Razne stvari. (Izjava.) Slov. in hrv. poslanei, ki so izstopili iz »kluba konservativcev«, izdali so izjavo, v kateri govorijo o svojih namenih, ali mi ne moremo njih izjave prinesti že v tej številki, ker nam primanjkuje za njo prostora. (Slavnost.) Vransko je obhajalo dne 19. in 20. novembra svojo 251etnico t. j. odkar uživa pravico »dež. trgov«. V nedeljo večer je bila razsvetljava v trgu, v ponedeljek pa slovesna služba božja in zvečer svečanostni obed v Šentakovi gostilni. Gosp. nadučitejj Mcglič je razlagal v tem zgodovino trga, župan g. Šventner pa je slavil po dolžjem govoru Nj. veličanstvo svitlega cesarja. (Gastitka.) Novi minister za trgovino, grof (iundakar "VVurmbrand, je dobil te dni častitko iz Konjic pa tudi iz Pekla. Sreča za g. ministra, da še živi v tem peklu vsaj nekaj nemškutarjev! (Zdravništvo.) V soboto, dne 2. decembra, preteče že 25 let, odkar je o. Emanuvel Leitner, provincijal usmiljenih bratov v Gradcu, zdravnik in v resnici »usmiljeni brat« bolnikov. (Deželni zbori) skličejo se, kolikor se sodi sedaj, za dne 28. decembra na kratko posvelovanje. (Oskrunjenje cerkve.) Iz Trsta so trije laški mladeniči, vsi mladi gospodje, prišli poleti na kmete ter so »za šalo« lučali kamenje v neko kapelo ob cesti. Za to pa so dobili sedaj pri c. kr. sodniji easa za premišljevanje od 4 do 6 tednov. (Biserna poroka.) V ponedeljek, dne 21. novembra je bila pri Šentilju pod Turjakom biserna poroka očeta in matere Frerer. Gostovanja, pod vodstvom g. ravnalelja Schiffenniiller-ja, se je udeležilo čez 100 gostov in se je obneslo jako živahno. Starčka, ki štejeta vkup 162 ,let, sta še za svoja leta trdna. (Osebne vesti.) Gosp. J. Koniček, c. kr. glavni davkar v Mariboru, je stopil v pokoj in njegove posle prevzame g. A. Rohrer, c. kr. davkar v Brežicah. — Gospod .lanez Šumenjak pride za kontrolorja k c. kr. davkariji v Gorajem gradu; Rajko Mali v Šoštanj in Ferdo Klobasa v Kozje. (Dijaški kuhinji) v Mariboru je darovala visokorodna grofinja Nugent na Hausenbacherju, pri Hočah, 10 in mil. prelat Fr. Kosar, stolni dekan v Mariboru, 5 gld. Bog plati! (Uela žena.) V noči 28. na 29. novembra je umrl naš rojak, dr. Gabrijel Malis, župnik v Strassenengel pri Gradci, za srčno kapjo. (Redko.) Po uradnih poroeilih ni sedaj po vsoj naši deželi od dne 27. novembra zapaziti pri živini nobene veeje bolezni. (Slov. slovstvo.) V KatoliSki tiskarni v Ljubljani¦ jo izdal stolni korar K. Kljun življenjepisne črtice svojega strijca, korarja Fr. Kraraerja. Poj. korar je sam opisal svoje življenje in ga bere človek prav lahko, ne brez vspodbujenja za-se. Gena je 60 kr. (Izseljenci.) Te dni je prišlo trislo izšeljencev iz Brazilijo nazaj v našo deželo, v resnici na beraSki palici. Ti torej niso našli sreče v novem svetu. (Mladina.) Pri Sv. Jožefu nad Kozjim je J. Radovšnik, 22 let stari hlapec, terjal v ponedcljek od svojega strija, Franca Perc, kmeta pri 63 letih, denarja ali ni ga dobil. Vsled tega je zabodel svoj nož strijcu kar v rebra, ta pa je njega na to podrl s stolom na tla, da je obležal. Oba pa so djali nazadnje pod ključe. (Kmetijsko bralno društvo) se je v Grižah pri Žalcu ustanovilo ter šteje že 59 udov. Predsednik je g. Jakob Janežič, v odboru pa so sami vrli, narodni možjc tako, da bode društvo lahko ognjišče narodnega življenja v prijazni dolini. (Nesreča.) Dne 13. novembra je prišla 2 leti stara hčerka Franca Goreean, posestnika v Soteski pri Novi cerkvi, preblizo kotla, v katerem se je kuhalo za svinje, in se je tako opekla, da je drugo jutro umrla. (Kose.) V naši državi se izdela največ in menda najboljših kos; vsako leto pride do 9 milj. kos in srpov na prodajo in za 2 do 3 milj. se jih proda v tuje države. (Šolstvo.) Okr. šolski svet v Celju je »Vahtenci« hudo na potu; najbolj pa jo boli, da okr. Solski svot obhaja svoje zborovanje, predno mu ona da za to svojo dovoljenje. Tudi to ji ni po volji, da Mnvricij Slallnor ni več šolski ogleda v Vojniku. (P r i k 1 a d a.) Ne samo okrajni zastop, tudi mestni zastop v Mariboru misli za prihodnje leto poviSati doklade na drž. davke. No človek, le plačuj, saj ti jemljeta denar prijatelja: liberalec in nemškutar naenkrat z obema rokama! (Duhovniške spremembe.) G. g. Al. Arzenšek, provizor na Ponikvi, ostane ondi nadalje za kaplana in č. g. Anton Lanjšič, kaplan na Kalobju, prevzame oskrbništvo župnije na Kalobju. (Liberalno gospodarstvo.) Glede na Vaš dopis od 12. okt. št. 41, str. 345 začenjajoč : »Liberalno gospodarstvo« in dokoncavši z »dokladah« prosimo z ozirora na tiskovnega zakona za sprejem sledeče poprave v Vaš § 19 cenjeni list: Ni res, da je okrajni zastop Mariborski v prctečenem letu 3400 gld. 20 kr. dolga napravil. V pojasnilo sledeče: Leta 1889 sklenil je okrajni zastop račun z 2899 gld. 26 Va kr. gotovila. V tem letu so se naravne oskrbovalne postaje otvorile in se je v proračun za leto 1890 znesek za ta zavod 1200 gld. v potrošek postavil, ker se še ni vedelo koliko da ta zavod okrajnemu zastopu na letu stane. Kot podpora od deželnega zaklada za oskrbovalne postaje se je v proračun 900 gld. postavilo. Z ozirom na račun od leta 1890 stale so pa oskrbovalne postaje v taistem letu 2090 gld. 781/, kr. Okrajni zastop dobil pa je od dežele samo 86 fl. 91V-2 kr. v povračilo. V taistem letu se pa tudi moralo zaradi ujm 3038 fl. liy2 kr. okrajnih priklad odpisati. Vsled večjih izdatkov za naravno oskrbovalnih postaj, kako za odpis okrajnih priklad sklepalo je leto 1890 račun z pomanjkanjem v znesku od 1701 gld. xj« kr. Ge ravno je okrajni zastop v seji predlog stavil: okrajni odbor naj poraanjkanje s poviševanjem okrajnih priklad poravna, tako je odbor vendar to opustil, misleč, prihodnjo leto bode za kmeta ugodneje. Leta 1891 so bili stroški za oskrbovalni zavod okrajnemu zastopu 2080 gld. 76 kr. znesli; od dežele dobil pa je zato samo 516 gld. 56 kr. podpore. Zaradi ujm v tem letu se je spet moglo 2545 gld. 481/, kr. okrajnih priklad odpisati, ravno tako je okrajni zastop zavoljo velike vode in plazov pri okrajnih cest večje stroske imel. Raeun okrajnega zastopa sklepal se je za leto z pomanjkanjem od 3326 gld. 201/., kr. Ker so posestniki omenjenega okraja skozi ujm že veliko škodo trpeli, tako je okrajni odbor za leto 1892 povikšavo okrajnih priklad opustil, mislee, leto 1892 bode se vendar na bolje vrglo. Leto 1892 žačelo je z pomanjkanjem od 3326 gld. 20V2 kr. gospodariti in je bilo za okraj kaj nesrečno. Velike ujme, posebno pa toča je na 4. septembra zvečer hudo razsajala. Zopet se je moral okrajne priklad zavoljo ujm i strupenoroso v znesku od 4337 gld. 33 kr. odpisati. Če ravno je okrajni odbor kolikor je bilo mogoče, štroške znižal, dorasko je po•nanjkanje vendarle koncem leta 1892 vsled večjih izdatkov in sicer to, zavoljo oskrbovalnih zavod i za odpis okrajnih priklad od leta 1890 v znesku na 3400 fl. 2072 kr. Da se pa pomanjkanje poravna, se je okrajni priklad od 6% na 8°/0 toraj za 2°/0 t. j. 2 kr. na 1 gld. povikšal. Torej znaša okrajni priklad, katerega okrajni zastop Mariborski za vzdrževanje cest, poljedelstva, za delo na vodi, siromaštvo, itd. potrebuje, na davčni goldinar 8 (osem) krajcarjev. Ker se pa leto 1893 za okraj Mariborski sme srečno imenovati, kajti ujme niso tako se bode tudi priklad 2 krajcarja povekšan, ložje plačal. Okrajni odbor Mariborski, dne 12. nov. 1893. D r. Johann Schmiderer, naeelnik.