Št. 10. V Gorici, 4. marca 1915. Leto VI. „>'ovi C«*‘k izhaja: ob četrtkih popoldne. Rokopisi m\ se pošiljajo fdo srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. — Odgovorni urednik: Anton Šinigoj. Tiska ..Narodna Tiskarna'1 v Gorici. = „Xovi Cas“ stane : = za celo leto...................4 K „ Nemčijo............... 5 „ „ ostale dežele...............6 „ „ posamezne štev. ... 10 vin. Oglasi po dogovoru. ---------------------- Upravriištvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo [dvorišče. Lastnik : Konsorcij »Novega Časa« v Gorici. Slovenci ne prespimo važnega trenutka! Že sedaj je gotovo, da bo svetovna vojska v bistvu spremenila razna nazira ■ nja in razne pojme, ki so veljali doslej kot neizpodbojne resnice. Že sedaj se vidi, da bo podrla mnogo starega in ustvarila nove vrednosti in nove ideje. Dasi vihra še divja, vendar se že kažejo na temnem obzorju kakor v nekaki megli gotovi obrisi in gotovi temelji, na katere se bode morala nasloniti v prihodnje človeška družba: Nimamo tukaj v mislih kake zemljepisne premembe mej naše države. V mislih imamo ene nove temelje glede naziranja iti glede ciljev posameznih narodov in v prvi vrsti slovenskega naroda, kakor jih in jih bo rodila vojska. Oni nevi temelji, ki se sicer nam kažejo še v megleni prihod-njosti. zaslužijo pa vendar le, da se jih že danes dotaknemo. Nauki sedanje vojske. Kakor že rečeno, je eden teh temeljev resnica, ki se čim dalje bolj jasno kaže iz negotovosti, da bodemo Slovenci v širšem okviru Avstrije imeli tudi v prihodnje zagotovljeno bodočnost in pogoje narodnega življenja. Bo torej od nas odvisno, če si bomo znali prikrojiti svojo hišo tako, da bo v njej za nas dovolj prostora. Dosedanji potek vojske je pred vsem pokazal, da si stojita vera in narodnost popolnoma drugače nasproti kakor pa se je dosedaj trdilo od strani nasprotnikov katoličanstva. Trdilo se je, da je katoli-čanstvo narodnosti nasprotno, češ ker je mednarodno, češ da se ravna po zapovedih in navodilih cerkvenega, jv; glav ar ja in . katoliške hijerarliije, koja sta zunaj naroda. Pokazala pa je vojska, da to ni res, temveč da katoliška vera prav nič ne o-vira izpolnitve narodnih dolžnosti v najvišji meri. Katoliški narodi so storili in store povsod v najvišji meri svojo dolžnost. Isto se vidi pri Nemcih kakor tudi pri.Belgijcih. Nasprotno pa se čimdalje bolj uveljavlja verski moment v posameznikih in med narodi in ugled katoliške cerkve se je že sedaj po prvih šestih me-secah boja dvignil do prej nepoznane višine. — Nadaljna resnica, ki nam jo je je prinesla sedanja vojska je ta;, da bo pojem narodnosti in pojem gotovih državnih skupin dobil poprej nepoznani pomen. Doba pred vojsko se lahko imenuje doba občih puhlih fraz. Govorita se je in pisalo v vseh obstojih o človečanstvu, o svetovni kulturi, o svetovnem gospodarstvu in druge take reči. Socialna demokracija postavila si je bila dicgmo mednarodnosti in domišljala si je, da je tako močna, da bo ona odločala o vojski in miru in o napredku. S temi splošnimi rekli in frazami pitalo se je vsakega in vojevalo se je proti vsakemu, kateri je hotel temu lepo nali-spanemu maliku pogledati natančno v njegov drob. Prišla pa je vojska in pometala je v koš vse te fraze kot neporab-ne. Vidi se, da svetorvne kulture kakor so jo umevali, ni, m da ni tudi drugih skupnosti, katere se je poprej imelo za nepo-bitno resnico. Kaj nas čaka v novem veku? Naj se vojska konča tako ali tako, vsi čutimo, da se že sedaj moramo pripraviti za prihodnjost. Ta prihodnjost zaključila bo en zgodovinski vek in sklenila račun o tem, kar se je dosedaj godilo. Dstroj prihodnjega javnega in gospodarskega življenja se bode vsaj v prvi dobi ravnal po državnih skupinah, v kojih bodo skušale močnejše narodnosti dobiti odločujočo moč. Popolnoma gotovo je, da se bode v srednji Evropi nemški narod —- za slučaj da zmaga, o čemur seveda ne dvomimo — povspel do samozavesti, o kateri se danes nimamo pojma in bo skušal u-stvanti si protiutež na eni strani proti Rusijt m na drugi strani proti francosko-angleski zvezi. Ker pa je naša država narodno meša-cl država hi ker Nemčija teži, da si odpre prosto pot čez Balkan v Malo Azijo in da- fJ.CniV •n,tli5s’o vojski delilo v dve glavni skupini, na eni strani zapadni in južni Slovani na drugi strani Rusija, ki se bode vsaj v prvi dobi zaprla nemškemu uplivu in s tem morda tudi nehote se odrekla stikom z vsemi narodi, kojih sinovi se sedaj bojujejo proti njej. Slovanski narodi v Avstriji bodo si morali tedaj sami ustvariti pogoje svojega obstoja s trezno politiko in z najintenziv-nejšim gospodarskim delom. Gotovo je, da bode gospodarstvo prešlo iz ekstenzivne v intenzivno stanje. Nemčija sama je svoja ozemlja izkoristila do skrajnosti in ker bodo; radi narodnih in političnih na-spretstev vsaj dekana izključena zanio angleška tržišča in zaloge, iskala si bode virov drugod. Avstrijsko-ogrsko in balkansko ozemlje ima pa še cele dežele, kjer se obdelovanje in pridobivanje da zvišati, kjer se danes malo ali nič ne pridobiva, kjer še danes ni industrije, kjer so pa zanjo viri, tam se bo vprihodnje izkoristilo vse te zasedaj še pokopane moči in vrednosti. — Naša dolžnost. Gre se sedaj za to, da na tej zemlji, ki ima čuda virov, ki dosedaj še ne tečejo, te vire mi sami odkrijemo in da vsaj na svoji zemlji lahko preživljamo svoje ljudi ne kot težake temveč kot enakovredne gospodarje. Ni treba, da iz naše zemlje išče ljudstvo zaslužka v Ameriki, kjer kmalu več za tuice ne bo kruha. Odpira se torej tudi za Slovence nova doba, ko se bode moralo uporabiti vsako moč za to da ohranimo sami sebi to, kar imamo. Osvojevalnih ciljev itak nimamo. Bo li mogoče vse te moči dati narodu na razpolago? Vojska je tudi v tem oziru že sedaj mnogo spremenila. Pred vojsko smo imeli jasno začrtan cilj samo mi; naši nasprotniki izgubljali so se ali v osebni gonji ali pa v brezplodnih načrtih, ki so jih iz tujine presajali na domača tla. Pozitivnega dela in pozitivnih ciljev ni bilo. Prišla je vojska in z železno roko razbila vse. In danes vidimo predvsem slovensko razumništvo, da tava brez smotra v megli in z neko leno1 brezbrižnostjo čaka dogodkov, ki naj pridejo, ki jih pa nikdar ne bo. Izgublja se na ta način prekoristna eneržija, nižji sloji gledajo na višje sloje in vidijo, da stoje ti slednji duševno nižje nego naš zdravi kmet, ki ni izgubil svoje moči, ampak s podvojena eneržijo dela, da zagotovi svoj obstoj. Prej ali slej prišel bo mir in takrat bode treba imeti ne samo jasen cilj, ampak tudi pripravljeno vse delo, da ob strani drugih n a r d o v sami o-s nuje m o svojo b o d o č n o s t, ne pa da jo pod mizo pričakujemo od milosti drugih. Naš kmet, naš obrtnik in trgovec pričakoval bode močnega in složnega de la tako v deželi kakor v državnem zboru. Potrebujemo organizacije za delo in ta se mora izvršiti že sedaj med vojsko da bode pripravljena, ko nastopi čas. Ljud-dje, ki se danes izgubljajo v brezplodnih sanjah, niso in ne bodo nikdar za to delo, ker takrat ko se bodo zbudili, bo že prepozno. Slovenci smo itak že enkrat prespali pravi čas, namreč takrat, ko se je delala nova ustava, ne prespijmo ga še enkrat. Podlaga prihodnjega dela je itak že podana, namreč one resnice, ki smo jih povedali uvodoma; verska in n a r o d-n a zavest in v s t r a j n o delo za s r e č ni n a š obstanek v okvirju močne Avstrije. Na teh načelih je mogoča združitev vseh onih Slovence v, k i s o z a d e 1 o in tem naj velja ta opomin, sanjačev ne bomo rabili. Sredozemsko morje. Svetovni boj se razvija do viška napetosti. Sedem mesecev že, a konca še ni videti. Ogromne miljonske armade še naraščajo. Kakor zakleti kači glave, se mno-že armadam novi zbori, novi stotisoči. Kakor da ni meja ljudskih sil. To je boj do zadnjega moža, do zadnjega bajoneta, zadnje patrone. Zakaj? Vsepolno odgovorov. Eni za maščevanje hudobije; drugi zopet, da branijo sebe; tretji, da varujejo posest soseda; in zopet nekateri, da pribore — prosto pot v svet, ke? hočejo dihati s polnimi pljuči. Na morje do morja hočejo, ki ga nimajo ali pa le r mali meri. Srbija je bila prišla pred dvema letoma preko Albanije v Drač - do jadranskega morja. Danes zopet sili tja. Avstrija je mislila drugo na Solun in njegov morski zaliv, Nemčija pa na pot preko Trsta, posebno pa preko Carigrada... Kam? Zakaj se hoče vsem danes do morja? Kdor umeje razvoj moderne države, ve da jo od znotraj sili in žene prek ožjih ali ši-rjih lastnih meja na svetovni trg. »Prosto pet — trgovskim ladjam na vse strani morja!« — pravi Anglež, »Prosto pot tudi - mojim!« pravi Nemec! »Razmaknite se bosporske skale, raztegnite se darda-nelske pečinef« vzdihuje stoletja - Rus. In tako zremo danes velika n s k o krvavo igro za posest morja. Sredozemsko morje je bilo od nekdaj središče evropske kulture. Kolike važnosti je za vse države, ki leže ob njem, priča en sam pogled na zemljevid. Lahko trdimo, da se bijejo vsi današnji boji v prvi vrsti le za posest tega morja. Težišče bojev ni na suhi zemlji, ne na francoski dolgi fronti in ne na karpatsko poljsko pruski. Tudi boi podmorskih čolnov okrog Angležev ie pravzaprav bolj stranskega pomena. Dasi je pot po morski ožini med Calaisom in Doverom za Angleže, Francoze in Nemce ve! kanskega pomena .vendar je še večje vj/ resti posest gibraltarske ožine, sueškega prekopa in končno tudi — Bospora in Dardanel. Anglija je znala v svoji stoletni morski politiki pridobiti si najvažnejše točke ob poti v — obljubljeno deželo, Indijo Koromandijo, o kateri sanjajo pravljice vseh narodov. Gibraltar in Sueški prekop na nasprotni strani branita na tej poti prehod v Indijo. Zaprt sueški prekop — velikanska škoda vseh — Neangležev. Zato so boji med Turki in Angleži ob tem prekopu gotovo prvovrstnega pomena. Kreta, Ciper in Egipt so angleške straže ob vhodu in izhodu tega prekopa. Če izgube Angleži to posest, so zadeti v dno srca. Od tod podpora Nemcev, da bi skupno s Turki podrli angleško moč ob sueškem prekopu ter ga tako dobili za Turčijo in tem potem seve tudi zase. Kajti Nemčija ima že davno dograjen precejšen kos železnice po turški maloazijski zemlji. Sezidati si je hotela pravočasno preko turške posesti do Bagdada železniško pot, ki bi po suhem naravnost vezala Carigrad s Perzijskim zalivom. Kaj je nameravala in namerava Nemčija s to svojo železnico, to pripoveduje do podrobnosti Karol v. \Voisterstetten v svojih dveh prezanimivih brošurah »Ber-lin-Bagdad« ter »Ncirdkap-Bagdad«, kjer propoveduje, da se mora osnovati velika zveza med Nemčijo, Avstrijo, Rumunijo, Bolgarijo in Turčijo. Ta zveza naj bi bila protiutež proti Veliki Rusiji in Veliki Angliji. Kajti namen »svetovne vojske da je prav ta, da se pojasni razmerje med Srednjo Evropo in Rusijo. Zato pa je nujno treba proti nji odpornega jezu, ki mora segati od severnega rta do Črnega morja in dalje do Kavkaza in Perzijskega zaliva. Na ta način bi dobila Nemčija prosto pot do Perzijskega morja in po njem zvezo z Indijo in vso ostalo Azijo in sicer naravnost po železnici od Berlina preko Čari-grada do Bagdada, ki leži ob Perzijskem zalivu. Ako se posreči Nemčiji in Avstriji premagati Rusijo in Anglijo, potem dobi Nemčija davno zaželjetio pot do - Indije Koromandije. In to prvič po morju mimo angleške in francoske obale pri Calaisu in Doveru, dalje mimo Gibraltarja in sueškega prekopa; drugič po velikanski železniški zvezi od Berlina preko Dunaja, Budimpešte in Carigrada do Bagdada. Kdor s tega vidika motri ves svetovni ples, bo tudi spoznal, kako prav so imeli nemški listi v Avstriji in Nemčiji, če so ob balkanski vojski napovedovali za bližnjo bodočnost svetovno vojsko radi posesti Carigrada in z njim Male Azije do Perzijskega zaliva. Napoved je postala prekmalu bridka resnica: ne na azijskih, pač pa na poljskih in francosko-belgijskih tleh ter v morski »lamanški« ožini in ob Dardanelah se 'bije odločitev v vprašanju, kdo bo vladar Male Azije in Sredozemskega morja: Ali velikanska zveza držav Srednje Evrope ali pa Anglija in Rusija. S tega vidika tudi vse drugače zvene besede ministerskega predsednika v ruski dumi, češ, da se dviguje ob Črnem Morju in pred vrati Carigrada sijajna bodočnost Rusije. Vse drugače tudi doni pomen Sa-zanovih besed, ki jih je izgovoril pred ruskimi poslanci v dumi dne 25. febr.: »da, b o j s T u r č i j o približuje Rusijo k n jene m u smotru, p riti do odprtega m o r j a.« Ključ do morja pa leži v Bosporu in dardianelski ožini. Ni se torej čuditi, če ie Rusija že od davna tuhtala, kako bi ga izbila Turčiji in Evropi iz rok ter spravila v svojo Odeso ob obali Črnega morja. Ogrski politik, grof Andrassy, pravi (N. Fr. Pr. 28. febr.), da mora imeti ali Rusija sama ali pa država, ki zase ni dovolj močna, ta ključ do ruske države in v Sredozemsko morje. »Nemogoče je, da bi Rusija zavrgla pc morebitni zmagi uspeh, ki je z ruskega vidika najbližji med vsemi in ki je bil vedno končni smoter ruske politike.« Poznavatelj vshodne evropske zgodovine na dunajskem vseučilišču dr. Nebersberger pa celo trdi (N. Fr. Pr. 2. t. m.), da bo sedanje zasedanje ruske dume najboljši dokaz, kako dolgo je Rusija pripravljala vojsko radi bosporskih in d a r d a n e 1 s k i h ožin. Pomen teh ožin je bi! svoj čas izborno označil ob rimski vojski italijanski državnik Cavour: »Če postane Rusija gospodar Carigrada, postane tudi gospodar Sredozemskega morja. Postala bi namreč na ta način neomejeni vladar največjega zaprtega morja, ki se sploh nahaja na svetu, namreč Črnega morja. Črno morje bi tako postalo pravo rusko morje. In če je to morje v lasti sedemdeset miljonskega naroda (danes 170 milj.), potem bi vkrat-kern postalo največji arzenal sveta, ki bi se mu ne mogle vihrati vse druge pomorske sile.« Resnica je, kar piše neki dun. list; »Ruska posest Črnega morja, Carigrada in morskih ožin bi premaknila vse razmerje sil v Sredozemskem morju. To bi bil tak dogodek, da bi ga morali šteti med najvažnejše posledice sedanje svetovne vojske. Ako bi se družila pritisku, ki ga že zdaj povzroča velikanska masa ruske države na Evropsko celino, še moč velikega ruskega brodovja v Sredozemskem morju, potem bi Evropa in posebno obrežne države v Sredozemskem morju stale pred dejstvom, ki bi imel nedogleden v-pliv na njihovo bodočnost. Železna potreba bi silila, da bi se izvršilo druženje držav ne glede želje, razpoloženje in preteklost pc razmerju do te velikanske premembe v razvoju Evrope in Azije. V primeri z dosedanjimi načrti trojnega sporazuma je vse drugo, kar more razburjati nevtralne, skoro stranska reč.. Car more na suhem postaviti na noge armado mnogih miljo-nov. In ravnokar doživljamo, da postopajo po grozni morilni bitki ob mazurskih jezerih na isti pruski meji zopet sile, ki jili označuje poročilo nemškega glavnega vojnega stana za številno premočne. Mislimo si tak pritisek mas v Črnem morju, v morskih ožinah in v Sredozemskem morju. Mislimo si, da bi se pritisek na suhem pomnožil še s takim na morju. Ni dvoma potem, da bi m o r a 1 e n e v t r a 1-n e države, v s 1 e d take politične in vojaške n e z a s 1 i š a n o s t i popolnoma p r e m e n i t i svojo politiko. Kajti nemogoče je še resno govoriti o politični nevtralnosti v tem zmi-slu, da se vojska ne tiče večine dežel in da ni ogrožena njihova bodočnost, to danes po bombardiranju Dardanel, po očitni proglasitvi cilja v ruski politiki in po podpori Anglije in Francije.« Bombardiranje Dardanel od 25. febr. dalje je s tem dovolj označeno. Vprašanje je le, če se posreči združeni angleški in francoski mornarici preriti se do Carigra-ga. Akoi se, potem bo bržkone Rusija »srečni posestnik« ključa do morja in prej &li slej tudi do — Indije po suhem in po morju. Greyeva izjava v angleški zbornici, da A n g 1 i j a s prijaznostjo pozdravlja S a z a nove besede o usodi Carigrada, je prvo največje politično dejstvo. Drugo pa bi sledilo zmagi: zmagala bi smer Petrograd - Carigrad - Bagdad. S tem pa bi bila črtana ona Berlin -Carigrad - Bagdad. Človeku zastajajo misli ob dogodkih v — Dardanelah. Zgodovina je sodnica. Ali se odloči ob Dardanelah ali v Karpatih ali ob Varšavi ali na Francoskem? Vemo, da je bilo začetkoma vojske postavljeno načelo, da pade odločitev na suhem. Položaj je resen. »Politični krogi vseh bojnih taborov v Evropi zro danes proti Carigradu in Rimu«; pravi Beri. Tagbl. I. t. m. — Svetovna vojska. Silni boji naših čet z Rusi. Zadnjič smo poročali o uspešnem našem prodiranju v vzhodni Galiciji proti Stanislavu, l am so se Rusi ustavili in začel se je nov boj. Rusi so čutili, da je naj-brže izgubljena za nje cela Galicija, če so tu vrženi nazaj. Pritegnili so zato velikanske sile čet na Stanislav in začeli naše napadati. Sedaj se tu vrši boj z vso silovitostjo. Po poročilih listov ni pričakovati. da bi bil ta boj kmalu končan, ker sta se oba sovražnika dobro utrdila. Tudi na ostalih delih naše fronte se bijejo sedaj hudi boji. Naše čete stoje povsod na gališkem ozemlju, izvzemši pri Dukli, kjer se naši le branijo. Vendar tudi tu naše čete .s posameznimi napadi mečejo Ruse iz njih postojank. Rusi v Tarnovu. Zanimivo je, kako so Rusi zasedli Tarnov ob Dunajcu, ki ga zdaj naši obstreljujejo. Rusi so zasedli Tarnov 11. novembra. Najprej so prišle kožaške in konjeniške prednje straže. Kozaki so Židom kradli denar in ure. Od župana dr. Terti-la so zahtevali, naj uradno pozdravi ruske generale pred vrati Tarnova. Zupan je to odklonil. Kmalu so v mesto prikorakale glavne ruske čete. V predmestjih in v mestu so oplenili nekoliko židovskih trgovin, ki so bile vsled bega gospodarjev zaprte. Odprtim trgovinam so prizanašali. Ruske čete so napravile splošno dober vtisk; o-blečene so bile prav dobro. Vmes je bilo nekoliko poljski!] vojakov in častnikov, ki so se prijazno pogovarjali s prebivalci. Poveljnik ruskih čet, general Helmie-ki, se je nastanil v podružnici avstro-ogr-ske banke. Od župana je zahteval, da mesto v treh dneh zgradi most čez Bialo, katerega so Avstrijci razstrelili, ter da temeljito očisti vse vojašnice in bolnišnice. Mesto je to izpolnilo. V treh dneh je bil most gotov. Par dni pozneje je došel v mesto ruski maršal Radko Dimitrijev. Prva večja senzacija za meščane je bilo uničenje vseh zalog alkohola. V Tarnovu je velika Schwanenfeldova tovarna žganja in likerjev. Po ukazu ruskega poveljstva so vse zaloge izlili na ulice. Ista usoda je zadela tudi druge lastnike alkohola. Alkoholne pijače so zares v potokili tekle po mestnih ulicah in kanalih. Bilo Je nekoliko smešnih prizorov. Ruski vojaki in domači ljubitelji alkohola so padali na tla in srkali priljubljeno jim pijačo, ki je ozračje napolnjevala s svojim vonjem. Vojaki so stregli pijačo v steklenice in lonce. Natrkani ruski vojaki so pili bratovščino z domačimi sumljivimi elementi ter se z njimi poljubljali. I ako so jemali slovo od alkohola, lo so bili prizori! Rusi v Galiciji zelo zatirajo katoli-čanstvo in povsod agitirajo za pravoslavje. ftfled Nemci in Husi. Za umikajočimi se Rusi v vzh. Prusiji so Nemci drli z veliko silo naprej. V naskoku so vzeli utrjeno rusko mesto Praš-niš. Tam so vjeli 15.000 Rusov, 20 topov in 'zalogo str. pušk. Toda Rusi so z nepričakovano silo udarili nazaj, vsled cesar so Nemci zapustili Prašniš. Poročila pravijo da je pričakovati hude bitke pn Plocku. Pač pa so Nemci pri Avgustovu odbili ruske napade. fifa morju. 0 Nemški podmorski čolni se živahno gibljejo. Meseca januarja je bilo potopljenih 41 angl.parnikov.Od IN. febr. so nemški podmorski čolni potopili 26 angleških parnikov. Potopljena sta dva parnika z vojaštvom iti 2 križariti. Ob čiuogoi- ski obali se je potopil en francoski torpe-dolovec. Potopljen je tudi en nemški podmorski čoln dne 22. febr. Na Balkanu. Francoski general Pau je obiska! Srbijo, bil je na Bolgarskem, v Solunu, Bukarešti! in je sedaj v Petrogradu. To je zelo zanimivo dejstvo, ki da mnogo misliti. Rusija, Francija in Anglija se zelo prizadevajo, pridobiti na svojo stran nevtralne balkanske države. Boj za Dardanele. Angleško-francosko brodovje že več ko en teden s strašno silo obstreljuje močno utrjeno morsko ožino Dardanele, ki zapirajo pot v Carigrad. Boja se udeležuje 60 bojnih ladij. Na drugi strani pa imajo Rusi, kakor poročajo laški listi, pripravljenih 100.000 mož v Odesi, da udarijo na Carigrad. Francozi in Angleži so po svojih poročilih osvojili že več utrdb in izkrcali tam vojake. Turki pa poročajo, da so oni vse take poskuse odbili. Francosko-an-gleško brodovje obstreljuje tudi zaliv Se-ros in tudi tam skušajo izkrcati vojafce. Sedaj se torej največji boj bije za Carigrad. Rusi že davno hrepene po njem. Ali se jim sedaj njih želje vresničijo? Več o tem pove naš današnji članek. Politične vesti. Resen spor med Kitajci in Japonci. Poročali smo že, da hoče Japonska to priliko porabiti in si dobiti nadvlado nad Kitajsko. Izprva so bili Rusi in Francozi za Japonske zahteve vneti. Amerika pa je odločno nastopila proti. Japonska je izjavila, da ne trpi vmešavanja in je začeia mobilizirati. Zasedla je že nekaj kitajskih mest. Sedaj so se pa Rusi, Francozi in Angleži premislili in izjavljajo, da so japonske zahteve pretirane. Zdi se, da se bo sedaj Japonska umaknila. — Japonska nevarnost je res že tako velika, da se je Evropa lahko boji. Gorje Evropi, če Japonci podvržejo ogromno Kitajsko in jo organizirajo. Italijanska uganka. V Italiji so se na nekem zborovanje v Emiliji Reggio stepli pristaši vojske in miru. Nastopiti je moralo orožništvo in vojaštvo, ki je streljalo. Ti dogodki so se potem obravnavali v drž. zboru. Min. predsednik je rekel, da vlada ne trpi nobenih zborovanj. Nato je rekel: »Ne vem, če bo Italija prisiljena, iti v boj. Ce pa se to zgodi, tedaj bo cel italijanski narod stal kot en mož.« Toibesede so vzbudile veliko navdušenje v Italiji, drugod pa mnogo pozornosti. — Sploh je vsa zadeva precej skrivnostna. V dokaz naj navedemo naslednje poročilo iz Rima, ki je imela dunajska »N. Freue Presse«. R i m, 27. februarja. Napad na Darda-nelsko ožino zasledujejo vsi politični krogi z največjo napetostjo. Kakor izjavlja neko angleško poročilo sodi trojni sporazum baje zelo pomirljivo o dalekosežnosti te akcije. To poročilo ima najbrž namen sprijazniti in ublažiti javno razpoloženje. V merodajnih krogih se resničnost te vesti ne potrjuje, a tudi ne zanikuje. Albanija. Tu se sedaj bore Srbi z Albanci. Essad paša se pogaja s Srbi, albanski rodovi se upirajo temu. Ker Srbija ne zamore vsega gibanja obvladati, je baje Grški ponudila Bitolj. Ker pa Bolgarska trdi, da leži Bitolj v onem delu Macedonije, kjer so Bolgari naseljeni, je nevarnost splošnega spopada velika. — Zdi se, da triplententa (Rusija, Anglija, Francija) hoče napraviti slogo med Balkanci. Zato je tja potoval tudi general Pau. Baje je Rumunija pripravljena Bolgarski nekaj odstopila. ___ Preskrba z živili na Goriškem. Deželna komisija za preskrbo z živili ji v soboto imela svojo sejo. Razpravljali so o predlogu goriških trgovcev za povi-šanje cen nekaterih živil. Komisija je sklenila povišati cene fižolu od 80 v na 88 vinarjev s 1 a n i n i od 3.30 K na 3.60 K, olju od K 1.60 nn K 1.80, surovemu ma s I u K 3 , maslu K 3.80. - Drugih povišanj komisija ni dovolila, cene jecino nu, koruzi, testeninam in masti ostanejo stare. Razpravljalo se je o razprodaji testenin iz Italije, otrobov, moke, o nakupu koruze in krompirja ter o mešanju moke. Komisija je sklenila nakupiti 3000 kvintalov testenin za deželo, ki se bodo oddalevprodajo trgovem. Zasebnikom se bodo oddajali le polni zaboji. Cene za drobno razprodajo določi deželni odbor. Med tem pa — tako naznanja dež. odbor je do šlo že več vagonov koruze in krompirja. Kdor hoče naročiti, naj se zglasi pri deželnem kmetijskem uradu. Koruzna moka se bo prodajala po 44 v kilo, krompir pa po 14 K kvintal. Moka se bo v prihodnje dobivala tudi pri goriških trgovcih. Važno za naše kmetovalce. Kako bodo obdelana naša polja in vinogradi, če ne bo delavcev? To vprašanje postaja za našega kmeta dan za dnem bolj pereče. Lepo pomladno vreme vabi in kliče, polja in vinogradi čakajo delavnih rok, ki bi jih obdelala a teh ni. Kaj bo, če ostane zemlja neobdelana? Kaj nas čaka potem? To so vprašanja, ki ne zanimajo le našega kmeta, ampak morajo zanimati tudi državnike. Naši poslanci, ki so se setavili v Ljubljani, so temeljito pretresavali to perečo zadevo in so storili tudi sklepe, ki so važni. — Tudi »Zveza furlanskih zadrug« v Gorici se je pečala s tem vprašanjem. E-nako se v tej stvari gibljejo južno-tiroi-ski kmetje. Nekateri so predlagali, naj bi se vcjne vjetnike dobilo za to delo. Toda to vprašanje je težko. Prvič voj. oblast ne dovoli manj ko 30 vojnih vjetnikov skupaj. Dalje pa smo tu nekoliko preblizu meje. Glavni razlog pa je ta, da je obdelovanje naše zemlje tako, da bi nam z neveščimi vjetniki ne bilo nič pomagano. Vojne u-jetnike se bo lahko rabilo za zgradbe cest, vodovodov, melioracije i. t. d., a za naše poljedelstvo so nerabni. Drugi — to so glasovi tridentinskih kmetov — pravijo, naj bi se dobilo delavce iz Italije. To je sicer prav, a iz umljivih razlogov ne bo šlo. Kaj storiti? Edina rešitev je ta: Nemčija je že 15. sept. lanskega leta določila, da bodo črnovojniki dobili dopust, da bodo lahko obdelali svoja zemljišča. Ce je to v Nemčiji mogoče, bo tudi pri nas. Vojaška oblast bo morala misliti na to in črno-vcjnikom dati dopuste v ta namen, saj se jih lahko vsak hip pokliče nazaj. To je edina mogoča rešitev tega težkega vprašanja. Obdelanje naše zemlje danes ni več samo v interesu našega kmeta, ampak to je tudi interes naše vojne sile. K gorenjim izvajanjem pa dodajamo še to-le v dopolnilo: Načelnik kluba naših poslancev na Dunaju dr. K o r oi š e c jevtejzadeviže posredoval pri vladi in je dobil zagotovilo, da bo vlada takoj poslala na dopust one črnovojnike, ki niso v fronti, kakor hitro se začne poljsko delo. Vlada mu je tudi obljubila, da vjetnike v skupinah po 30 mož da tudi na razpolago kmečkemu delu. Dunaj, 3. marca. Uradno poročajo, da je vojaška uprava sklenila z ozirom na važnost pomladne setve poslati na 14 dnevni dopust one kmečke vojake, ki niso v fronti, n. pr. ozdravele ranjence, one pri kadrih i. t. d. V prvi vrsti bodo deležni te dobrote gospodarji, potem pa tudi kmečki posli. (Več bomo poročali prihodnjič, ker smo to razveseljivo vest dobili v zadnjem hipu. Op. ur.). fJabor črnovojnikov od 37 do 42 leta. Te dui se razglasi razglas, da se morajo 37 do 42-letui črnovojniški zavezanci podvreči pregledu. V poštev prihajajo v letih od 1873. do vštetega 1877. rojeni črnovojniški zavezanci, ki so jih pri naboru ali poznejšem pregledu spoznali za nesposobne za orožje ali jili do 31. julija 1914. I. potom superarbitracije odpustili iz skupne armade, vojne mornarice, domobranstva ali orožništva, potem oni, ki se zaradi časa, v katerem so si pridobili avstrijsko ali ogrsko državljanstvo ali deželno pristojnost v Bosni in Hercegovini, niso morali več podvreči naboru. Ozna-čenci se morajo od dneva razglasitve do 20. marca prijaviti pri občinskem uradu svojega bivališča s potrebnimi listinami (krstni listom ali domovnico, rojstnim listom, delavsko ali službeno knjižico), nakar dobe črnovojniško izkaznico. Pregled se bo vršil od 6. aprila do 6. majnika. ŠIRITF. ,.N0VI ČASl“ Novice. Ponavnajte naročnino; Zadnji čas je, da poravnate naročnino za 1. 1915 vsi oni, ki je še niste! Cesar o zvestobi Hrvatov. Splitskemu »Našemu Jedinstvu« poroča dr. L. D. z Dunaja: Danes vam poročam, kar bo razveselilo vse dobre rodoljube, da se cesar vedno, kadar se mu spomnijo hrvat-ski polki, nasmehne z izrazom največjega zadovoljstva in nato doba najrajše, a slišali so ga večkrat: »Moji n a j z v e s t e j -ši Hrvati!«- »Najzvestejši!« Cesar izgleda zelo dobro, zadnji čas je posebno dobro razpoložen, vedno svež. Vojskovanje zasleduje do najmanjših posameznosti. — Obdelovanje zemlje v goriški okolici: Dne 25. februarja se je začelo obdelovanje zemlje v goriški okolici, to je sejanje graha in saditev krompirja. V pondeljek je vreme zopet strašilo. Vse je kazalo, da dobimo dež, ki ustavi ravno zapričeto delo. Po vsem polju od Solkana do brega vl-pave, in tudi zadnje vasi spodnjega Krasa je mrgolelo kmetov. Zaposleni so bili pri delu vsi vozovi in živina. S strahom se je vse oziralo na grozeče oblake. Torek pa nam je, hvala Bogu, prinesel najlepše vreme, ki traja dalje. Saditev zgodnjih pridelkov letos gotovo zanima vso javnost, drugače kakor druga leta, zaradi grozečega pomanjkanja živil. No, če ne bo drugače, grah in krompir je tudi sko-ro zadosten živež. Skupaj menda vsebujeta vse redilne snovi. Grah se prideluje tu od polovice maja dalje; krompir pa z začetkom junija dalje. Grah je že ves posejan. Za saditev krompirja pa nam je treba skoro celi marec lepega vremena. Do vštevši današnjega dne 4. marca ]e vsajenega krompirja za pridelek okoli 2 0 0 vagonov, torej že za prvo silo zgodnjega pridelka. Oče in sin odiikevana. Meseca decembra je bil odlikovan na bojišču sin podpredsednika drž. zbora viteza Pogačnika g. Branko vitez Pogačnik. Sedaj pa je odlikovan za svojo hrabrost tudi oče g. Jožef vitez Pogačnik, ki se je kot stotnik boril na srbskem bojišču. Odlikovanja. Srebrno svetinjo za hrabrost 1. vrste so dobili od 17. pešpolka: četovodja Al. Kikel, desetnik Štefan Peternel, Miha Štrukelj, Jakob' Kuk. Od 97. pešpolka: četovodje Jurij Gašparič, Viktor Kralj, Jož. Rutar, Ludvik Volarič, desetnika Al. Gorkič, Edvard Križman, poddesetnik Ivan Krapež. Od dragonskega polka 5: četovodja Leop. Filipič; — Od 8. top. polka kanonir Anton Bensa. — Od 20. lov. bat. podlovec Ant. Fon. — Srebrno svetinjo za hrabrost 2. vrste so dobili: Od 20. lov. bat lovec Vinc. Hu-lhar. Od 17. pešpolka: desetnik Franc^Ja-zbec, pešci Ivan Bolko, Jak. Černe, Stefan Slejko, Franc Remec. — Od 47. pešpolka: pešec Franc Mašera. Od 87. pešpolka pešec Avgust Vodopivec. — Od 97. pešpolka: četovodja Ivan Piščanc, desetnik Ivan Šepic, pešci Miha Colja, Ivan Furlan, Jož. Peršič, Ant Požar. — Od 7. lov. bat. Ivan Petrič, rač. podčastnik. — Od 8. lov. bat. četovodja Sirnon Vulc, Franc Sušič. Jakob Cernic, Jož. Markovič, Ivan Nemec, Jož. Trošt. — Od 8. top. polka četovodja: Jož. Škerk, p. Franc Kralj. Z zlato in srebrno hrabrostno svetinjo odlikovani dornberški Orel. Bivši član dornberškega Orla Alojzij Lisjak iz Za-lcšč je služil pri 97. pešpolku ter se udeležil pohoda v Albanijo. Tam si je prislužil srebrno svetinjo za hrabrost. Ko ie izbruhnila vojska, je bil oni oddelek prideljen 87. pešpolku. Lisjak se je kot četovodja u-deležil bojev s Srbi in se tako junaško boril, da je bil povišan za narednika in je dobil'za svojo hrabrost zlato svetinjo. Ce ga Bog pripelje nazaj živega, bo od srebrne svetinje dobival K 7.50 na mesec, od zlaje pa K 30.— na mesec, torej skupno K 450 na leto za celo življenje. To je silno redko odlikovanje in naš vrli rojak je lahko ponosen nanje. Nabirainica darov voj. oskrb. urada za slov. del dežele v Gorici nujno pričakuje prispevkov za vojake, kei sicci n e b o in o g o č e postreči niti enemu v p oklican c u več. In teli je zelo mnogo, ki prosijo podpore. Darujte gorske čevlje za vojake! Nabirainica darov vojno oskrbovalnega urada /a slovenski del dežele v Goric, (Gosposka ulica (») razpošilja naslednjo prošnjo- Podpisana slovenska nahiralmca se ‘ ( nhrača na slovensko javnost z is- kreno prošnjo. Našim vojakom, posebno 0„ini ki sc bore v goratem karpatskem nzemliu primanjkuje gorskih čevljev. Zato se je e. in kr. vojno oskrbovalni urad obrnil tudi na našo nabiralnico, naj bi zbirala gorske čevlje, tudi že nošene, da se pošljejo našim vojakom na fronto. Uljudno prosimo, zbirajte po možnosti take gois