspeh ni izostal. Zjutraj, opoldne in v poznih večernih urah se je v Domu kulture slišala odločna režiserjeva beseda, ki je zahtevala, da se na odru ne bo sli- šalo Desetega brata v narečju bistriške besede, ampak pravem, za takratni čas značilnem govoru. Težko je bilo to doseči. Volja in želja pa sta tudi tokrat zmagali pa čeprav ne brez težav kot je to sedaj občutiti na odru. Ob spoznanju, kako zelo so bili pogrešani v kulturnem prostoru bistriške občine pa je vsem, tako režiserju kot igralcem izbrisala utrujenost in dvom v uspeh. Po- vsem jasno je, da jim njihovega vloženega dela in neprespanih noči v ^Sasu priprav nihče ne bo popla- čal, zato pa je zadovoljstvo in pla- čilo toliko bogatejše, ko se skoraj vsak večer po uprizoritvi igre sre- čujejo s prezadovoljnimi obrazi, med katerimi ne manjka učencev osnovne šole, dijakov, pa pedago- ških in drugih delavcev, ki jih sicer pot le malokdaj zanese v dvorano. Kako lepo je videti zadovoljni nasmešek delavca, ki je še pred ne- kaj trenutki zapustil delo za stro- jem ali kmečko ženico, ki je odlo- žila motiko na polju in si zaželela videti ,,Desetega brata". Kako prijetno je slišati, ko vsakodnevne težave za delovnim strojem ali na polju zamenja beseda o kulturi, o prijetnem doživetju ob obisku v Domu kulture. Prav vsi, ki smo si doslej že ogle- dali predstavo Desetega brata v izvedbi članov DPD Svoboda Slovenska Bistrica in režiji Branka Gombača, smo prepričani, da se vam za vloženo delo materialno nikoli ne bomo uspeli oddolžiti, vendar smo prepričani, da vam bo v veliko zadoščenje tudi spozna- nje, da ste nas po dolgem času popeljali iz kulturnega zaostajanja prav v času, ko se na drugih področjih srečujemo z zaostaja- njem. Vaša imena, čeprav skrita za Desetim bratom, pa bodo še dol- go, dolgo ostala v nas. Ne, ne, nikar ne mislite, daje to beseda_zahvalnosti le nekaj obča- nov. To je beseda prek 4500, morda tudi več občanov bistriške občine, ki so imeli priložnost spoznati se z rezultati vašega dela, kakršno bi se lahko brez sramu postavilo z deli poklicnih §leda- liščnikov. Mnoga med njimi niso zabeležila takšnega obiska in bila deležna toliko hvaležnosti učenca iz šolske klopi, delavca za strojem ali kmetovalca. viktor Horvat Deseti brat v izvedbi članov DPD Slovenska Bistrica v Domu kulture Slovenska Bistrica Foto: Viktor Horvat Trenutna zaskrbljenost režiseija Branka Gombača se je po 14 predstavah na bistriškem odru že spremenila v veliko zadovoljstvo Učenec ali dijak? Neki ,,Džak Džakič" se v svojem pismu huduje nad trdovratno rabo besede dijak. Ta da nikakor noče izginiti iz besednjaka novinarjev in srednješolskih profesorjev, čeprav Zakon o usmerjenem izobraževanju pravi takole: .,Udeleženci, ki se izobražujejo po programih za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju, so učenci . . ." Besedo učenec je namesto d^aka predpisoval že Zakon o srednjem šolstvu iz 1. 1967. Naš dopisnik zato sprašuje: ,,Kaj je torej razlog, da domače besede učenec (dijak je le tujka!) ne uporabljajo profesorji sred- njih šol niti velika večina novinarjev pri RTV in pri časopisih? Je to upor novemu oziroma žalovanje za minulimi liceji in gimnazijami? Je to nevednost ali sprenevedanje?" Besedo d^ak ohranja v jezikovni rabi moč navade. Do leta 1958 (takrat je izšel Zakon o šolstvu, veljaven za celotno Jugoslavijo) se je ta beseda uporabljala v šolski zakonodaji in v praktičnem sporazumevanju. Označevala je učenca srednješolca, ki ga je tudi po imenu ločila od osnovnošolca aii študenta. Starejši srednješolski profesorji so torej vsaj nekaj let še poučevali dijake. Mnogi od njih so sedaj Se razmeroma mladi profesorji ali novinarji, in eni in drugi so zato besede dijak navajeni. Pri vsakdanji rabi te besede se ne zavedajo njenega tujega izvora niti zakon- ske neveljavnosti. Uporabljajo jo ne kot strokovni, ampak kot prakti- čnosporazumevalni izraz. Besedo učenec pa seveda dosledno upoštevajo vsa uradna šolska besedila. Pravzpaprav je škoda, da je pravniški formalizem osiromašil sloven- ščino še za besedo, ki je, kot kaže, jezik še zdaj nima ne za zastarelo ne za kako drugače zaznamovano. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je dijak ,učenec srednje šole'. Zato ta beseda iz praktično- sporazumevalnega in publicističnega jezika verjetno še ne bo prav kmalu izginila. Njeno rabo še vedno spodbujata jezikovna navada in gospodar- nost, kakršna je obdržala v jeziku tudi plačo ali podjetje, čeprav jih v zakonih ni več. Konec gledališke sezone Ptujsko amatersko gledališče je v pretekli gledališki sezoni postavilo na oder tri predstave, ki so naletele pri gledalcih na ugoden odziv. Poseb- no velja to za predstavo mladinske skupine Mali strah Bav Bav in za predstavo članov Pohujšanje v dolini Sentflorjansjci, ki so jo zaigrali enajstkrat. Organizatorica kulturnih prireditev pri ZKO Ptuj Branka Be- zeljak-Glazer, ki je tudi režiserka omenjenih predstav, je povedala, da so z opravljenim delom zadovoljni. Poleg omenjenih predstav je lepo uspela tudi monodrama Nekoč in danes, uspehov pa so toliko bolj veseli, ker so vse predstave igrali samo doma, na gostovanja niso Sli. Tudi gledaliSčniki se srečujejo s finančnimi težavami, tako kot vsi amaterji. Povedati je treba, da v končnem izdelku — torej v igri, ki jo vi- dijo gl^alci v gledališču, ni zaznati vsega vloženega dela. Le malo je gle- dalcev, ki vedo, koliko prostega časa namenijo amaterski igralci gledali- šču. Niso samo igralci, sami pomagajo pri izdelavi kostumov, pri urejanju scene in tako dalje. Branka Bezeljak-Glazer je vesela, ker prihaja med igralce vse več mladih, ki jih zanima to področje kulturnega poustvarja- nja in pravi, da si bodo prizadevali za popularizacijo te dejavnosti med mladimi tudi v bodoče. Gledališka sezona je torej končana, vendar le za gledalce. Člani gle- dališke sekcije DPD Svoboda Ptuj bodo tudi v poletnih mesecih aktivni, saj se je treba pripraviti na novo sezono, medtem pa bodo odigrali še ne- kaj zaključenih predstav. n. Dobljekar Ciklus, posvečen Romom v prostorih Projekt inženiringa na Trstenjakovi ulici v Ptuju poteka od ponedeljka 4. junija 1984 zanimiva kiparska razstava Ptujčana Branka Zoreča, ki se predstavlja domači publiki ponovno po desetih letih. Razstava je slučajen pendant nastopu kiparja Gabrijela Kolbiča iz Maribora v Ptujskem Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra. Zoreč je predstavil po več letih eksperimentiranja in vztrajnega dela svoje skulpture iz pečene gline, ki so odraz njegovega zanimanja za posebno zvrst motivnega dogajanja, nanaša pa se na nenavaden, nemiren in popotni način življenja in uveljavljanja Romov. Iz sosednih področij pogosto zahajajo tudi na naše območje kot preprodajalci, zbiralci starega železa in rabljenih oblačil, nastopajo pa tudi kot muzikanti, ki igrajo in pojejo, po končani prireditvi po počivajo ali kako drugače koristijo čas. Ciklus šteje petnajst razstavljenih skulptur, kjer so obravnavani liki pred- stavljeni posamezno in v skupinah. Razstavljalec se je odločil za tako tematiko po dolgoročnem opazovanju Romov, ki živijo kot pose- bna skupina ljudi drugačno življenje kot smo ga navajeni, imajo tudi drugačne navade in običaje, če pa se vključujejo v družbeno življenje, to opravljajo na nekonvencionalen način. Vse to je odkrival avtor, kar je vnašal sprva počasi in zanesljivo v svoj spomin, pozneje pa skicirno obravnaval like, držo in geste ljudi ter njihova opravila, skratka vse tisto kar ga je najbolj zanimalo. Iz tega dragocenega fonda so nastajale druga za drugo skupture, ki prikazujejo v posebni tehniki posamezne like v odrejenem stanju, ki jim ga je odmeril umetnik. Nekatere odlikuie muziciranje, druge beračenje, nekatere je premagala utrujenost in so se iztegnili po tleh, glasbila pa privili tesno k telesu. Vsa ta stanja je podal razstavljalec v masi od gline, ki mu dopušča pri modeliranju svobodnejši in širši razmah, vzporedno pa ga ne obvezuje, da mora storiti to tako kot vidi, ampak tako kot občuti. Ciklus Romov je ustvarjal Zoreč s prepričljivo zagnanostjo in sigurno pojavnostjo, ki pride do izraza ko dozori v ustvarjalcu osnovna ideja, vzporedno pa se pojavi občutek odgovornosti, predvsem v odnosu na njegovo usmeritev, še posebej pa kot razstavljalca pred javnostjo. Ideja mora biti v svojem nastajanju, razvoju in končnem rezultatu tudi nosilec progresiv- nega, vzporedno pa mora biti odraz dogodkov in časa, v katerem je ovekovečena. Na Zorecovi skulpturi so so odnosi uravnovešeni, kontrasti pa razmejeni, čeprav kot odraz trenutnega avtorovega razpoloženja, pri čemer so postale mase, ki impulsirajo sicer v ekspresionistični prečiščenosti včasih tako razgibane in mehke, da se približujejo abstraktnim oblikam. Razstavljalčeva idejna orientacija je pripomogla, da je podal Zoreč v svojih likih adekvatno stanje ob- čutka za akcijo, ki dobiva svoj pravi odraz v scenah z muziciranjem, kjer je prišla dinamičnost dogodka najbolj do izraza. Oblike so prečiščene, linije pre- gledne in pojasnjujejo pristnejše avtorove ustvarjalne zamisli in humanistične občutke, brez katerih ne bi dobil ciklus svojega pravega pomena. Na njih je vse pomembno, od koncepta do realizacije, nazira pa se celo neke vrste romantiziranje posameznih likov. V globljem smislu se rojeva nostalgija sodelovanja s svobodnimi in neobremenjenimi godci, ki nosijo v sebi neke daljne praiskonske elemente, niso pa brez pečata lastne originalnosti. Pri tem je tehnični izraz tisti pomembni faktor, ki povezuje zamisel avtora s kompleksnostjo ideje in motiva. Njegova vloga vpliva obenem na spontanost izraza, ne glede na dramatične akcente, ki so pogojeni v naprej, vsled česar je avtor- jeva izpoved ter odrejenost motivov popolnejša in senzibilnejša. Motivno področje ima v delu Branka Zoreča širok razpon. Omejitev na ciklus Romov še ni zaključena, kajti obdelal je tematski le skupino, ki mu je bila iz- razno najbolj pri srcu. Godci z različnimi inštrumenti tudi pojejo, vmes je kakšen berač ali izgubljen tip, tudi skupine počivajočih, ki se ne oddaljujejo idejno od romskega ciklusa. Omejitev na terakotno tehniko je idealna, kajti socialna problematika, ki veje jz mo- tivov ne obeta zaenkrat nobene spremembe in bo ostala turobna kot so bili liki, dokler niso doživeli s pečenjem tehnične preobrazbe. Kot terakote motiviko lažje sprejemamo, saj vnaša v turobnost motivov odrejeno živahnost in svetlobo, s tem pa nekaj tistega elementarnega veselja, ki ga občutijo najbrž pripadniki skupine, ko se ob zvokih glasbe razveselijo m postane tudi njihovo žl^jenje znosno, čeprav se ne zavedajo morda povsem njegove mračne strani. Avtorja poznamo sicer tudi po izvajanju v kamnu, pri čemer prednjači brez dvoma skulptura memo- rialnega značaja, ki je postavljena kot spomenik na mestu, kjer so tragično končali leta 1942 pripadniki Lackove čete v Lazah pri Mostju. V glavnem pa se ne oddvaja od gline, katere se je oprijel že pri najzgodnejših poskusih v svojem otroštvu. Pri tem pa z hvaležnostjo poudarja pomen izrednega mentorja pečarja Hernje iz Brega v Ptuju, ki mu še vedno stoji v kritičnih trenutkih skrbno ob strani. Zoreč nima ateljeja, toda ima že dolga leta svoj delovni prostor in drugi dom pri Hrnjevih, ki mu pomagajo pri vsaki dokončni tehnični izpeljavi njegovih skulptur. Tudi razstavljena serija je nastala na ta način kot nešteto narazličnejših skulptur v okviru drobne plastike, ki jih šteje avtor že nad tisoč. Te mu niso nudile samo zadovoljstva, ker jih je ustvaril, ampak so pomagale Zorecu predvsem v najtežjih trenutkih tudi iz materialnih težav. V svojem dosedanjem trajanju izdelave skulpture se je znašel Zoreč večkrat v težkih dilemah, predvsem kako priti do lastne kiparske identitete. Pri tem ga je morda najbolj ohrabril sedanji ciklus, sicer svobodno koncipiran, toda tematski dorečen na podlagi samostojne idejne opredelitve. Mala plastika je primeren, sugestiven in efekten medij za spontanost prikazovanja posebnih motivnih celot. V tem okviru je že poudaril izvajalec občutek notranje naravnanosti za obeleževanjem neprisiljenega dramatičnega izraza, ki se pojavlja kot originalen moment njegove subjektivne vizije. Največ je doprinesel k temu v razstavljenem ciklusu s karakteriziranjem burnega načina življenja svojih likov in s poudarjanjem dinamike odnosov posameznih oblik. Usmerjen v bodočnost, umetnik gotovo s tem ni izčrpal svojega motivnega sveta, saj ne obljublja samo nadaljevanja tega ciklusa, ampak se vključuje v aktivnost dogajanja z neposrednim pokazovanjem zanimanja za druge oblike tematskega značaja, med katerimi ie kot posamezen element izražen tudi portret. Želja, da ostane zvest figuraliki in drobni plastiki je očitna v Zorecevi zavesti, saj si lahko od obeh tudi največ obeta. Dr. Štefka Cobelj -MITJA MERSOL- 16. nadaljevanje Uvedbo barvnega tiska je Pulitzerjev urednik nedeljske izdaje Goddard takoj začel izkoriščati. V nedeljski barvni prilogi je objavljal stripe, med katerimi je bil najbolj popularen strip ,,Hogan's Alley" risarja Richarda Outcaulta. V tem stripu je opisano življenje v revnih Setrtih in newyorških blokih. Glavna osebnost stripa je brezzobi raz- capanec Yelow Kid. Njegova oblačila so bila vedno obarvana z rumeno barvo. In njegovo oblačilo je kmalu postalo sinonim za pogrošno in ravzpito novinarstvo. Glavni nosilec tega pa je bil ameriški časnikarski mogotec Wilham Randolph Hearst. ZAČETKI HEARSTOVEGA IMPERIJA Proti koncu prejšnjega stoletja je bila v ZDA časopisna dejavnosi žc vpliven kos politike in velik business. Časopisi in njihovi lastniki so podpirali to ali ono politično stranko (in temu primerno seveda tudi pisali komentarje in uvodnike), oglasni stolpci pa so se čedalje bolj polnili in razširjali. NVilliam Randolph Hearst, ki velja za kontroverznega začetnika bulvarskega tiska, je bil leta 1883, ko je Pulitzer kupil newyorški World, bruc na Harvardu. Ija ga je iz Kalifornije poslal študirat oče George Hearst, ki je obogatel z odkritji rudnikov srebra in bakra. Toda to mu ni bilo dovolj. Zaželel si je tudi politične oblasti in leta 1880 je kupil zadolženi jutranjik San Francisco Examiner in iz njega napravil goreče glasilo demokratske stranke. Sin William je za časopis pokazal veliko zanimanje, toda oče o novinarjih ni imel najboljšega mnenja, zato je dvajsetletnega sina poslal na Harvard. Študentska kariera mladega Hearsta ni bila kaj prida, je bila pa vsekakor zelo razgibana. Med kolegi je veljal za razsipnega zahodnjaka, ki pije preveč piva in posluša ,,pleh" glasbo. §e najbolj pa se je William Hearst odrezal kot poslovni urednik humoristične revije Lampoon. Toda tudi ta kariera se je končala, ko so ga izključili z univerze. Mladi Kalifornijec je namreč preveč navdušeno (s petardami in ognjemeti) praznoval izvolitev demokrata Clevelanda za predsednika. Njegovo študentovsko kariero pa je dokončno zapečatilo dejstvo, ko je na nočne posode nalepil k .rikature uglednih harvardskih profesorjev. Toda čas. ki ga ie Hearst prebil na Harvardu, ni bil čisto zaman. Z živim zanimanjem je prebiral časopisa Boston Globe in New York World. Zlasti Globe, ki je izhajal v neposredni bližini, je sprva pritegnil njegovo pozornost. Obiskal je sodobno tiskarno tega časopisa, katerega lastnik in založnik je bil general Taylor. Kasneje pa se je Hearst bolj posvetil Pulitzerjevemu Worldu in med počitnicami dela zanj kot priložnostni reporter. Tudi potem, ko so ga vrgli z univerze, je Hearst najprej odšel v New York, kjer ie proučeval Pulitzerjevo časopisno tehniko, in se šele potem vrnil v Kalifornijo. ,,MONARH DNEVNIKOV" Ko so Georgea Hearsta leta 1887 izvolili za senatorja, je 24-letni modrooki William prevzel uredništvo družinskega časopisa San Francisco Exminer. Izbral je svoje ljudi za vodenje časopisa. Za upravnega urednika je najel Sama Chamberlaina, znano novinarsko ime. Chamberlain je namreč prej delal tako pri Heraldu kot tudi pri Pulizerjevem Worldu. Urejal je pariško izdajo newyorškega Heralda in leta 1844 v Parizu ustanovil časopis Le Matin. S Chamberlainom je Hearst dobil človeka z ne- precenljivim smislom za novo časopisno tehniko in urednika, ki je znal usmerjati novinarke, kot je bila Winifred Black — v Examinerju znana kot „Annie Laurie", ki so jo prebirali še rodovi Hearstovih bralcev. Znala je privlačiti bralce podobno kot Nellie Bly pri Worldu. Tudi poročila o njenih dogodivščinah so nastajala podobno. Ce je hotela pisati o razmerah v mestni bolnišnici, je znala prepričljivo omedleti sredi ulice, potem pa je napisala zgodbo, v kateri je bil ,,v vsaki vrsti vsaj po en vzdihljaj za nesre- čne in uboge paciente", kot so zapisali Hearstovi kronisti. Konstruktiven prispevek sodobnemu novinarstvu vsekakor predstavljajo Hearstovi poskusi v časopisni oziroma grafični tehniki. Razvil je vrsto novih oblik tehničnega urejanja in oblikovanja časopisne strani, simetrično uredil naslove in napravil velikostni izbor črk. Pri tem mu je pomagal George Pancoat, ki je prišel k Examinerju leta 1888 in po- tem v naslednjih petdesetih letih izpolnil električni pogon tiskarskih stro- jev, izboljšal barvni tisk in zasnoval 14 tiskarn Hearstovega imperija. Naklada Examinerja, ki ga je Hearst ambiciozno imenoval ,,monarh dnevnikov", je leta 1893 znašala 72.000 izvodov. Senator Hearst je umrl 1891. Pred smrtjo je lahko z zadovoljstvom ugotovil, da je sin iz izgu- barskega časopisa ustvaril dnevnik, ki je na leto dajal pol milijona dolarjev dobička. S tem dobičkom seje Hearst odpravil v Pulitzerjevo tiskovno območje — New Vork. Pravzaprav se je tja odpravil še z denarjem, ki ga je mati do- bila s prodajo rudnika bakra. SPOPAD MED PULITZERJEM IN HEARSTOM V New Vorku je Hearst kupil časopis Morning Journal, ki ga je — ironično naključje — ustanovil Pulitzerjev brat Albert, ki je jutranjik najprej prodajal po en cent. Ko mu je zvišal ceno, je naklada časopisa začela plahneti. Albert Pulitzer je časopis prodal za milijon dolarjev Johnu McLeanu lastniku časopisa Cincinnati Enquirer. Vendar pa se McLean navzlic temu, da je bil sposobne in ambiciozen časnikar, ni znašel v New Vorku, zato je časopis leta 1895 prodal za 180.000 dolarjev Williamu Hearstu. Hearst je najprej Pulitzerju speljal urednike in novinarje, ki so delali pri Sunday World i. pulitzerju je prevzel celo vodilnega urednika Goddarda, z njim pa tudi risarja stripov Outcaulta in njegovega ,,Rumenega fanta". Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 14. junij 1984 tednik PRVA TROFEJA MLADEGA RIBIČA Pred kratkim me je oUskal mlad riboč — znanec, ki je stopil med naše ribiške vrste šele pred dvema letoma. Bil je to Miroslav Anželj, doma iz Ptuja. Pripovedoval mi je naslednjo zgodbo: ,,Bilo je v ponedeljek, 28. maja letos, ko sem se s prijateljem Tonetom odpravil na lov na krapa v veliko gramoznico v Tržcu pri Vidmu. Muhastega vremena nam zadnje čase ne manjka in tako je tudi ta ponedeljek bilo vreme spremenljivo — dež in sonce. S prijateljem sva si poiskala vsak svoj ,,prostorček", to je bilo pri velikem številu ribičev kar precej težko. Takoimenovana ,.boljša mesta" so bila seveda že zasedena. Zaradi tega sva se pomaknila nekoliko proti sredini prve ,,jame". Pripravil sem si pribor in seveda vabo — polento, pomešano s sredico kruha — ,,nakedral" veliko kepo na trnek in zalučal va- bo s plovcem v vodo, v najboljši veri — ,,sedaj pa bo prijel . . . krap ali . . .?" Nato se je pričelo prijetno čaka- nje in opazovanje mirnega plovca. Medtem sem poslušal druge ribiče, ki so s šalili med seboj, na račun tistih ribičev s slabimi živci — češ ,,pojdi raje domov, ker ti tako ne bo nič prijelo zelenec — mi smo že celi dan tukaj — izkušeni ribiči in smo še zmeraj brez ribe . . . itd." Seveda jih nisem jemal resno, — v takem veselem vzdušju sem naenkrat opazil, da ne vidim nikjer več svojega plovca, vrvic; je bila napeta in palica se je počasi nagi- bala z rogovile, na katero sem jo pričvrstil, proti vodni gladini. Brez razmišljanja sem jo prijc" in močno zategnil — občutil sem mo- čan odpor in sunek, kakršnega do sedaj pri ribolovu, ko je riba prije- la, še nisem občutil. Takoj sem ve- del, da je prijelo nekaj velikega — verjetno krap ali amur, sem si dejal. Nato se je pričela ,,borba" — krčevito sem prijel z desno roko palico in z levo popustil,,zavoro" na svoji vijačnici. Tako je moj ,,plen" vztrajno vlekel vrvico pro- ti poraščenemu delu jame, v kate- ri sem ribaril. Sedaj sem pričel postopoma zapirati ,,zavoro" in s tem pričel tudi vleči in navijati vr- vico, plen sem imel vedno na napeti vrvici in sem z občutkom krotil ,,divjaka". Palica — muharica — se je do maksimuma usločila — tako da sem že mislil, da bo vsak čas počila — pa ni. Le meni je srce močno utripalo in noge so se mi pričele tcesti od razburjenja. Tedaj so se okrog mene zbrali „veseli ribiči", ki so prej zbijali šale, in mi sedaj dajali ,,pametne" nasvete: Vleči počasi, rahlo popuščaj — imej vrvico, ne vleči preveč ribe k sebi — počasi jo utrujaj, drugače bo utrgala" . . Proti pričakovanju sem bil zbran in previden, spomnil sem se nasvetov starejših ribičev, s preda- vanj ob polaganju ribiškega izpita letos spomladi in tudi tako ukre- pal. Nisem se hotel prenagliti in ,,prisiliti" ribe k prehitri predaji, ker se lahko riba pri nepravilnem utrujanju tako splaši, da napne vse moči in se tako osvobodi trnka. Vse to sem vedel, zato sem raje še naprej utrujal zapeto ribo. Čutil sem, da počasi pojenja rjena div- jost in moč in da je že precej utrujena. Končno se mi je zapletla še v rastlinje, ki je na tistem mestu močno zaraslo v vodi. Riba se je s svojo močjo osvobodila trave in tako sem jo počasi vlekel k sebi. Se vedno nisem vedel kaj imam zape- to na trnku, ker se je riba trdovra- tno držala na dnu. Cez nekaj časa sem jo zagledal, ostrmel sem, v plitvi vodi se je prikazal ogromen t^vsaj za mene) krap, ki se je gibal zdaj na levo zdaj na desno in se še vedno obupno branil. Čutil je, da je obala bUzu in s tem tudi konec njegove svobode. Spominjam se, da sem prisotnim „izdavir', da če dobim tega krapa na suho, da bo to do sedaj moja največja trofeja. Tedaj so zopet padale pripombe in ugibanja od prisotnih ribičev o velikosti in teži zapete ribe. Padlo je tudi nekaj pikrih pripomb — češ: ,,Te ribe ne bo nikoli dobil na suho ..." Sam pa sem si mislil svoje — srečen bi bil, če ga dobim ven iz vode, če pa bo utrgal vrvico, pa tega ne morem preprečiti. Po 20-tih minutah krepkega utrujanja, se je krap končno obrnil na bok, prišel na površje — kjer je zajel zrak — in se umiril. Počasi sem ga privlekel do obale in eden od prisotnih ribičev — mislim, da mu je bilo ime Janez (imel je črno brado), zelo sem mu hvaležen, mi je s podmetalko pomagal dvigniti težko ribo — velikega krapa-mati- co na suho. Tedaj sem si končno oddahnil. Moja prva trofeja je tu — sem si rekel. Imel sem res srečo, komaj dve leti sem ribič in se mi posreči upleniti kapitalnega krapa-matico težkega 7,700 kg, dolgega 73 cm, obseg čez prsi je imel 64 cm. Prijel je na mešanco polenta-kruh in vr- vico debeline 40 mm in predvrvica 25 mm in na trnek št. 4, na palico muharico 8,5 kg nosilnosti. Tako sem uplenil svojo prvo veliko tro- fejo." Tako mi je pripovedoval mladi ribič Miroslav Anželj — pri njego- vem nadaljnjem ribolovu mu želimo Še veliko ribiške sreče, seve- da z našim ribiškim pozdravom — DOBER PRIJEM! Predsednik pododbora L „RD Ptuj" Ivan PREAC Miroslav Anželj s svojim prvim velikim uspehom Naš izlet na Grintavec Zelo rad imam planine. Večkrat se odpravim na izlet. Tu doživim vedno kaj novega. Z očkom, mamo in sestro smo bili na Grintavcu, Sturci in Skuti. Z vla- kom smo se peljali do Ljubljane. Tam smo prestopili na avtobus za Kam- nik in tam počakali tistega, ki nas je peljal do Kamniške Bistrice. Od tam smo pot nadaljevali peš. Prvi dan smo prišli do Zoisove koče na Kokrškem sedlu. Z očetom sva se odpravila na Grintavec, mama in Simona pa sta ostali v koči. Na poti naju je dobila nevihta. Pospešila sva korak proti vrhu. Na cilju sva žigosala planinske knjižice in jo brž ucvrla nazaj proti koči. Tam sva spila topel čaj in slekla mokra oblačila. Pripravili smo se za spanje. Soba je bila velika, v njej nas je spalo osem. Zjutraj smo zgodaj vstali in se napotili proti Sturci in Skuti. Občudo- vali smo lepo naravo, opazovali rože in gamse. Na vrhu Sturce smo poči- vali. Bili smo žejni in lačni. Sturca je dobila ime po previsnih gladkih skalah. Morali smo dalje proti Skuti. Tudi tam smo na vrhu počivali, se slika- li, jedli in pili. Pred nami je bila nevarna pot. Spuščali sm . se po strmi in prepadni strani Skute navzdol. Prijemali smo se za kline in vrvi. Vse se je srečno izteklo. Spodaj se nismo mogli načuditi, da smo preplezali tako pre- visno gladko steno. Oh, kako smo si oddahnili!, Pot smo nadaljevali proti Turškemu žlebu. Začelo je škropiti, skale in klini so postali gladki, zato smo se odločili za pot po melišču. Polni nekega navdušenja smo prišli do Okrešlja. Posijalo je sonce. Čudovito! Malo smo počivali in se vpisali v planinsko knjigo. Pot nas je potem pripeljala še do izvira Rinke. Ustavili smo se ob slapu. Prevzelo meje šumenje vode. Obra- ze smo si zmočili z vodo in nadaljevali pot po asfaltu k hotelu v Logarski dolini. Tam smo počakali na avtobus in se odpeljali do Celja, od tam naprej z vlakom proti Ptuju. Bilo je zelo lepo, še me vleče v naš prelep planinski svet. Andrej Petrovič, 5. c, OS Franc Osojnik, Ptuj GORIŠNIČANI V STRAHONINCU Učitelji in učenci OS ,,Franc Belšak" iz Gonšnice so bili konec maja gostje svojih poklicnih tovarišev in vrstnikov iz Strahoninca — v občini Cakovec. Srečanje dveh šol bratskih republik je bilo bogato tako po obliki kot po vsebini. Gostoljubni Strahoninčani pa so temu srečanju dali še pose- ben pečat in šarm s svojo prisrčnostjo in neposrednostjo. Odvijalo se je na šahovskem, športnem in kulturnem področju. Gorišniški pionirji so obiskali svoje vrstnike tudi na njihovih domovih in na ta način spoznali njihovo življenje in delo. Sklenjenih je bilo veliko znanstev in prijatelj- stev. Tako se je v praksi uresničila ideja o bratstvu in prijateljstvu. Pedagoški delavci obeh šol pa so na svečani seji in družabnem sreča- nju izmenjali svoje težave in izkušnje pri delu z mladimi. Izkristalizirala se je zamisel, da bi sodelovanje poglobili in razširili še na druga področja dela in življenja. Predvsem je to pomembno v sedanjem težkem družbe- no-ekonomskem trenutku, ko smo priča odtujevanju ljudi, pojavom na- ionalizma m drugim negativnostim, ki hromijo naše sožitje. Učenci in delavci obeh kolektivov bodo podpisali listino o prijatelj- tvu in sodelovanju v začetku prihodnjega šolskega leta. V. Viher V KS BORIS ZIHERL PRIPRAVLJAJO IZLET V PREKMURJE v krajevni .-.kupnosu Boris Ziherl, pod organizacijskim vodstvom Rudija Koširja spet pripravljajo izlet za svoje krajane, vabljeni pa so zainteresirani občani tudi iz drugih ptujskih krajevnih skupnosti. Smer izleta bo Ptuj—Ormož—Ljutomer—Murska Sobota—Moravci. kjer bodo organizirali kopanje v toplicah. Predviden je tudi ogled kmečkega turizma v Bokrači. kjer bt) kosilo, ogled krajev: Bogojina, Tešanovci, lončarstvo v Filovcih in fodobno. Celotni stroški izleta skupno s prevozom bodo znašali 800 din na osebo, ar bo vsak zainteresirani plačal ob prijavi, kijih sprejemajo v novih prostorih KS Boris Ziherl, Kraigherjeva 10 (za prodajalno Rimska peč), dnevno od 10. do 11. in od 17. do 18. ure. kjer dajejo tudi podrobnejše informacije. R K. GASILSKO DRUSiVO GRABŠINSKt BREG Vabi na prireditev pod Gomilo Prizadevni gasilci v G D Grabšinski breg-Gomila v Slovenskih goricah so sredi priprav na veliko prireditev. ki bo v soboto, 16. junija ob 17. uri pri gasilskem domu v Gornjih Oblakih pri Gomili sredi Slovenskih goric. Gasilska prireditev bo povezana tudi z bogatim srečolovom, za razvedrilo pa bo poskrbel ansambel ITERVAL. Gasilci pričakujejo številne obiskovalce tudi od drugod, saj prijazne Slovenske gorice s svojimi gostoljubnimi ljudmi vabijo! Fr. Holc V nedeljo, 17. junija na Turnišče Športno društvo Tumišče-Ptuj prireja velik turnir v malem nogometu. Turnir bo v nedeljo, 17. junija, začel se bo ob 9. uri in bodo prijave sprejemali vse do te ure, t. j. do začetka turnirja. Za najboljše ekipe so pripravili lepe pokale in priznanja, posebej pa bodo pripravili priznanja za najboljšega strelca in najboljšega golmana. Ljubitelji malega nogometa, v nedeljo se dobimo na Tumišču! BZ Bili so domači fan^e? v članku ,,Objestneži podžagali mlaj", objavljen na 10. strani 20. Štev. Tednika sem zaradi napačne informacije zapisal, da je mlaj v Kungoti podžagala skupina objestno razpoloženih fantov iz sosednje vasi. To ne drži, objestneži so bili iz Kungote! Konrad Zoreč SREČANJE PRIJATEUSTVA Maj, mesec mladosti in najlepši mesec v letu. Takrat se prebuja narava, mladina in naša do- movina. Po vsej državi so razne prireditve. Vsako leto v maju pa poteka tudi ena najhu- manejših manifestacij SREČANJE PRIJA- TELJSTVA. Takrat se zbero mladi iz raznih krajev Jugoslavije in štiri dni skupaj živijo za eno stvar, za prijateljstva. Iščejo prijatelje po vsej domovini. Manifestafija se odvija vsako leto v eni od šol udeleženk srečanja. OS Milan Spalj iz Zagreba je pripadla čast, da je gostitelj vsakega desetega jubilejnega, saj se je srečanje začelo prav na po- budo te šole, ki jo je pred dvajsetimi leti zajela katastrofalna poplava. Sole iz cele Jugoslavije so ji nudile denarno pomoč in iz hvaležnosti je ta šola organizirala 1. srečanje prijateljstva. So- le sodelujejo skozi vse leto, učenci si dopisujejo in se obiskujejo. Vtisi iz takšnega srečanja so lepi in spomin je večen. V naši šoli so tudi letos izbrali deset učencev, ki bi se naj udeležili srečanja. Med njimi je tudi mene doletela ta čast in sreča, da zastopam našo šolo v Zagrebu. V soboto ob štirih pa deset se je avtobus usta- vil na avtobusni postaji v Zagrebu. Na postaji so nas že čakali tovariši iz OS Milan Spalj in nam izrekli dobrodošlico. Nato so nas naložih v svoje avtomobile in nas odpeljali do šole. Stavbo smo si z zanimanjem ogledovali. Sola je bila dolga in široka, vendar v primerjavi z našo manjša. Na zidu je narisan zemljevid Jugoslavije in vpisani so vsi kraji in šole, udeleženke srečanja. Na drugi strani je bil napis z velikimi belimi črkami: DOBRODOŠLI, ki jih je spremljal golob, znak prijateljstva in- miru. Naš pogled se je nato ustavil na učencih, ki so čakali pred šolo. Na njihovih ustih se je poigra- val nasmeh, ko so nas prijazno povabili v eno izmed učilnic. Vsedli smo se in molče ogledo- vali. Pripravili so nam kratko dobrodošlico in nas pogostili. Za tem je prišel trenutek, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali — spoznali smo svoje gostitelje. Moja gostiteljica je bila Irena Delič. Ob pri- hodu, ko svoje gostiteljice še nisem poznala, so me obdajali nenavadni občutki. Postavljala sem si razna vprašanja in skušala sem poseči v pri- hodnost. Ko pa sem spoznala svojo gostiteljico, sem se zavedala, da so bili vsi dvomi odveč. Vsa plašnost in strah, ki sta bila pred tem prisotna, sta se zdaj izgubila. Začeli smo medsebojno na- vezovati stike in pogovarjali smo se o sebi, šoli in o svojih domačih. Njihove domače smo kma- lu nato tudi spoznali, ko so nas pripeljali na svoje domove. Njihovi domovi so za štiri dni postali tudi naši domovi, njihovi starši so po- stali tudi naši starši in mi smo postali bratje in sestre. Irena hodi v sedmi razred in sva se zelo dobro razumeli. Njeni starši so me sprejeli kot svojo. Skrbeli so zame in želeli so mi bivanje v Zagre- bu napraviti čim prijetnejše. Z mano so bili zelo prijazni in nudili so mi veliko. Želeli so, da bi se domov vrnila s čim lepšimi vtisi. Vtisi so resni- čno lepi in živi. Mislim, da bodo v srcu takšni tudi ostali in da me bodo spremljali na vsakem koraku. Prvi dan je bila ob šesti uri svečana otvoritev SREČANJA PRIJATELJSTVA. Domačini so pripravili kratek kulturni program za tem so vse šole udeleženke predstavile svojo narodno nošo in prebrale pozdravna pisma. Tudi naša Sola je pozdravila Zagreb in srečanje prijateljstva. Na- slednje dni smo spoznavali Zagreb in njegovo okolico. Irena se je trudila in mi pripovedovala o znamenitostih njenega rodnega kraja, vodila me je po njegovih ulicah in mi jih razkazovala. Bila je odličen vodič. Zvečer in v prostem času pa sva imeli dolge pogovore. Največkrat so se tudi njeni starši odtrgali od dela in se pridružili tem pogovorom. V torek je bila zaključna prireditev. V boga- tem kulturnem programu so nam gostitelji vti- snili v spomin kako širok je pojem prijateljstvo. Vsaka šola se je poslovila od OS Milan Spalj in povabila vse šole na prihodnje srečanje. Za tem je prišla sreda, ki je pretrgala naše lepe trenutke in nas postavila na trda tla. Vrnila nas je v življenje domačega kraja. Slovo je bilo naj- težje. Stiskali smo si roke, se objemali in si ob- ljubljali, da si zagotovo pišemo in da se zagoto- vo še vidimo. V marsikaterem očesu se je leske- tala solza, kajti v notranjosti nam je govorilo, da se razhajamo za zmeraj. Ko je avtobus od- peljal proti našim domovom, smo bili tihi in mirni, vendar je v notranjosti vsakega tlela vro- ča iskra. Ta iskra tli še sedaj in poskrbeli bomo, da ne bo nikoli dokončno ugasnila, ampak da bo vedno bolj vroča in žareča ter, da se bo na koncu prevalila v plamen. Ta plamen se bo vil visoko in ponovno, saj bo to plamen prijatelj- stva. Simona Smolinger, 8/a, OS Boris Kidrič, Kidričevo Ko želje postanejo resnica Tistega petkovega jutra me je zbudil pre- dirljiv glas budilke. Ko sem odprla oči in za.s- pano pogledala na uro. sem ugotovila, da meje budilka prestavila v svet resničnosti uro prej kot druge dni. »Zakaj neki?« se vprašam še vsa zaspana, naenkrat pa me predrami misel, da je danes vendar petek, ko gremo na tekmovanje »Mladi v SLO in DS«. Hitro sem vstala in se dobro oblekla, kajti prvi pogled skozi okno mi je nudil žalostno podobo — lilo je kot iz škafa. Med zajtrkom seje v moji glavi odvijal ne- kakšen film. pregled dogodkov vse od tistega dne. ko smo od tovarišice Pulkove izvedeli, kakšnega tekmovanja se bomo udeležili, pa vse do današnjega jutra, ko je trema naraščala iz trenutka v trenutek. Dobre štiri tedne pred tekmovanjem smo vsi tekmovalci dobili kar zajeten kupček gradiva. Takrat nismo vedeli, da bo 11. maj tako hitro tu in da bomo morali pokazati veliko znanja pa tudi spretnosri. Toda po dobrem tednu »zatišja pred viharjenj« seje začelo zares. Najprej smo se vsi tekmovalci doma naučili teoretični del programa, potem pa smo v šoli skupaj z men- torico tov. Pulkovo znanje vsak dan preverjati. Dober teden pred prvomajskimi prazniki smo začeli še strelsko urjenje z zračno puško, pri čemer nam je največ pomagal tovariš Pulko; med prazniki pa smo se začeli skupaj s tovari- šico Drevenškovo učiti še praktični del prve pomoči. Ko smo bili v šoli dopoldne, smo ob pol petih popoldan prišli nazaj v šolo. kjer smo najprej streljali, nato vadili prvo pomoč in ob pol osmih zaključili še s ponavljanjem teore- tičnega znanja. Ko pa smo bili v šoli popoldan, smo se dobili že ob pol enajstih ali pa ob enajstih in do 12.00 ponavljali teo^jo, nato smo šli k pouku ali pa na orientacijski pohod s tovarišem ravnateljem, ob treh popoldne smo nadaljevali s streljanjem in ob pol .šestih še s prvo pomočjo in zaključili ob po osmih zvečer . . . Zasanjano sem pojedla zajtrk, vzela dežnik in škornje ter počasi odšla na avtobus. Ko smo se ob pol osmih zbrali pred šolo Franca Osoj- nika v Ptuju. je'še vedno lilo kot iz škafa pa tudi trema je bila še vedno velika. Ves čas pa nasje spremljala misel, da se uvrstimo čim bolje in da nas spremlja sreča. V samem začetku tekmovanja, po uradnem pričetku. smo najprej pisali teste iz SLO in CZ, nato pa streljali. Ker smo streljali tako dobro, kol bi si lahko le želeli, je slaba volja zaradi grdega vremena kar izpuhtela. Na orientacijskem pohodu smo morali naj- prej poiskati kontrolne točke in nato reševati naloge iz posameznih področij (zdravilne in užitne rastline, topografija, prometna in pro- tipožarna varnost, puška M — 48). Naša ekipa je imela nekaj smole, toda nismo bili krivi mi, da so bile nekatere točke tako skrite, da smo jih iskali kar precej časa. V cilj smo pritekli mokri in umazani, toda dobre volje, tako da smo »ranjencu« kar hitro pomagali in pokazali vso potrebno znanje iz prve pomoči, kar je bila tudi naša zadnja na- loga. Ko smo se okrepčali i ričetom. smo v avli šole med čakanjem na rezultate navezali mnoga znanstva in izmenjali mnenja glede tekmovanja. Pozabljenoje bilo. da smo bili še nekaj minut pred tem nasprotniki v boju za čim boljšo uvrstitev, kajti neglede na to. od kod smo prišli, iz Vidma, iz Majšperka, Markovecali Hajdine, vsi smo morali prehoditi 6 km poti. vsi smo bili mokri in blatni in verjetno tudi srečni, daje vse za nami. Stara ljudska modrost pravi: »Kdor čaka, dočaka!« .Tudimismo po poldrugi uri čakanja zagledali komisijo, kako nasmejani prihajajo v avlo. Brž smo se zgnetli okoli njih kot piščeta okoli koklje in nestrpno čakali na tisto zadnje, najpomembnejše — razglasitev rezultatov. Pa so pričeli: »Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ Hajdina. pred ekipo.....« Toda kdo bo pa poslušal dalje, ko smo ekipa OŠ Hajdina ven- dar mi; Polona. Andrej, Izidor. Roman, Tatja^ na. Robert, jaz in navsezadnje tudi tovarišici Drevenškova in Pulkova, tovariš Pulko in vsi tovariši naše .šole, ki so nam omogočili, da smo lahko dovolj dolgo in nemoteno vadili. Sledilje dolg aplavz zmagovalcem, ki pa so že premle- vali vprašanja, kako bodo novico o uspehu sprejeli sošolci, tovariši v šoli, kje bo letos re- gijsko tekmovanje, ali se bomo morali sedaj učiti tudi latinska imena za zdravilne rastli- ne ... . Pozneje smo izvedeli, da letos regij- skega tekmovanja ne bo, bo pa zvezno tek- movanje, kjer bodo sodelovale najboljše ekipe iz republik. Morda..... Ker je za vsako dobro novico dobro, da se pove čimprej, smo tudi mi odšli naravnost v šolo in se poveselili skupaj s so.šolci. Ko sem polna lepega občutka zmagoslavja šla proti domu. je izza oblakov pokukalo sonce in razsvetlilo pt)krajino. še vso mokro od dežja. V tistem trenutku sem se zavedla, da bi na našem mestu bil prav lahko kdo drug. ki bi pač imel več sreče. ■)Toda danes smo imeli to srečo pač mi in prav lepo je. ko se želje uresničijo,« si mislim in veselo žvižgajoč pridem do doma. Majda hKLAČ član ekipe SLO in DS OŠ Hajdina tednsk - 14. junij 1984 DELO DRUŠTEV - 9 AVTORALLV MLADOSTI 1984 Čeprav je bila v Tedniku 5t. 21. na 11. strani objavljena kratka vest o Avtorallyu v Markovcih pa je le potrebno o tem pomembnem tek- movanju napisati kaj več in obšir- neje. Avto-moto krožek iz Markov- cev, ki delujejo pod okriljem AMD Ptuj, je 27, maja organiziral tradi- cionalni avto rally (mladosti), ki je, kot pravijo nekateri udeleženci, predvsem po zaslugi prizadevnih, marljivih in gostoljubnih vaSčanov Maricovcev nadvse uspel. Po tek- movanju pa je zaigral ansambel sedmih tamburaSev in pevcev iz Va- raždina. Popoldan okoli 13. ure se je zbralo na startu 30 posadk. Postaja milice Ptuj in KS Ivan Spolenjak sta imeli po dve ekipi, kar pomeni Sest vozil, po eno ekipo pa sta imeli Se KS Budina in KS Kidričevo. Ob 14. uri in nato vsaki dve minuti je startala posadka, ki je morala pre- voziti skozi vse časovne kontrole, ki so bile-v Budini, Prvencih, Cir- kulanah, Vidmu in Zabovcih, to je 36 km kontrolirane vožnje v skladu s cestno prometnimi predpisi. Po tej preizkušnji sta bilT Se dve spretnostni vožnji in sicer v Zabov- cih in na cilju v Markovcih. Tam so vozniki še pokazali veščine vožnje med keglji, najprej v prvo garažo, nato pa med keglji Se vzvratno v drugo garažo, ki je bila postavljena ha strmini. Vse nepravilno zvožene ovire so točkovali (podrti keglji, neprevožena črta v garažah) in se- veda merjen čas. Tukaj so odločale sekunde. Ko je komisija dobila vse podatke iz vseh časovnih kontrol in od vseh sodnikov in jih seštela, je ugotovila, da ima najmanj kazen- skih točk in to prvo mesto Jože Cvetko, Postaja milice Ptuj, drugo mesto Jože Soršak iz KS Kidričevo in tretje mesto Zlatko Kondrič, KS Kidričevo. Vsi trije tekmovalci so dobili pokale v trajno last. V ženski konkurenci, kjer je ude- ležba bila skromnejša, je dosegla prvo mesto Slavica Cvitanič, drugo mesto pa Silva Zagoršek. Kot lansko leto, so tudi letos za ekipo KS Kidričevo tekmovali Jože Soršak s sovoznikom Jurijem La- mutom; Zlatko Kondrič s sovozni- kom Mladenom Bano, Slavica Cvi- tanič, sovoznik Jurij Cvitanič in v tej sestavi že drugič zapored osvojil ekipni prehodni pokal. Seveda so tega uspeha vsi zelo veseli in pra- vijo, če jim bo sreča tudi v tretje naklonjena, bo ostal ta pokal v nji- hovih vitrinah v trajno last. Jože Soršak, dobro znan inštruk- tor, ki je usposobil že mnogo vozni- kov in voznic železnih konjičkov, mi je ob koncu dejal, da naj ome- nim, da obvešča vse voznike motor- nih vozil A in B kategorije in kme- tijskih traktorjev, da bodo tečaji- ter praktične vožnje Se naprej v prostorih AMD Kidričevo, čeprav se je avtoSola priključila k AMD Ptuj. Tako imajo Se naprej na razpolago šolsko učilnico in tri vo- zila za poučevanje praktičnega po- uka. Vse nadaljnje informacije pa lahko dobite v AMD Ptuj, Cvetkov trg št. 4, vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo pa do 7. ure, ali pa pri redno zaposlenih inštruktorjih in sicer pri Jožetu Soršaku in Zlatku Kamplu v Kidričevem, vsako prvo sredo v mesecu pa še v pisarni AMD Kidričevo od 16. do 17. ure. Tako bodo namreč KS Zetale, KS Majšperk in KS Cirkovce Se vedno imele avto-Solo v bližini in se je bodo lahko posluževale. Jožetu Soršaku in vsem njegovim sodelav- cem pa želimo tudi v bodoče še mnogo uspehov na vseh področjih njihovega del9vanja, pa srečno vožnjo! France Meško Od leve: Jože Soršak, drugo mesto v posamezni in prvo v ekipni konkuren- ci, Slavica Cvitanič, prva v ženski konkurenci, Vlado Korošec, predsednik AMD krožka Markovci, Jurij Lamut, sovoznik, Štefan Vogrinec, tajnik AMD krožka Markovci, Mladen Bano, sovoznik in Zlatko Kondrič, tretji v posamezni konkurenci. Vključevanje mladih zborovskih pevcev Mladinsko zborovsko petje v občini Slovenska Bistrica je vse do lanskega leta beležilo nenehen porast, tako v kvaliteti zborov kot tudi številu pevcev. Nedavna 17. tradicionalna revija mladinskih pevskih zborov občine Slovenska Bistrica pa je pokazala zastoj. Ti delujejo v veliki večini na osnovnih šolah, saj v občini ni šole, kjer ne bi deloval vsaj eden pevski zbor. Z vzgojo mladih zborovskih pevcev pričenjajo že v vrtcih. Kljub pravilni usmeritvi pri pridobivanju kot tudi oblikovanju mladega pevca pa v bistriški občini resno razmišljajo o iskanju novih, bdi oprijemljivih poti, po katerih bi mlade in najmlajše vključevali v pevske zbore v vrtcih in osnovnih šolah, da bi v poznejših letih dopolnjevali zbore pri kulturno umetniških društvih in v drugih sredinah, kjer ti delujejo. Na nedavni skupni seji vseh odgovornih za delovanje pevskih zborov na območju bistriSke obči- ne so ugodno ocenili dosedanje uspehe šolskih in mladinskih pev- skih zborov v občini in izven nje, saj so si s svojo kvaliteto izvajanja zagotovili mesto tudi na tako pomembnih revijah mladinskih zborov kot so vsako leto v Celju in Zagorju. Delo z najmlajšimi pevci pa se v bistriški občini že sedaj kaže v spodbudnih ugotovitvah, sai se veča v občini Število odraslih pevskih zborov, predvsem na račun prihoda mladih iz šolskih zborov. Se vedno pa ostaja spoznanje, da veliko mladih, uspešnih pevcev, ki nadaljujejo uk na srednjih in drugih SoIah, ne nadaljuje povezave z zbori v svojem kraju in v kraju šolanja. Nedavna revija mladinskih pev- skih zborov občine Slovenska Bi • ica ie pokazala da število pev- skih zborov upada, zmanjšuje pa se tudi število članov posameznih Tborov. Tako ugotavljajo, da se je od okoli 900 mladih pevcev, ki so sodeloYali v šolskih pevskih zborih Se pr^ dvema letoma, sedaj udeležuje samo še okoli 600 mladih pevcev. Med ugotovitvami za vrnitev uspešnosti mladinskega zborovskega petja v občini Sloven- ska Bistrica navajajo odgovorni tudi' možnosti večjega nudenja strokovne pomoči pevovodjem in zagotovitvi več denarja za delova- nje zborov, saj si morajo nema- lokrat za posamezne aktivnosti šo- le zagotavljati sredstva iz lastnih virov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Mladost in množičnost še pred kratkim odločne značilnosti v razvoju mladinskega zborovskega petja v občini Slovenska Bistrica. NA GIMNASTIKO SMO POZABILI TVO PARTIZAN PTUJ Pred leti so se mladi Ptujčani iz- redno zanimali za orodno telovad- bo, najbrž zaradi izrednih uspehov našega najboljšega telovadca vseh časov— Mira Cerarja. Danes je situacija precej drugačna. Mladi se vse bolj navdušujejo za nogomet, rokomet, košarko, namizni tenis, plavanje, atletiko ... Pa vendar je v Ptuju še nekaj navdušencev, ki se ukvarjajo z gimnastiko. Med njimi je Ida Lepej, ki že^^sto let vodi vadbo za članice in pionirke. Vadba članic je zgolj rekreativna in omejena le na zimske mesece. „Naš največji problem je primeren prostor za vadbo," pravi Lepejeva. Preišnia leta smo vadile v telova- dnici osnovne šole Franc Osojnik in vadbo je obiskovalo tudi po 50 članic. Letos smo dobile prostor v osnovni šoli Olga Meglič, vendar ura ni bila najbolj primerna, pa tudi telovadnica je še brez ustrezne opreme, zato je bil odziv manjši. Kljub temu so tudi letos organizi- rali tekmovanje v partizanskem mnogoboju za članice in člane. Na igrišču Partizana v Ljudskem vrtu smo se zbrali 26. maja in se pomeri- li v dviganju trupa, globokem pred- klonu, skoku v daljino z mesta, v teku na 1600 oziroma 2400 metrov. Udeležba je bila bolj skromna, saj se je tekmovanja udeležilo 11 članic in 18 članov. Za osvojene točke smo podelili šest bronastih, devet- najst srebrnih in štiri zlate značke." Ida Lepej z velikim navdušenjem pripoveduje o gimnastiki, posebej ko nanese beseda na pionirke in pionirje. Zal je v ptujski občini gimnastika v velikem zaostanku, čeprav je med 'pinorkami precej talentiranih, ki bi 'ahko ob ustrez- nih pogojih vadbe lepo napredo- vale. ,,Okrog 16 pionirk redno vadi," pravi Ida Lepej. ,,V jesen- skih mesecih, ko začnemo z vadbo, jih pride v telovadnico po 30, ven- dar vse ne vztrajajo do konca. Vad- ba je naporna, čeprav vadimo samo enkrat na teden. Velike težave ima- mo z vaditelji, ki jih sploh ni." Ida je za gimnastiko navdušila tudi svo- jo hčerko Barbaro, ki ji sedaj že pomaga pri vadbi mlajših pionirk, najbrž pa se bo odločila tudi za po- klic učiteljice telesne vzgoje. Tudi za pionirje ni vaditeljev, čeprav so pionirji pokazali velik interes za vadbo. Mlajše in starejše pionirke so znanje, pridobljeno v dveh oziroma štirih letih vadbe pokazale na leto- šnji prireditvi ob dnevu mladosti v ptujskem Vzgojno varstvenem za-" vodu. Nastopile so v parterju in na mali prožni ponjavi in s svojo spretnostjo in znanjem navdušile cicibane in starše, ki so si prireditev ogledali. Letos so nameravala sode- lovati tudi na republiškem tekmo- vanju, pa so morale nastop zaradi poškodb odpovedati. Očitno bi morali v osnovnih šo- lah in v Srednješolskem centru na- meniti gimnastiki večjo pozornost. Ustanoviti bi morali krožke, v ka- terih bi lahko učenci izpolnjevali med redno učno uro pridobljeno znanje in razvijali svoje telesne spo- sobnosti. Telesno vzgojno društvo Partizan Ptuj kljub prizadevanjem ne zmore vsega, saj poleg strokov- nih vaditeljev primanjkuje tudi ustreznih prostorov za vadbo. Ce bi šolska športna društva namenila gi- mnastiki ustrezno pozornost, bi lahko izvedli občinsko tekmovanje in s selekcijo prišli do zares dobre tekmovalne vrste, ki bi popularizi- rala to zvrst športa med mladimi. N. Dobljekar Z nastopa pionirk na proslavi ob dnevu mladosti v ptujskem Vzgojno varstvenem zavodu (foto M. Ozmec) Poročilo o prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti na osnovni šoli Hajdina Osnovna šola Hajdina stoji ob magistralni cesti Šentilj—Maribor—Zagreb. Živeti ob glavni prometni žili, ki povezuje Zahodno Evropo z bližnjim vzhodom ni lahko, kaj šele hoditi po njej vsak dan od doma v šolo in nazaj. Ta cesta je terjala že veliko človeških življenj. Zato ni na- ključje, da na naši šoli posvečamo izredno skrb prometni vzgoji oziroma varnosti učencev. V tem šolskem letu smo za izboljšanje prometne varnosti učencev uvedli številne akcije. V avgu- stu smo izdelali varnostne načrte ter z njiijii se- znanili učence in starše. Ustanovili smo družino pionirjev prometni- kov, ki šteje 70 članov. Vsi so opravili izpite. Pionirji prometniki so skozi vse leto skrbeli za varnost otrok na prehodih v bližini šole. Doslej so opravili več kot 800 ur. O prometni varnosti smo razpravljali na vseh roditeljskih sestankih in na razrednih urah. Opravili smo več pregledov koles. Pri dveh sta sodelovala tudi miličnik in član SPV Ptuj. Učenci 3. razredov so obiskovati tečaj za kolesarje. 229 učencev od 1.-8. razreda je vključenih v tekmovanje za prometno značko. Učenci 8. razredov so obiskovali tečaj za kolo z motorjem. Udeležili smo se občinskega tekmo- vanja ,,Kaj veš o prometu", kjer smo dosegli 5. mesto in razpisa za najboljši spis o prometu, kjer so bili trije spisi tudi nagrajeni. Izvedli smo šolsko tekmovanje, kjer je bilo vključenih vseh 389 učencev. Prav tako smo izvedli šolski kviz ,,Z znanjem v prometni vrvež". V zimskem času smo čistili tudi sneg z avto- busnih postajališč pri šoli. Spomlddi smo očistili pesek s ceste proti šoli, ki je ostal od zimskega posipavanja. V šoli smo pripravili 6 priložnost- nih razstav s prometno problematiko; organizi- rali 5 problemskih sestankov in si ogledali 16 prometnih filmov. Tov.- ravnatelj in mentorica za prometno vzgojo sta se udeležila 12 sestankov izven šole, ki so bili namenjeni urejanju prometne varnosti učencev. Teme sestankov so bile: ureditev avto- busnega postajališča v Slovenji vasf, ureditev [ prehodov pri šoli, talna signalizacija, osvetlitev | prehodov ... V tem šolskem letu smo postali bogatejši za en prehod in sicer na cesti Ptuj—Ki- dričevo v Zg. Hajdini. Zanj smo se potegovali več let. Pri naših prizadevanjih za izboljšanje pro- metne varnosti so nam pomagali in nas usmerjali učitelji naše šole, SPV Ptuj, varnostnik šolskega j okoliša, AMD Kidričevo'. Za varnost otrok na j cesti so skrbeli naši pionirji prometniki, miličniki j iz Ptuja in Maribora. j Naše skupno delo je bilo doslej uspešno, saj [ smo uspeli pripeljati v šolo in iz nje vse učence i neposredno varne. V imenu učencev in njihovih staršev se vsem iskreno zahvaljujemo in želimo še naprej dobre- ga sodelovanja. Odbor družine pionirjev prometnikov | OS Hajdina ; za Majda Erlač | Taborniški dan na Zgornji Polskavi v organizaciji taborniškega odreda Ivan Sarh-Vanček iz Zg. Polskave je bil v soboto, 2. junija dopoldne v parku tega kraja področni mnogoboj mladih članov tabornikov mariborskega območja. Skupno se je letošnjega tekmovanja udeležilo 27 ekip tabornikov medvedkov, čebelic in mur- nčkov iz občin Maribor Tezno, Rotovž in Pobrežje ter občin Ptuj in Slovenska Bistrica. Kar blizu 300 mlad-h tabornikov se je na to tekmovanje uvrstilo z zmagami na šolskih in občinskih tekmovanjih. Na področnem tekmova- nju pa so se pomerili v številnih spretnostih iž taborniških veščin. Med njimi je veljalo še posebno zanimanje za premagovanje ovir, lov na lisico, nabiranje dračja, postavljanje taborniških ognjev. Pomembno mesto v tekmovalnem delu pa so imele tudi športno rekreativne discipline: med dvema ognjema in lokostrelstvo za starejše skupine, ki so se pomerile tudi v premagovanju ovir in postavljanju šotorov. Najuspešnejše skupine iz vsake starostne kategorije so se uvrstile na republiško tekmovanje, ki bo letos junija v Tržiču. Za dosežene uvrstitve pa so ekipe prejele §e pokale, medalje in priznanja. Ob tem so podelili še posebna darila, ki so za srečanje tabornikov mariborskega območja prispevale delovne in druge organizacije, zasebni obrtniki in tudi nekateri posamezni prebivalci iz občine Slovenska Bistrica. Za uspešno izvedbo letošnjega, že tradicionalnega srečanja mladih tabornikov mariborske regije, imajo veliko zaslug tudi ,,klubovci", to so starejši člani taborniške organizacije iz Zg. Polskave. Prav ti so se za zaključek letošnjega srečanja mladih tabornikov pripravili za vse udeležence, skupno z njihovimi starši, še veseli piknik. Viktor Horvat Ustanovili smo strelski krožek v meseicu decembru 1983 smo na naši Soli ustanovili strelski krožek. Največ težav nam je povzročal prostor za treninge. Naša šola nima telovadnice pa tudi učilnic je samo osem, v katerih ima pouk 19 oddel- kov. Na pomoč nam je priskočila krajevna skupnost Hajdina in nam dovolila uporabljati prosvetno dvorano. S tem pa težav še ni bilo konec. Dvorana je bila v zimskih mesecih hladna in tudi slabo osvetljena za strel- ce. Nekaj časa smo trenirali v dvorani, nato pa smo se s tov. ravnateljem dogovorili in uredili ,,strelišče" kar v učilnici v Soli. Takoj moramo pove- dati, da nam je pri ustanovitvi krožka veliko pomagala KS Hajdina s sredstvi za nabavo pušk, pa tudi kolektiv šole z ureditvijo učilnice, naba- vo tarč in diabol. Treninge redno obiskuje 20 učencev, nekaj pa tudi občasno. Vodi nas tov. Pulko Stanislav. V času delovanja našega krožka se lahko pohvalimo že tudi z uspehi. Na občinskem tekmovanju SSD smo dosegli prvo mesto, na regijskem tekmovanju v Mariboru smo bili drugi. Naša ekipa se je udeležila tudi republiškega tekmovanja v Slovenskih Konjicah. Prav tako so člani strelskega krožka uspešno nastopali na občinskem tekmovanju ,,Mladi za SLO in DS". Ti uspehi so nam vlili poguma za nadaljnje delo. Veselimo se vsakega zadetka v ,,Crno". Takih zadetkov je vedno več. Vemo tudi, strelski šport velikega pomena za obrambo naše domovine, zato želimo biti čim boljši. Pri vsem tem navdušenju pa je tudi grenak priokus. Znano nam je, da je ptujska občina od nekdaj predstavljala močno silo v strelstvu. Vemo, da so ptujski strelci dosegli veliko dobrih rezultatov na vseb ravneh tekmovanja. Vemo tudi, da smo v Ptuju imeli nekaj zares dobrih zagnanih organizatorjev na področju strelstva. Kaj pa danes? Naš krožek deluje od decembra 1983, danes, ko to pišemo je 25. maj 1984. Zal moramo zapisati, da kljub temu, da smo o ustanovitvi krožka ali sekcije obvestili občinsko strelsko zvezo in strelsko družino Turnišče, katere sek- cije bi naj bili, se doslej še nihče ni zanimal za naše delo, nihče nam ni povedal spodbudne besede, čeprav smo že dosegli nekaj dobrih rezultatov in tako opozorili nase. Želeli bi več tekmovanj za pionirje. Verjetno imajo enake težave tudi v drugih šolah. Zagotavljamo, da smo pionirji voljni delati, vendar ob svojem delu potrebujemo spodbudno besedo, tako kot odrasli, morda še bolj. Člani strelskega krožka na osnovni šoli Hajdina 10 - NAŠI DOPISNIKI 14. junij 1984 - tednik Utrinki s srečanja aluminijašev v Kidričevem v ptek in soboto, 8. in 9. junija je bilo na stadionu NK Aluminij v Kidričevem srečanje aluminijašev iz vse Jugoslavije. Ob tem je treba izreči vse priznanje organizatorju, ki je uredil stadion, tribuno in okolje. Srečanje je nadvse uspelo. Kamera je zabeležila tudi nekaj zanimivih prizorov in skupm s srečanja. Besedilo in posnetki: KONRAD ZOREČ V dvorani TGA v Kidričevem so izvajali program mandolisti iz Šibenika s pevcem in humoristom, program pa je pomagal zapolniti tudi pevski zbor iz Kidričevega. Skupina je nastopala namesto folklorne skupine iz Titovega Užica. Ekipa iz Šibenika, ki je osvojila kar sedem pokalov na srečanju aiuminua- šev Skupina iz Mostaija je bila med najbolj veselimi, ki je ob zaključku na prireditvi ob bazenu s svojim harmonikarjem zabavala udeležence Težko in odgovorno delo so imeli mesarji, ki so na prireditvenem prostoru spekli vola, mnogi od udeležencev so se prvič pomastili stake vrste okusno piečenko Po srečanju v nedeljo zjutraj se jt vvviiia a.uaiuuj'a.šev podala še «a trim stezo, ki je bila /a to srečanje posebej urejena NAŠA I ClLMCA Naša učilnica stoji na zahodu stare šole. Je že zelo stara. Ni več tako svetla, velika in prostorna. Učencev je 11, učenk pa 9. Ni- mamo tekoče vode. Tla so lesena zato jih ribamo. Strop imamo podprti. Želim si, da bi dobili no- vo šolo, kjer bi imeli lepo učilnico. Tatjana Hertiš, š. r., Lovrenc na Dravskem polju TEKMUJ KM ZA PROMETNO ZNAČKO Na začetku šolskega leta sem se odločila, da bom tekmovala za prometno značko. Tovarišica razredničarka, in naša razredna skupnost je ocenjevala obnašanje v prometu. Znanje smo pregledovali skozi celo leto. Sedaj smo pisali te- ste ir vozili v spret;iostni vožnji. Redno smo pregledovali tudi kole- sa. Dobila sem tudi nalepko. Prometne značke se zelo veselim. Mateja Pišek, 3. r., Lovrenc na Dravskem polju VESELA ŠOLA, MOJ NAJ- UUBŠI KROŽEK Sem učenec 3. razreda. Vključen sem v veselo šolo. Zbiramo se vsak drugi četrtek v našem razredu. Uči nas tovarišica Rakuša Marija. Rešujemo naloge iz P^iuirskega li- sta in podobne naloge. Na razred- nem tekmovanju sem dosegel 31 točk. Tekmoval sem tudi na šol- skem in občinskem tekmovanju. Iz našega razreda nas je vključenih 12 učencev in učenk. Na občinskem tekmovanju nas je tekmovalo 7 učencev. Odrezali smo se dobro. Dobil sem priznanje vesele šole. V drugih razredih bom še vedno sodeloval pri veseli šoli." Bcjdan Bauman, 3. r. 0§ Lovrenc na Dravskem polju OBISK NA KMETIJI Pri pouku smo se učili o pokli- cih, največ pa o kmetijah. V naši vasi Lovrenc je veliko kmetij. Vče- raj smo obiskovali Koroščevo kmetijo. Tam imajo veliko pose- stvo: farmo prašičev in farmo kokoši. Marsikaj nas je zanmialo. Koroščevi so nam radi odgovorili na vprašanja. Ko bom velika, bom tudi jaz postala kmetica, saj ima- mo tudi svinje, kokoši, krave, ma- čke in dva psa. Ko smo vse to videli, smo odšli nazaj k pouku. Jaz imam najrajši predmet SND, saj spoznam marsikaj, kar bom rabila za življenje. Simona Topolovec, 3. r., Lovrenc na Dravskem polju NAŠA RAZREDNA SKUPNOST Smo učenci 3. razreda. Sestavlja- mo razredno skupnost. Na začetku 3. razreda smo izvolili predsednika Ules Andrejo. Izvolili smo tudi blagajnika in tajnika. Prinesli smo rože in jih dali na okna. Izbrali smo Renato Pernat, ki skrbi za ne- go rož. Zbiramo tudi papir, da bo- mo dobili denar za izlet. Vsak te- den imamo novega reditelja, ki nam prinese malico, pospravi raz- red in pobriše tablo. Pri razrednih urah pa se skupaj pogovorimo o različnih akcijah, obnašanju in prireditvah. Brigita Tetičkovič, 3. razred, OS Lovrenc na Dravskem polju MOJE PRVO ŠOLSKO LETO Teče h koncu. V Soli sem se nau- čil pisati velike, male tiskane in pisane črke. Tudi čitati že znam, saj sem prebrala nekaj pravljic in fK)vesti. V knjigah je mnogo več napisanega, kot znajo ljudje pove- dati. Zato rada berem. Občudujem vse pisatelje in pesnike, ker tako lepo pripovedujejo v knjigah. Marljive bralce pa obdarijo z bral- nimi značkami. V Soli smo priča- kovali pisatelja in ga ni bilo. Zato sem žalostna. Se ga pričakujem do konca šolskega leta, da bi dobila bralno značko, ki si ip želim. Martina Znidarič, 1. r., OSZavrč LASTOVIČKA Nekega dne, ko sva z mamico Sli na sprehod, sva zagledali avtomo- bil, ki je pridrvel po cesti. Majhna godna lastovka, ki je prav takrat hotela čez cesto, se je zaletela v avtomobil. Obležala je na tleh. Voznik pa se je peljal kar naprej. Previdno sem jo vzela v dlan. Ime- la je zlomljeno krilo. Odnesla sem jo domov. Hranila sem jo tako dolgo, da se ji je krilo pozdravilo. Odnesla sem'jo na balkon. Nekaj- krat se je ozrla proti meni in veselo vzJetela pod nebo. Bila sem zelo vesela, da je ptička spet začela letati. Sergeja Sagadin, 3/a, OS Majšperk MLADOST MOJE MAME Vsak človek ima mater, ki jo ljubi in spoštuje. Tudi moja m?'i je dobra in zlata. Najrajši jo s sestro poslušava, kako pripoveduje dogodke iz otroških let. Bila je kmečki otrok in najstarejša hči. Otroci so živeli v veselju in ljubezni; čeprav marsičesa niso imeli. Med njimi je vladalo spoštovanje in ljubezen. Najtežji trenutek v njihovem življenju je bil takrat, ko so se morali prvič drug od drugega ločiti. Otroci so se jokali, objemali in si stiskali roke. Mrzlega jesenskega jutra jo je oče odpeljal v Maribor, kjer bi naj postala učiteljica. Življenje v mestu je bilo popolnoma drugačno kot doma na deželi. Bila je v tujem svetu, kjer ni bilo mamine ljubezni in nežne mamine roke. Jokala je iz dneva v dan ter pozno v noč. Žalostna pisma staršem so oznanjala njeno težko življenje. Želela si je, da se vrne nazaj v domači kraj. Oče jo je obiskal ter jo skušal prepričati, da naj študira, kajti kmečko življenje je težko. Njegove besede so padle na plodna tla. Hotela je domov. V zgodnjih jutranjih urah je oče odšel na vlak. Mamica je spoznala, da ni očeta. Odpravila se je n; postajo. V zadnjem trenutku je videla vlak, ki se je z vso hitrostjo pomikal naprej. Skozi okno je videla tudi očeta. Mahal ji je z roko in ji poslal še zadnji poljub. V tem trenutku je občutila še večjo ljubezen in globlio praznino. Pognala se je v dir. Oči so ji zalile solze in začela je ihteti. Naenkrat jo je prijel prometnik in dejal: ,,Jutri zjutraj odpelje drugi vlak!" Postalo jo je sram, vsa žalostna in potrta se je odpravila v mesto. Na dom je počasi pozabljala. Sola in učenje ji je dalo novo življenje. Zaradi sramote dolgo ni šla na postajo, tudi oče jo je obiskal komaj čez pol leta. Ko se je ponovno vračal domov, ga je spremljala. Imela je sicer solzne oči, a bila je trdna. Vedela je, da je njen cilj postati učiteljica. INGRID VRBANČIC, 6. a OS Maksa Bračiča Cirkulane BREZ DELA NI NAPREDKA Delo je beseda, ki jo slišiš na vsakem koraku in ki je na tisoč- krat spregovorjena. Z delom se začne vsak nov dan, kajti brez dela se ne da živeti. Vsak človek mora nekaj delati, vendar vsak po svoje. Nekateri svoje delo opravljajo pridno in z veseljem, drugi raje lenuharijo in se izogi- bajo težjemu delu. Uslužbenci v pisarnah ne opravljajo nobenega fizičnega dela in vendar so utruje- ni, ko se vrnejo domov. Delavci v tovarnah in drugi, ki fizično de'ajo, krepijo svoje telo in organizem. Priznati moramo, da so naši predniki mnogo več delali, kajti danes se hoče vsak samo izobra- ževati, da bi lahko sedel za pisalno mizo in gledal v zrak, medtem ko primanjkuje delavcev, ki bi delali fizično. Ostaja vedno več prostega časa, ki pa ga na žalost ne vemo dovolj dobro izkoristiti. Če prirnerjamo sedanjost s preteklostjo, vidimo, da se je odnos do dela bistveno spremenil. Včasih so si ljudje s tr- dim delom prigarali denar, ki so ga rabili samo za najnujneše: za hra- no in obleko. Danes pa imamo vsega preveč. V manj razvitih deželah pa še vedno vlada lakota in trd boj za obstanek. Mnogo mladih, ki končajo šolo, se nima kje zaposliti, kajti vedno večja je nezaposlenost. Na drugi strani je pa premalo delovne sile na primer: v rudnikih in na kmeti- jah. Tu pa je seveda potrebno trdo prijeti za delo in delati vsak dan od zore do mraka, mnogokrat tudi ob praznikih in v nedeljo. Žal se vse premalo zavedamo, da je potrebno delati, kajti brez dela ni napredka. Z delom si gradimo prihodnost in boljše življenje. Zato pljunimo v roke in hura veselo na delo, za lepšo in prijetnejšo bodočnost! Aco Vučkovič, 7/b, OS. Ivana Spolenjak, Ptuj SPOROČILO TISTIM, KI SO POZABILI LJUBITI ZaKaj so danes po svetu vojne? Je človek res tako brezsrčen, da lahko prime v roko orožje in ubije sočloveka? Četudi je človek slab, nima nihče pravice streči po njego- vem življenju. V vojnah umira tisoče ljudi, nedolžnih ljudi, ki sploh ne vedo, zakaj umirajo in se nimajo niti možnosti braniti. Za- kaj sploh obstajajo tovarne orožja? Se več je takšnih in podobnih vprašanj, na katera si ne znamo več odgovoriti, če bo Slo tako naprej, se bodo začeli vsi ljudje med seboj sovrEižiti. In če med ljudmi ne bo več ljubezni, kaj lah- ko še potem od sveta, od samih se- be pričakujemo. Če ne bomo mi, naša generacija tega popravili, izboljšali, preprečili? Kakšni bodo naslednji rodovi? Če bi se lahko vrnili za stoletja nazaj in bi že ta- krat začeli popravljati sproti vse napake, če bi nam usfjelo prepreči- ti vse vojne, potem danes vpraša- nja o miru sploh ne bi bilo. Vsi bi živeli med seboj enakopravno in složno. In kaj bi morali narediti zdaj, da bi ves ta čas nadoknadili? Začnimo pri otrocih. Ne izdelijjmo več igrač-orožja. Vzgajajmo otroke v ljudi, ki bodo poznali le prijatelj- stvo, nič nasilja in poniževanja. Naj bo črn človek enak belcu, naj bo delavec enakovreden delavcu. Na.i ne bo revnih in bogatih, naj ne bo zatiralcev in zatiranih. Vsi imejmo enake pravice. Zakaj sami drvimo v propad z izdelavo novejšega, vedno močnej- šega, modernejšega in strašnejšega orožja, istočasno pa se borimo proti temu, kolikor ga imamo zdaj? Naučimo se ljubiti svojo zemljo in ne hlepimo po tuji. Naučimo se spoštovati človeka, pa naj bo to črnec ali belec — človek je! In če bo zmagal razum, spoštovanje in ljubezen, bo morda nam ali pa na- šim naslednikom zopet lepo. Natalija IvanuSa, 8/b, OS Olga Meglič, Ptuj LIMONADA Mamica mi je kupila knjigo z naslovom: MOČ MEDU. Zelo sem se je razveselila. Tam je vse o čebelah in medu. Mamica mi je povedala, da so na zadnji strani tudi recepti za različne priprave sladkarij iz medu. Začela sem brati knjigo. A tisti recepti so me tako vlekli, da sem si jih želela ogledati. Odprla sem knjigo na zadnjih straneh in brala naslove. Ko sem prebrala naslov: Limonada, sem se razveselila. Stekla sem k mamici in ji rekla: ,,Mamica, ali lahko naredim medeno limonado?" — ,,Lahko," mi je odgovorila mamica. Veselo sem stekla v kuhinjo. In sem brala recept, ki se je glasil tako: 200 g medu 1 liter vode in 4 limone. Naenkrat sem se prestrašila, saj sploh nimamo doma 4 limone, imamo samo eno. Pa vseeno sem začela s pripravo limonade. Eni limoni sem iztisnila sok, nato sem dala med in vodo. Ker je bilo premalo limone, sem dodala 2 oranži. Vse to sem dobro premeša- la in dala v hladilnik. Ko sem pijačo ponudila mamici, sem kar vztrepetala. Mamica je rekla, da je limonada zelo dobra in to me je zelo veselilo. Erika Žagar, 3/a, OS Majšperk PREBRALI SMO DOSTI KNJIG Vsi otroci, ki hodimo v 1. razred v Zavrču, smo se vse leto pripravljali na bralno značko. Prebrali smo dosti knjig. Tovariši- ca je rekla, da ne bo pisatelja in zato smo bili žalostni. Tudi jaz si želim, da bi dobila bralno značko. Nataša Zebec, l.r., OS Zavrč TITOVA ŠTAFETA V VI- TOMARCIH Bil je lep pomladni popoldan. Po vasi so plapolale zastave. Pionirji in mladinci smo pozdravili zvezno štafeto v ponedeljek, 14. maja. Pripravili smo kulturni pro- gram. Otroški pevski zbor je pel, pionirji in mladinci so recitirali. Nastopal je tudi tamburaški orke- ster. Milica i ^ OS Vitomarci SESTRICA SI JE ZAŽELELA PRAVIJICO Zve..er sva si s sestrico pripravili posteljo. Legli sva na posteljo in se pokrili s toplo odejo. Bila sem ta- ko zaspana, da sem še komaj gle- dala. A prav tedaj si je sestrica zaželela pravljico. Zlezla sem pod odejo in je nisem hotela p>oslušati še manj pa nisem hotela slišati, kaj o pravljici. Začela je sitnariti in tečnariti, da sem le popustila. Pripovedovala sem ji pravljico o Pepelki. A kakor hitro sem ji povedala začetek, sem zaspala. Sredi sanj sem slišala, kako me kliče sestra: „Mira, pravljico mi povej! Mira, ali me slišiš!" Zbudi- la sem se in ji povedala pravljico do konca. Zaželela sem ji lepe sa- nje in ji rekla: ,,če boš hitro zapala boš enaka Pepelki in boš postala kraljica." Zjutraj, ko se je zbudila in ni bi- la podobna Pepelki, me je natepla, ker sem se ji zlagala. Mira Harambašič, 3/c, OS Tone Žnidarič, Ptuj MAK Mak sredi polja raste, rad se baha in se šopiri, s svojimi rdečimi cvetr v/. Čebelici in metulju se baha in kaie svoje rdeče cvetove, ki. so prirasli na lepo zeleno steuelce. A kakor hitro veter popiha, se mak razjezi, ker mu rdeče cvetove odpiha. Mira Harambašič, 3/c OŠ Tone Žnidarič, Ptuj BILA SEM VPRAŠANA Bojana! Zdaj pa družba! Kaj, če me vpraša? Kaj si taka strahopetnica? Ti ne bi bila? Mlakarca mi je povedala, da bo cel razred vprašan! Tovariš bo vsakemu zastavil tri kratka vpraša- nja. Joj! Učiva se raje! Če dobim slabo oceno, me mama en teden ne bo pustila nikamor, kaj šele na dvorišče. * Nič ne vem! Tovariš je stopil v razred. Mir! Kakšne klef)etulje! Manuela, jezik za zobe! je vzkliknil. Vsa obupana sem sedela ob zemljevidu v drugi klopi. Nena- doma slišim: Danes vso uro spra- šujem! Obšel me je mravljinec po telesu. Kaj zdaj? O družbi nimam pojma. Tovariš je odprl redovataico: Gremo kar po vrsti! Sztfija Bezjak! Kje je Vardar? Kazala je nekje PK) Bosni in Hercegovini. Kje iščeš? Reka je vendar v Makedoniji! je dejal besno. Sedi! Ena! Samo čakala sem, kdaj me bo poklical. Tresla sem se, kot kadar piha veter. Bojana mi je venomer nekaj šepetala. Sla mi je strašansko na živce. Nahberger, ven! Neva je osupnila. Pokaži Zenico! Iskala jo je, in jo našla. Velebit! Odlično! Tisa! Nevi se je zataknilo. Ni vedela, kje je Tisa in ne, kje so Kočani. Za- služila si je trojko. Nekaj sošolk je bilo pred mano. Potem sem prišla na vrsto. Zasli- šala sem osoren, strogi glas: Plajn- Sek! V stani! Kaj bo zdaj? Mama me bo zmle- la v palačinko. Joj! Groza! Plitvička jezera! Presneto! To se še mi sanja ne! Oplazil me je krč. Od strahu sem se polulala. Kje, kje, kje je Donava? Na sre- čo sem le vedela, ter jo pokazala. V razredu je bila velikanska tišina. In, in, in pokaži še na reko Ibar! Spet nisem vedela. Kje le naj iščem? Že mi je šlo na jok. Tovariš je nekaj časa gledal v zemljevid, nato pa mi prismodil dvojko. Imela •sem čisto solzne oči, vendar sem se še nekalo le zadržala. Hlače sem imela mokre, ampak ne tako, da bi si jih morala preobleči. V glavo mi je šinila misel. Bom upala povedati mami ali ne? Za mano je odgovarjala Ratajči- ka. Dobila je dvojko. Končno je zaropotal zvonec. Bojana, jaz in Peter smo šli k telovadbi in se cme- rili. Bojana, kaj ti bo rekla mama? Jaz ji niti povedala ne bom. Le, če zve Vojko. Vsi so naju tolažili, a to nama ni bilo všeč. Pustite naju pri miru! Potem sva se le sprijaznili s to vsrano dvojko. Bila sem kregana, ker je mami ne- kdo povedal . . . Hinavec! Nalaiija i iajh.šek, 6/b, OS Tone Znidarič Ptuj tednik - 19m TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 Štiri medalje iz republiši(ega prvenstva Atletsko društvo Maribor je organiziralo republiško prvenstvo v atletskem mnogoboju. Kot že vrsto let nazaj so ptujski atleti tudi tokrat upravičili sloves vsestra- nosti. Pri pionirkah je bila Hedvika KoroŠak druga, Helena Meglič tretja, pri pionirjih Damir Di- movski tretji, Stanko Zebec četrti in Marija Šešerko pri članicah druga. v posameznih disciplinah so dosegli zelo dobre rezultate: Ko- rošakova v teku na 60 m (8,1), 80 m ovire (13,0) in metu kopja (29,20), Dimovski v teku na 1(W m (11,8) na 80 m ovire (11,4), Zebec v skoku v daljino (608 cm) in t^u na 800 m (2:09,0), in Marija Še- šerko v tekih in skokih. Slednja ima še veliko rezerve. Z izboljšavo meta krogle in kopja ima možnost doseči zvezni razred. Zaradi poškodbe na prvenstvu ni mogel nastopiti lanskoletni re- publiški prvak Oliver Širec, s tem je izpadel iz državne reprezen- tance za mladinske Balkanske L. C. Marija Šešerko (levo) in Hedvika Korošak (foto I. ko- tar) Tretje mesto za mladinke RK Drava Rokometni klub Drava v zaključku tekmovalne sezone 1983/84 dosega odlične uvrstitve. Po tretjem mestu mlajših pionirjev so tretje mesto v Sloveniji osvojile tudi mladinke. To jim je uspelo na finalnem turnirju štirih najboljših ekip, ki je bil v soboto v Ajdovščini in na katerem so nastopile ekipe iz Ti- tovega Velenja. Olimpiia iz Ljubjane, Drava in domači Mlinotest. Glede na precej višji rane na- stopanja Olimpije, Velenja in Mlinotesta se Ptuj- čankam pred turnirjem ni dajalo večjih možnosti. Vendar pa so dokazale, da se tudi v mamših centrih dela kakovostno. Drava je v prvem srečanju z 10:8 premagala Titovo Velenje, nato pa s 7:12 izgubila z Olimpijo in v zadnjem srečanju se z 11:21 z repub- liškimi prvakinjami, domačim Mlinotestom. Drugo mesto je osvojila ljubljanska Olimpija, četrto pa Titovo Velenje. Pod vodstvom Petra Starkla in Davorina Kajtezoviča so uspeh dosegle: Polajžer, Hentak. Gomilšek, Vtič, Korošak. Potočnik, Ste- harnik, Lašič, Majcenovič, Podpadec in Gregorec. V .soboto je bila v Liubliani skupščina Rokometne zveze Slovenije, na kateri so na^eč pozornosti na- menili tekmovalnim sistemom. Rokometni delavci so sedaj ugotovih, da bi bil prehod iz republiške lige v drugo zvezno le prehud, zato se zavzemajo, da bi medrepubliška liga ostala za naslednja štiri leta. Do takšnega sistema je rokomet glede na velike uspehe v mednarodnem merilu upravičen. Sedaj mora priti do soglasja Hrvatske in Slovenije ter seveda re- publi.vkih telesnokultumih zvez in skupnosti. Zato zaenkrat še ni jasno, kje bodo ekine s tega območja nastopale v prihodnji sezoni. De egati niso obrav- navah pritoke RK Velika Nedelja na registracijo nekaterih igralcev RK Sevnica. Talco Veliki Nedelji ostane spor na sodišču združenega dela, saj so pre- pričani, da imajo prav. C "lani RK Drava so se v nedeljo v Ptuju pomerili s Staršami in zmagali s 36:29. Na tekmi rednega kola v mariborski medobčinski ligi so pokazali slabo igro v obrambi. To bodo morali bistveno izboljšati, če se želijo uvrstiti v drugo republiško moško ligo. 1. kotar Športno prvenstvo LAO Včeraj se je v Celju začelo 39. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja, na katerem sodeluje 19 ekip. Tekmovanje v vojaškem mnogoboju in patrolno- orijentacijskem gibanju bo v Ce- lju, tekmovanje v streljanju pa v Ljubljani. Kot kaže, se bodo za najvišja mesta tudi tokrat potegovali tekmovalci iz Ajdovšči- ne, Postojne in Kranja. Ekipa garnizije l5ušan Kveder — Tomaž iz Ptuja bo drugič nastopila samostojno in se po besedah vodje Komnena Zarkoviča želi uvrstiti v zgornji del razvrstitve. Svečana otvoritev prvenstva bo danes, zaključek pa v nedeljo dopoldan. Dodajmo še rezultate izbirnega tekmovanja v okviru garnizije. V streljanju je zmagala enota stareši- ne Vladislava Vadnjala, ki je tudi skupna zmagovalka, v vojaškem mnogoboju enota Mirka Peroviča, v orijentadjskopatrolnem gibanju pa enota Branka Nikolovskega. S. Ivanovič Šahovski turnir dobili Celjani Na tradicionalnem šahovskem turnirju ob krajevnem prazniku je sodelovalo 10 ekip. Odprl ga je predsednik KK SZDL Stanko Ropič, ki je poudaril, da imajo za razvoj šaha na tem območju in turnir največ zaslug Seruga, Sedlašek in Lah. Končni vrstni red: 1. Celje 30, 2. SD MIP 28, 3. Impol 22,5, 4. Videm 21, 5. Grajena 20,5, 6. Gradiš 19,5, 7. Kidričevo 12, 8. Goiišnica 11, 9. Majšperk 10,5 in 10. JLA 5 točk. Priznanja so dobili tudi najboljši na posameznih deskah. Na prvi je največ točk (polno število) zbral mednarodni mojster Košanski, ki je igral za Grajeno, drugi je Stud in tretji Bohak. Prvi je zbral devet, drugi osem, tretji pa sedem točk iz devetih partij. Na drugi deski je najboljša Tatjana Vaupotič (6,5), drugi je Vombek (Gradiš) in tretji Brvar (Celje), oba pa'sta zbrala enako število točk kot Vaupotičeva. Na tretji deski je Celjan Pešec zbral 8 in pol točke, drugi je Cič (MIP) s sedmimi in tretji Lešnik (Impol) z enakim številom. Na četrti deski je največ točk zbral Kneževič (MIP) in sicer 8, Pertinač in Lorger pa sedem. Glavni sodnik turnirja je bil Janko Lah. l..k. V Kidričevem bodo kolesarili TVD Partizan Kidričevo bo to soboto, torej 16. junija, izvedlo krajevno trimsko akcijo v kolesarjenju. Začeli jo bodo ob 9. uri. Zbirališče bo pred samopostrežnico v Kidričevem, udeležence in udeleženke pa bo pot vodila skozi Kungoto, Gerečjo vas, Njiverce, Apače, Lovrenc, Župečjo vas, Strnišče in nazaj v Kidričevo. Vsi sodelujoči bodo prejeli trimsko značko. 1. k. MOTOKROS Frangež petnajsti Nad 4.000 gledalcev si ie na motokros progi pri Novi Gorici ogledalo zanimive dirke najbolj- ših jugoslovanskih motokrosistov v kat. 125 ccm, med katerimi je nastopil tudi Marjan Frangež. Proga, sicer kratka, je bila dobro pripravljena. V prvi vožnji je zmagal domačin Simčič, Frangež, kije na startu »zaspal« je skozi cilj privozil petnajsti. V drugi vožnji pa je zmagal Zdovc iz Orehove vasi. Tako Je v končni uvrstitvi zmagal Simčič, N. Gorica pred Zdovcem, Orehova vas in Urbanijo, — Lukovica, — Fran- gež pa je petnajsti. V ekipni kon- kurenci ie zmagal AMD Lenart pred SisKom, Lukovico itd. ^nc Trenutek s turnirja, ki je bil na igrišču novega športnega parka (foto 1. kotar) Stepuhi zmagali v Gerečji vasi v soboto zvečer in nedeljo je bil v Gerečji vasi drugi iz serije tur- nirjev v malem nogometu, ki so pi)d pokroviteljstvom Medobčin- ske nogometne zveze Ptuj. Izvedli so ga člani ekipe Luna park, na- stopilo pa je 22 ekip. Največ uspeha so imele ekipe iz Maribo- ra. Zmagali so Stepuhi, znani mojstri malega nogometa. Druga je ekipa Lesni servis MOM, tretja pa Ekspress gril. Med ekipami s tega območja sta se v polfinale uvrstili le ekipi Haloze 07 in Tržeč. 1. k. Plaketa bratstva in prijateljstvas športnikom Delavke in delavci sorodnih delovnih organizacij iz bratskih občin KOKE iz Varaždina, PODRAVKE iz Koprivnice in PERUTNINE iz Ptuja so v soboto 9. junija organizirali tradicional- no športno srečanje. Pomerili so se v mnogih že običajnih športnih zvrsteh, uvedli pa so5e plavanje za moške in košarko. Organizatorju, letos je bila to Koka Vaiaždin. zato ni zmanjkalo težav pri organizaciji iger. saj ni možno na enem prostoru najti izpe^ati tek- movanja različnih športnih zvrsti. Seveda te težave niso motile športnikov, da ne bi izpeljali sre- čanja do konca in kar je pomem- bno — prijateljsko. Najuspešnej- ša je bila, kot že nekaj let nazaj, Podravka iz Koprivnice, druga je bila Koka, kije bila skoraj vedno poslednja, s tretjim mestom pa so se letos morali zadovoljiti špor- tniki Perutnine. Koprivničani so zmagali v namiznem tenisu moški in žcn>kc. v malem nogometu, streljanju mo.ški. šahu in v keg- ljanju moški in ženske. Športniki Koke so bili najaspešnejši v stre- ljanju ženske, v košarki m plava- nju ženske tako posamezno kot v štafeti 4 X 25 m. Med perutni- narii so letos ženske krepko po- magale »močnejšim« tekmoval- cem. Zmagale .so v pikadu in mini goltu, moški pa v plavanju štafete 4 X 50 m in posamezno. Sicer pa boljša ali slabša uspešnost ni vplivala na dobro razpoloženje in navezovanje pri- jateljskih vezi, prav to pa je tisto, za kar so igre organizirane. Prav zaradi prijateljskih vezi ter sode- lovanja Koke. Podravke in Pe- rutnine na drugih področjih, je prispevalo k temu, da so srečanja postala tradicionalna. Letošnje srečanje je bilo de.seto po vrsti, minilo pa je tudi deset let dobrega sodelovanja delavcev teh kolektivov na raznih področjih, delavci pa prispevajo še k tesnej- .šemu sodelovanju vseh treh občin v okvirju srečanj bratstva in pri- jateljstva hrvaških in slovenskih občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor-Tez- no. Ormož, Pregrada, Ptuj, Slo- venska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Varaždin. Za aktivnost in sodelovanje je Koordinacijski odbor bratskih občin podelil sindikalnim organizacijam vseh treh kolekti- vov, ob jubilejnem športnem sre- čanju, srebrne plakete bratstva in prijateljstva, kar bo vsem nova spodbuda za še tesnejše in aktiv- nejše sodelovanje. Besedilo in posnetek: L. C. Lanske zmagovalke so bile letos le druge Občinsko prvenstvo za mlajše pionirje v malem nogometu v Cirkulanah N.i tem prvensivuje sodelovalo trinajst osnovnih šol; ekipe so bile razdeljene v štiri skupine. Moramo zapisati, daje bila kvaliteta nogometa resna visoki ravni, pomeni, da so pri.šle ekipe, ki so bile res dobro pripravljene ter so nekje tudi upale na dobro uvrstitev, če že ne na prvo mesto. Tekmovanje se je pričelo ob 10. uri in končalo oh 17. uri. Sola v Cirkulanah ie to tekmovanje dobro organizirala ter je bil ustva-jcn na samih tekmah pravi >).^timungi. kot so ga imenovali mentorji. Prvt) mesto je osvojila osnovna .i>ola Cirkovce. arugo osnovna Sola hr^nc ()M)jnik, slediji! osnovne Destrnik, Videm. Cirkulane itd. Za prvo mesto je ekipa dobila pokal, ostale ekipe pa so prejele diplome. Za najboljSega vratarjaje bil izbran Franek Levstik iz ekipe Vidma, najboljših strelcev pa je bilo pet in vsi >kupaj prejeli diplome. Tudi vsem naše čestitke. P. A. Turnir v malem nogometu člani OO ZSMS Podlehnik smo v nedelo, 10. junUa 1984 priredili turnir v malem nogometu. Začetek turnirja je bil ob 9. uri. 1 umirja se je udeležilo 11 ekip. Sodelovale so Daskdnje ekioe: TVD Žetale, 1, TVD Macelj, Zlatarstvo Toffant, Leskovec in OO ZSMS Podlehnik. Prvo mesto si je priborila ekipa TVD Zelate 2, drugo OO ZSMS Podlehnik, tretje pa TVD Zetale 1. Najboljši strelec Je bU Jaka KodriČ iz Zetal, najboljši golman je bil Ivan Vesenjak iz ekipe Zlatarna Toffant. Prva tri mesta smo nagradili s nokali in priznanji, najboljši strelec Je dobil kolajno in priznanje, najboljši golman pa praktično darilo. Turnirja se je udeležilo tudi veliko gledalcev. Spremljalo pa Jih Je lepo vreme. Turnir smo popestrili z glasbo, za katero je skrbel Branko Krajnc ter s pgačo in jedačo. Vsem ekipam, OŠ Martin Kores in sodniku tovarišu Slavku Fricu se zahvaljujemo za sodelovanje. Anica Murko JADRANJE NA DESKI Bela jadra na ptujskem jezeru Prizadevni člani Brodarskega društva „RANCA" — Ptuj so v soboto na ptujskem jezeru dobro pripravili tekmovanje za pokal Slovenije. Nastopilo je 28 tekmovalcev iz Slovenije, med njimr tudi domačin Igor Solina, ki so točno ob 11. uri ob ugodnem vetru startali v prvi vožnji. V drugi vožnji je tekmovalce motil premočan veter in nekateri so morali občutiti ne preveč toplo vodo v jezeru. Ptujčani so tako ponovno dokazali, da lahko brez večjih zapletljajev aostojno izvedejo tekmovanje, saj jim je želja, da bodo slej ko prej prireditelji ene od du-k za državno prvenstvo. Končna uvrstitev je naslednja: Člani — težka kat. Matjaž Arzenšek, T. Velenje, Gavez Zupan. SD Domžale, Samo Medved, Sidro-MB, Aleš Zerant, T. Velenje, Lado Forte, Celje itd. člani — lahka kat. Matjaž Zeljko, Stojan Zidakovič, Ive Bauman, Igor Sebart (vsi Sidro Maribor) Janko Prislunšek T. Velenje na 10. mesto se je uvrstil Igor Solina BD Ranča; članice Juta Ošlak,Sidro AM, Aleksandra Gril in Klavdija Trtnik, SD Domžale. Na obrežju ptujskega jezera, si je zanimivo tekmovanje ogledalo veliko število gledalcev. anc Ptujsko Jezero postaja vse privlačnejše za razne športe na vodi foto: 1. kotar Atleti na finale atletskega pokala Jugoslavije Naslednje pomembnejše tekmovanje bo finale Atletskega pokala Jugoslavije. Pravico nastopa si pridobi najboljših osem na podlagi republiških finalov. Člani in članice imajo finale v Zagrebu. Iz Ptuja sta si to pravico pridobila Marija "Šešerko v skoku v daljino in Mirko Vindiš v teku na 5000 m in 10.000 m. Mladinci imajo finale v Postojni. Med najboljšimi osmimi je Kristian Kovač v skoku v višino in Boris Krabonja v teku na 400 m. Glede na to, da so v tem mesecu tudi državna prvenstva za mladinke in mladince se pričakujejo od naših atletov dobri rezultati in uvrstitve, čeravno je uvrstitev med najboljše že lep uspeh. L. C. Silva Razlag - druga v soboto in nedeljo je bilo 2. kolo republiškega prvenstva posameznic v kegljanju. Na njem je nastopila tudi PtujČanka Silva Razlag, ki si je to pravico priborila v prvem delu, ko se jih je od 61 v drugo kolo uvrstilo 24 tekmovalk. Tri, ki so članice državne reprezentance, so si mesto v finalu zagotovile brez kvalifikacij, tako da jih je bilo iz prvega kola dejansko samo 21. Deset od teh se bo 23. in 24. junija v Cazinu (BiH) udeležilo državnega prvenstva. Konkurenca je bila izredno močna in Silva ni računala na uvrstitev med deseterico. To ji je vseeno uspelo in sicer z odličnim drugim mestom in osvojitvijo srebrne medalje. Na razmeroma težkem kegljišču Habakuka v Mariboru je v obeh dneh igrala dokaj izenačeno (426 in 427), tako, da jo je v finišu zadnjih petih lučajev prehitela državna reprezentantka Nagyjeva za samo pet kegljev. To je prav gotovo uspeh, če vemo, da Silva trenira oz. igra za ekipo Celja in da ji treningi vzamejo veliko prostega časa. Toliko večji uspeh je tudi v tem, ker je nastopila pred mariborsko publiko, ki ji prav gotovo ni najbolj privoščila uspeha glede na to, da je po 10-letnem nastopanju za Konstruktor Maribor prešla v vrste Celja, kjer nastopa dokaj uspešno. Lansko leto je z ekipo Celja osvojila naslov republiških prvakinj, na državnem prvenstvu je bila z ekipo Celja druga, prva je bila na regijskem prvenstvu posameznic, peta na regijskem prvenstvu parov, druga na republiškem prvenstvu parov, na državnem prvenstvu parov pa je dosegla šesto mesto. Letos je bila z ekipo Celja na republiškem prvenstvu druga, prav to soboto in nedeljo pa se bo ekipa udeležila tinalnega državnega ekipnega prvenstva v Puli, — to mesto so si priborile v dveh polfinalnih nastopih. Konkurenca na posameznem državnem prvenstvu bo še močnejša, saj bo nastopila večina tekmovalk, ki so na SP v Ljubljani osvojile srebrno medaljo, zato Silva o uvrstitvi ne razmišlja. Zeli si le soliden rezultat, kar pa ji želimo tudi mi. Ne skriva pa želje, da ni bila ekipa Celja na državnem prvenstvu druga, kar bi ji zagotovil*., nastop v Donavskem pokalu, vendar bo tudi tu konkurenca Izredna in zato bo vsak dober nastop tudi v njeno zadovoljstvo. 12 - ZA RAZVEDRILO 14. junU 1984 - ^VJDNIK tednik - 14. junij 1984 OGLASI IN OBJAVE - 13 Otvoritev in zaidjuček so izvedli na obnovljenem stadionu v Kidričevem Med disciplinami partizanskega mnogoboja je tudi skok v daljino z mesta Na tradicionalnem srečanju aluminijcev Jugoslavije, ki so ga tokrat pripravili delavci Impola in T(jA Boris Kidrič, je sodelovalo blizu 600 delavk in delavcev iz Mostarja, Šibenika. Titograda, Skopja, Sevojna, Niša, Zvornika ter Uniala pod nazivom Maribor. Večino srečanja, kije bilo minuli petek in soboto, so namenili športnim in rekreativnim sreča- njem. Izvedli so jih v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici, Kidričevem in Ptuju. Poglejmo uvrstitve po posameznih discipli- nah, čeprav te niso primarne! — rokomet: 1. Mostar, 2. Šibe- nik, 3. Zvornik — odbojka: 1. Sevojno, 2. Mari- bor, 3. Titograd Na zaključku so najboljšim ekipam podelili pokale in objavili, da se prihodnjo leto srečajo v Ni^u — mali nogomet: 1. Titograd, 2. Skopje. 3. Maribor — kegljanje — moški: 1. Šibenik, 2. Mostar, 3 Maribor — kegljanje — ženske: 1. Šibe- nik, 2. Maribor, 3. Mostar — streljanje: 1. Zvornik, 2. Mo.s- tar. 3. Šibenik — namizni tenis: 1. Šibenik, 2. Skopje, 3. Mostar — viseče kegljišče: 1. Skopje, 2. Mostar. 3..Sevojno — vožnja s kolesom: 1. Maribor, 2. Niš.'3. Šibenik — partizanski mnogoboj: 1. Mostar. 2. Maribor, 3. Skopje — pikado: 1. Mostar, 2. Maribor, 3. Šibenik — šah: 1. Maribor, 2. Titograd, 3. Zvornik Tekst in foto: 1. kotar OBJESTNOST PA TAKA! V soboto zjutraj je bila skulptura Branka Zoreča pri stavbi bivše kovinarske šole. postavljena v spomin na kmečke upore, takole »okrašena« s kantami za smeti in prometnim znakom. Neznani, neka- terim pa gotovo znani, objestneži so se takole izživljali nad skulpturama, ki jim gotovo nista storili nič žalega. Morda pa ima kdo slab spomin na šolo, kaj se ve! Verjetno seje storilcem to zdelo kot dobra šala. Žalostno! 1. kotar V tednu od 5. do vključno 12. iunija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelko v posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem za- beležili eno smrtno žrtev, tri osebe so bile hudo, ena pa lažje telesno poškodovana. Vzroki riesreč so bili neprevidno vključevanje v promet, pretesno prehitevanje in izsiljeva- nje prednosti. V primerjavi z viso- kim krvnim davkorti je materialna škoda na vozilih neznatna. Z DVORIŠČA NA CESTO Do hude nesreče je prišlo v so- boto, 9. junija ob 9.00 na lokalni cesti v Dornavi. Voznik osebnega avtomobila Marjan Mihajlovič iz Dornave je peljal iz dvorišča na cesto v trenutku, ko je po njej pravilno pripeljala voznica kolesa z motorjem Ivana Markovič iz Borove. Trčil je vanjo, jo zbil po cestišču in jo hudo telesno po- škodoval. SMRT KOLESARKE V sredo, 6. junija ob 9.10 je prišlo do hude nesreče na magis- tralni cesti v Cunkovcih* Voznik tovornega avtomobila Fausto Dambrosio (italijanski državljan) je peljal iz smeri Ormoža proti Ptuju. V Cunkovcih je začel pre- hitevati kolesarko Veroniko Te- tičkovič iz Moškanjc. Zaradi pre- tesnega prehitevanja jo je zbil po cestišču. Pri tem se je tako hudo poškodovala, daje za posledicami v nedeljo, 10. junija v ptujski bolnišnici umrla. PEŠKA IZSILILA PREDNOST v petek, 8. junija je prišlo do nesreče na magistralni cesti v Ptuju, ob 6.55. Voznik kolesa z motorjem Ivan Lazarje peljal iz Ptuja proti Hajdini. Pred priho- dom na Dravski most je iz ploč- nika nenadoma stopila predenj peška Neža Fostnarič iz Ptuja. Voznik jo je zadel in jo zbil po cestišču. Pri tem se je hudo po-, škodovala. -OM Z LOVSKO PUŠKO NA AVTOMOBIL Prejšnji četrtek, 7. junija zvečer nekaj po 22. uri seje Franc Horvat iz Juršincev peljal po .krajevni cesti od Rotmana proti Juršincem. Kot je izjavil v svoji prijavi Franc Horvat, je najprej opazil blisk, takoj za tem pa je slišal močan pok. Avtomobil mu je močno za- neslo, saj je dojel, da mu je nekdo prestrelil gumo na kolesu. Bil je priseben, obvladal vozilo in na- daljeval z vožnjo, seveda s prazno gumo. Tedaj je še drugič zablis- kalo in počilo in v avtomobil so se vsule šibre. Horvatu je uspelo pobegniti in se s poškodovanim avtomobilom pripeljati v Ptuj in zadevo prijavil na Postaji milice. Očitno je vedel, kdo je streljal nanj, zato so milič- niki kmalu izsledili in priprli Frančiška Rižnarja, doma iz Rotmana. Preiskovalni sodnik je za Rižnarja odredil pripor, saj je osumljen poskusa uboja. Izgleda, da ga je k takemu dejanju nagi- balo ljubosumje, sicer pa bo o tem izreklo svojo besedo temeljno so- di.šče Maribor. Tudi Ptujčani v Slovenj Gradcu v Slovenj Gradcu so v petek, 8. junija odprli sejem domače in umetne obrti. To je že peta razstava v slovenskem in prva v jugoslovanskem merilu. Kot je povedal Janez Bogataj, magister etno- logije ob otvoritvi razstave, je letos viden kakovosten dvig izdelkov, kar je razveseljivo. To bi naj tudi bil porok, da so se nam tudi na področju spominkarske ponudbe vremena zjasnila. {Sedaj moramo le počakati, da se bodo zbudili tudi trgovci in bomo lahko |te izdelke tudi kupili. Na sejmu sodelujejo tudi Ptujčani. Z l^seiumi izdelki se predstavljata Simonič in Soštarič, s kovaškimi Slodnjak^ Kline s kurentovimi maskami, Masten s lesenimi kurentovimi krožniki. Za druge podatkov nimamo. O uspehu Ptujčanov na razstavi bomio Se poročali. Na ogled bo Se jutri, 15. junija. PLESNI TURNIR UPOKOJENCEV Leta niso ovira! v soboto, 9. junija, je bil v domu upokojencev Danice Vogrinec v * Mariboru prvi slovenski plesni turnir za upokojence, ki živijo v domovih. Organizatorjem so se na vabilo odzvali le štirje domovi upokojencev, čeprav jih je v Sloveniji več kot štirideset. Poleg plesnih parov iz Črneč, Maribora in Polzele sta nastopila tudi para iz ptujskega doma upokojencev, ki sta prejela srebrno in bronasto medaljo. Zmagal je par u mariborskega doma upokojencev Jakob Bratušek in Albina Vegan. Ptujčane sta zastopala na turnirju dva para — srebrna sta bila Štefan Košir in Vilma Kopajtič, bronasta pa Jože Brmež in Marija Erker. Tek- movalni pari so plesali počasni valček, dunajski valček, fokstrot in tango. Ker so plesni koraki z leti le malce zatonili v pozabo, so v ptujs' em domu upokojencev pred turnirjem zaprosili za pomoč Anjeto Kraljevo. Medalji sta dokaz, da je bila vadba uspešna pa tudi, da leta pri plesu niso ovira! N. D. Rodile .so: Ehzabeta Furek, Videm 44 — Vido; Ema Rajšp, Trnovska vas 35 — Ivana; Marija Tikvič. Mestni vrh 120/b — Davorina; Silva Vrbijak. Sp. Hajdina 96 — dečka; Kristina Plej, Brstje 12/a — Miha; Jovanka Kačarevič, Kidričevo, Industrijsko naselje 1 — Danijelo; Angela Kosec, De- senci 9 — Slavico; Julijana Božičko, Zg. Pristava 42 — Suza- no; Darinka Lesjak, Ivanjkovci 31 — Matejo; Silva Šlamberger, Skorba 7 — deklico; Irena Vido- vič, Cufarjeva 14 — dečka; Verica Matjašič. Rotman 1 — deklico; Kristina Božičko, Tržeč 56/a — deklico; Dragica Ivajnsič, Rado- metje n. h?, Ljuiomer — dečka; Marija .Matjašič, Juršmci 61 — dečka; Katica Zadravec, Pavlovci 2/a — Denisa; Poroke: Karel Papež, Kočice 44 in Ma- rica Lešnik, Zg. Bistrica n. h.; Anton Frlež, Kupčinji vrh 17 in Viktorija Polajžer, Cermožiše 27; Miran Mrak, Skofja Loka, Gabr- ška gora 6 in Darka Milošič, Škofja Loka, Gabrška gora 6; Ivan Bedenik, Dolena 44 in Anica Krček, Sela 32; Anton Cestnik, Zg. Hajdina 123 in Ana Petrovič, Zg. Hajdina 123; Marjan Širec, Krčevina pri Vurberku 76 in Silva Veršič, Krčevina pri Vurberku 76. Umrli so Ivan Kampl. Draženci 76/b, roj. 1947, umrl 3. junija 1984; Ana Kolednik, Brezovec 24, roj. 1929, umrla 1. junija 1984; Ana Potoč- nik, Obrtniška 8, roj. 1925, umrla 5. junija 1984; Julijana Planinšek, Visole45, Slov. Bistrica, roj. 1933, umrla 5. junija 1984; Alojzija Matjašič, Placar 69, roj. 1909, umrla 7. junija 1984; Gašper Zo- reč. Cesta Olge Meglič 9, roj. 1899, umrl 7. junija 1984; Ana Planine, Zadružni trg 8, roj. 1911, umrla 7. junija 1984; Stanislav Bračec, Zavod dr. M. Borštnarja, roj. 1973. umrl 8. junija 1984; Marjeta Pučko, Mali Brebrovnik 48. roj. 1924. umrla 10. junija 1984; Jožef Ber, Cesta 8. avgusta 5, roj. 1966, umrl 6. junija 1984. TEDNIK izdaja zavod za časopisno ir radijsko dejavnost RADIO-TE DNI K 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja urednišk kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi narji z 3^ oda, direktor in glavn urednik FRANC LAČEN, odgo- vdrni urednik FRANC FIDER ŠEK, tehnični urednik ŠTEFA^ PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Go znik, Ludvik Kotar, Martin Oz mec in Marjan Sneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226 Celotna naročnina znaša 550 di narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro _račun_ SDK Ptu^ 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve čei Maribor. Na podlagi zakone o obdavčevanju proizvodov ir storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate re se ne plačuje temeljni davel' od prometa proizvodov.