Dolcnjíike Novice izlmjajo Tsalí édtrteli; ako : : je ta thin praznik, dan po))rej. : : Ceiia jiiii je sia cclo leto 5 K, za pol leta 2-.>0 K. Narocuiua na Nemčijo, Bosno iii tlriigc evropske di'ïave Knuěa '»-ijI) li, xa Ameriko (i"50 K. List ili oprlu^i pitUMiJejo iia[ir().j> V^e (iopisii, iiurof-iiino in oxtnttiiia 8pi'«j(ínia tisliariia J. Krajec nasi. Natrijev bisulfit žveplanje sodov. Natrijev bisuliit je bela, i)o Žveplejietii (Ivokisu to je p» plinu, ki se razvija iz goreĚega žvepla močno dišeča sol. Ce se pomeša ta sol v vino, se Žvcplov dvokis iz nje oprosli iii učinkuje na glivice v vinu enako, kakor Če vino napolnimo v zaŽveplan sod. Raba natrijevega bisulflta za Žve-platije vina je po vinskem zakonu iz leta 1907 »lovoljuna in se ga sme primešati obolelemu vinu najveć 5 gramov, to je pol (.leke na hektoliter (100 litrov) vina. Za zilravo vtiio, ki ga žveplamo le raditega, da postane bolj svetlo, bolj čisto in bolj stanovitno, zadostuje polovica tega, tedaj 2 do 3 g ('A tleke) na hektoliter vina, toraj uprav neznatna množina. Medtem ko je bila vaba natrijevega bisulfita za žveplanje vin^ že od prej znana in se je ta prah vporabljal zlasti pri rjavečib vinih, se doslej še ni rabH bisultit za žveplanje in ohranjevanje pra/.nib sodov, temveč so se prazni sodi vedno žveplali le z žveplom. Ker pa žvepla radi vojske z Italijo ni mogoie dobiti, je nujno ti'eba, da dobimo nadomestilo za žveplo tudi za žveplanje p.'-aznih sodov in kot tako prijioroca dvorni svetnik pleoi. Fortele, referent za vinarstvo v kmetijskem ministersivu, natrijev bisulfit.. Zakaj pi'azne sode žveplamo je, ali bi vsaj moralo biti, v obče znano, Ďe pustimo sod, iz katerega smo vino potočili, nezažveplan ležati, potem postane ali pust ali pa plesniv, ali pa, io ga ne pomijemo, cikast, ker se na njegovi notranji površini razpasejo razne škodljive glivice, ki sod na omenjen način pokvai'ijo. líadar potem v tak sod zopet natočimo vino ali mošt, dobi neprijeten duh po pustem lesu (dušek, bnmf), ali po plesnobi. Ta dub iz vijia odpraviti je zelo težko. Tosoda ki je ležala nepomita se lahko scika in naslednje vino se v takem sod« potem popolnoma pokvari. ïîato mora vsak razumen vinogradnik, gostilničar ali vinski trgovec vso pozornost obračati na svojo posodo. Sod, ko se ga je izpi'aznilo, je treba takoj dobro pomiti, da pride ves kalež in vsi ostanki vina iz njega. Nato pustimo sod poveznjen ali pa proti vratieam nagnjen nekaj dni odj)i'l, da ošabne. Kadar je sod osabnil, ga /ažveplaino in zabijemo in smo brez skrbi, da se dva do tri mesece gotovo ne more pokvariti. Po preteku tega Časa žveplanje ponovimo, Za žveplanje praznih sodov, da jih ohranimo pred pokvaijenjem, rabimo toiaj žveplo. Množina žvepla, ki ga [iioramo v soiiu sežgali, da je varen pred škodljivimi glivicami, se ravna po velikosti sodov in je pi'i manjših sodib na hektoliter vsebine večja kot pri velikih sodih, ker je tudi notranja i)ovršina sodov pri manjših sodih na hektoliter večja kot pri velikih. Do 5 ali 6 hI vsebine je treba sežgati v sodu 5 g ([>ol deke) Žvepla na vsak hektoliter. Za polovnjak (300 1) se rabi tedaj 15 g žvepla, za bariglo (6 hI) še enkrat toliko, to je liO g Žvepla za enkratno žveplanje. Za bariglo se rabi tedaj 5 tenkih ali dve debeli trščici žvepla. Za sod 10 hI zadostuje tudi Še toliko alt le malo veČ žvepla. Mesto žvepla rabitiio za ohi'anjevanje sodov pred pokvaijenjem lahko tudi natrijev bisulfit. Natrijev bisulfit se nanu'eč na zraku razkraja in iz njega se razvija isti dušljiv plin kot iz gorečega žvepla, to je žveplov dvokis. Ře hitreje se iz bi-sulfita razvije žveplov dvokis, Če ga polijemo a kako kislino. Kislina prepodi žveplov dvokis iz njegove spojine s sodikom, s kojim se satna spoji. Tako oproščen žveplov dvokis pa ne da rasti škodljivim glivicam v sodu in ga s tem obrani pred pokvaijenjem, Će nimatiio žvepla, rabimo tedaj za žveidanje sodov lahko tudi natrijev bisulfit in sicer na nasledtiji načiti. Pomit sod pustitito dva do tri dni osahniti. Potem raztopitiio v toliko vode, kolikor jej je t]'ino vlijemo v sod, sod zamašimo in ga sem |)a tja kotamo, da se ves les (doge in dnesi) znotraj z raztopino dobro poitiočijo. Pri velikih sodih, ki imajo vratica, rabimo pa natrijev bisulfit lahko na drug način. Skozi odprta vratica postavimo v sod kako porcelanasto ali lončeno skledčko, v to stresemo potrebno množino natrijevega bisuliita, jo polijemo s statijšano solno ali kako drugo kisliito in vratica bitro zapremo. Stanjšano soltio kislitio si prtpravitiio. Če v kozarec vode pomešamo eno žlico močne solne kisline, ki jo dobimo v lekarni ali drogeriji. Skledčka ostane do prihodnjega žveplanja v sodn. Po preteku dveh ali treh mesecev sod pri vehi odmašitiio in podtibamo i[i če ne diši več po žve-plovem (Ivokisu, žveplanje ponovimo. Kadar rabimo tak sod zopet za vino, ga nekaj dni prej odpremo, dobro večkrat z vodo pomijemo ali izlužimo in denemo lahko brez skrbi najiinejše vino noter. Natrijevega bisulfita se pri žveplanju praznih sodov rabi na vsak hektoliter vsebine Še etikrat toliko kot žvepla, toraj pri manjših sodili (do G Iti) po 10 g (po eno deko) na hektoliter, pri večjih sodih nekaj manj (po 8 g na hektoliter). Natrijev bisulfit se dobi pri ilrogistih, lekarnah in pri kmetijski družbi v Ljub-Ijain". Hraniti se ga mora v dobro zaprti posodi, najbolje v dobro zamašeni steklenici s širokim grlotn, ker se na zraku hitro razdiSi in nima potetn več tistega učinka, kot sveži. Sredstvo je cenejše kot. žveplo, B. Skalický. Zborovanje zaupnikov Sloven, ljudske stranke. v Ljubljani, dne 27. decembra 1917. (Po Slovencu.) IV. Stališče stranke. Žitptiik Val. Zabj'et: Velecenjeni zbiu'ovalci ! — Kadarkoli zaključujem letne račune jtri domači Rajf-Krekovi iiranilnici, občiidujeiti soliden in zdrav ustroj denarnih zadrug: vse napake, ki sem jih satu ali so jih naredili moji sotrudniki tekom poslovnega leta, vedé ali nevedé, pridejo sedaj na dan kar same od sebe, pokažejo se in odleté, potem še-le moreš napraviti čisti račun ter mirnega in pogutiinega srca stopiti v novo poslovno leto, na novo delo! Tak proces, se tiii zdi, se je letos izvršil z našo Slovensko ljudsko stranko. Že nekaj let sem smo vsi — prav vsi čutili, da pri naši veliki politični zadrugi nekaj ni prav, drug drugemu smo tožili o napakah, ki so ae zajedle v ta organizem, želeli smo, da se napravi retiiedura, a nikoli se nismo mogli zediniti, kako to napraviti. Lansko leto smo že začeli in tudi letos smo že parkrat biteli v Ljubljano odpravljat to bolehnost, pa ni šlo in ni šlo, s strahom smo pričakovali operacijo, težk« operacije. Ali hvala Bogu tisočkrat— operacije ni bilo treba. — Slov, ljudska stranka — ta velika politična naša zadruga — je bila Še toliko zdrava in solidna, itnela je š« toliko zdrave sile v sebi, da je sama od sebe prisilila napake, da so se pokazale in se — odpravile. (Živahno odobi'avanje.) Zdrav, svež veter je potegtiil po deželi — završalo je, mogočno drevo se j« zmajalo, a padlo ni, podrlo se ni: Slov. ljudska stranka stoji danes pred nami pomlajena, pi'cnovljena. (Burno odobravanje.) Enega pa ne smemo prezreti : Kosem pri hranilnici napravil čisto bilanco, napravim tttdi trden sklep, lia se bom v prihodnjem j)oslovnem letu skrbno ogibal vseh teb napak, ki so se pokazale; napravim tudi načrt, kako se izogniti tetii napakam, načrt, kako delati, da bo hranilnica v prihodnje kar mogoče brez graje fttnkcijonirala v blagor vsem zadriigatjem. Tako bodi tudi stališče naše prenovljene Sloven, ljudske stranke. Trden sklep in načrt stjio napravili s statutom, ki smo ga ravnokar sklenili in odobrili. Ne pozabimo na napake, ki so se. tekotii let vgnezdile v Slovensko ljudsko stranko in čuvajmo, da se vtiovtč ne zajedo in ne oslabe tega organizma. ~ Čisto napačno bi bilo, če bi se SloT. Ijirdska stranka zavzela samo za en stan, vse dritge pa bi poiinila v stran. Sloven, ljudska sti'anka ne more, in ne sme biti stranka duhovnikov, ne uradnikov, ne kmeta, ne delavca, ne obrtnika in ne in-duatrijca, temveč je in mora ostati ljudska stranka, v kateri imajo prostora vsi sloji Doneski k zgodovini Bele Krajine. Leopold Pođlogar. (Dalje. 1.) Krščanstvo jc seveda v prvib stoletjih počasi napredovalo. Izvojevati je moralo hud boj s poganstvom, ki je bilo med vojaštvom močno vkoi'eniujiino. A pomisliti je treba, da so krščeni Rimljani potem, ko se je začelo krvavo preganjanje, zapuščali svoja domovja in se selili v rimske provincije. Vlada jim selitve ni branila, ker je zftl« jjodpirala naseljevanje podjarmljenih pokrajin. Ti izseljenci so bili prvi krščanski misijonarji po naših krajih. Zidale so se jirve kapelice in cerkvice na čast sv, nitiČenceiti, V te so se shajali brez skrbi. Vojaške posadke so bile sc-stavljene večinoma iz veterancev, d{)sUiženih vojakov, katerih mnogi so se bili že oklenili nove vere, vere v ICriž. Da so se častili tudi rimski, bogovi na naših tleh, nam pričajo altarji, katerih ČeŠČenjc .se je šij'ilo po Italiji in po pokrajinah še-le v tretjem in četrtem stoletju. Žal, da so divji vibatji poztiejših časov le preîîitro zamorili nadebudtio setev naitkov sv. vere, V straštiib valovih ljudskega preseljevanja so izginili domala vsi sledovi predrimskega bivanja in tudi rimskega, kakor tudi njih gospodarskega de-lovatija. IIÍ. Rimski spomeniki. Ohranjenih je vetidar poleg ritiiskih cest še več drugih sledov rimskega bivanja v Beli Krajini. Rimski grobovi se nahajajo povsod ob (Jinenjenih cestnih zvezah, najbolj pogosto seveda- ob prej navedenih pražgodo-vinskih stanovanjih in gradiščih. Loka za Črnomljem je bila ritiiska naselbina. Zi-dovja, kanali in ostanki kopališč se jioznajo prav jasno na pare. št. 1106. na Řvajgeijevi njivi in tudi na Gi'cgoriČevi ter Jertiianovi. V jen tuestnega milna v Črnomlju je vzidan spotiiinski katuen Apuleje Rtifiiie. Pročelje tega kamna je vzidano na Župnijskem vrtti v podnožje zidanega stoliiiča, na katerega je pritrjena vrtna ograja, Drugi kamen se nahaja na stopnjicab, ki vodijo v stolp cerkve sv. Duba, tretji katuen je vzidan v ognjišče h. štev. 10. v Loki. Ta kamen je zanimiv, ker se vidijo na ohranjenem delu simboli solnčnega boga SUtra: kača in škorpijon. Verjetno je, da je to del poganskega altarja, posvečenega Mitru. V Gradaeu se nahajata pri vbodu na grajski vrt dva rimska napisana kamna. Prvi nosi napis: Sex. Caes. Provin, (lialis. Et. Caes. M. Axima V. F. S. Sklesan je iz temnega apnenca (dolg 130 cm, širok 6Gcm) Napis berejo tako: Sextus Caesius (Caesianns) Provincialis et Oaesia Maxima vi vi fecerunt sibi. — Sekst Cezij in Cezija Maksima, rimska naseljenca, sta si postavila ta spomenik Še ob življenju. Drugi kamen (ISOctn, 70 cm) itosi le malo črk prvotnega napisa: .....cn. .....VI. ..... NA. Nad črkami je trikotni podstrešek s solnčnim ali mesečnitn sipom (ščipoui) in človeškim obrazom. Na vsaki slratii stoji vaza s ptičko. Vsako stran trikotnega pod-Etreška je pO eden delfin. Ta riba je bila pri iiaganskih Rimljanih stalni prilastek Tiiorskega boga Neptuna. Najzainivejši ohraiiek iz rimske dobe je oni v Judovju nad vasjo Rožanec v Petrovski občini iti črtiomeljski župniji. V živo skalo je vsekan napis in relijefna podoba, ki nam predočuje versko obbajanje Mitrovťga češčeiija, Di;l skale, ki ga za-vzejiia nadpis in podoba, mei'i po višini re-lijcfa 15{)ctii, širitii ISňcm, debelina 5 cm. Nadpis se bere; D, L M. P. V. P. AELll. NEPOS. ET PROO\-1.VS. ET I<^IRMINVS PRO. SALV. SVA. SVORVMQVE. bi'ez razlike stiimi, vsi ki pripadajo slovenski narodnosti iii ki priznavajo načela katoliške vei'c in resolucije katoiiákili shodov ne samo na |)r()graniili in oklicih, iinipali predvsem v dejanju. — (Burno odobj-a vanje.) Kdoi' se načel na.še sv. vere ne diži tudi v Življenju, lahko s Slov, ljud. stranko simpatizira, lahko z njo sodeluje, a njen rdan hiti ne more, se uianj pa iiui sme stranka poveriti kak mandat ali kako zastopstvo. (Odobravanje.) V narodiieiJi oziru želi in hoče Slov. ljud. stranka z vsemi, tudi z onimi Slovenci, ki so ji v svetovnem iiaziianju popolnoma fiasprotni, delovati v popolni edinosti in najtrdnejši zvezi in zaLo iskreno pozdiavlja zdiužť.nje vseh slovenskih poslancev v jugoslovanskem klubu ter hoče ta klub z vsemi močmi podpirati. Nikakor pa Slovenska ljudska stranka v imenu narodnosti ne more skleniti premirja v vej'skem o/ini z onimi slovenskiuii brati, ki nasprotujejo veri in njenemu blago-(lejneimi uplivu. (Odohi'avanje.) Z ozii'om na notranjo organizacijo stranke, dalje z oziiom na razmei'je do izvenki'anjskili Slovencev kakor tinli z ozirom na kulturno ddovanje stranke se Slov. ljudska stianka v polni mei'i strinja in odobruje resolucije sklenjene na shod» somišljenikov vseslovenske ljudske straiike, dne 11. septembra t. 1. in hoče skrbeti, da vse te resolucije čimpreje postanejo dejanje. Vse svoje delovanje pa hoČe Sloven. Ijudnka stranka razviti st.i'ogo v okviru luajtiiške deklaiacije, v neomajni zvestobi in udanosti do nase habsburške vladai'ske hiše, v oki'ilju naše skupne halisburške domovine, v Čisti, neskaljeni ljubezni do jugoslovanskega naroda, v edinosti in pokorščini do našega višjega nadijastirja. (Odobravanje.) Slovfjiska ljudska stranka zelo obžaluje, da je med njo in pi'ecejsnjim delom kranjske duhovščine pi'išlo do nerazporá-zumljenja, ker se zaveda, da j« bila duhovščina dosedaj njuna največja opora in da je ravno vsled te oj)ore mogla blagodejno delovati. Zato Slov. ljudska stranka želi, da bi vsako nesporazumljenje čimpi'eje izginilo. Slovenska lju^dor niLid našimi poslanci. Poslancu lllaiiniku cel okraj poiiolnoma zaupa. Dotakniti se moram tudi pisave „Domoljuba". Poslali smo mu v objavo deklaracijo, - a luednik je odgovoi'il, da potem nima prostora za,druge stvari, In ravno božična Številka je čisto pusta in prazna. Z vso odločnostjo moiaiuo zahtevati, da se postavi „Domoljuli" popolnoma na stališče Sloven, ljudske stranke, ali pa naj urednik odst.opi. (Odobravanje,) Poslanec Evgen Jarc. Pod oklicetii Slov, kmetske strajike so podi)i.sani župani, oproščeni vojaščine. Člani deŽ. mesta za dobavo klavne živine, cestni odborniki, vsi, ki so več ali manj odvisni od dež. odbora. Poživljamo pa vse, na katere bi se na katerikoli način skušalo s silo uidivati, naj naznanijo vsak posamezni slučaj našim poslancem, da tiastopijo proti vsakemu pritisku! (Odobravanje.) Župnik Finžgar (burno pozdiav-Ijen) : Cenjeni zboi'ovalci ! Gospod pred-govornik se je dotaknil „Domoljuba". Prav jc imel. Mi smo danes \>ri51i v mrazu, snegu in zametih semkaj, in smo slišali stvari, kakoi' jih mnogi iz Vas niso še slišali : To je razvoj vpj-ašanja Jugoslavije; O teh stvareh bi morali biti vsi poučeni že Jirej — saj se vse to ni zgodilo včei'aj. Vsak pa ve, da imamo zato Časnike, ki luim o tem poročajo in nas pouče. Mí imamo političen list „Domoljub", ki ga bere morda 30,000 ljudi. Tu ta list molči kot i'iba v vodi o najvažnejših vprašanjih našega naroda. In Če bi kdo rekel, saj je poročal. — Je — pa tako, da je rekel, to je votlo gro-menje. To je pohujšanje na narodnem polju, kot. ga ni enakega. Učiiiio se od drugih narodov. Jaz sem mnogo občeval z Mažari-vojaki. Da — kako se tatu že tri leta'étaremu otročičii pripoveduje v šoli, v cerkvi, na cesti in doma: Ti si Madžai ! In pi-i nas ! Toliko kot nič. Mi ljudje amo ogettj — ogenj gori, če se prikladajo drva. Če teh ni. ogojij ugasne. Zato ))a: Ponavljaj, uči, piipoveduj otroku v zibeli in stai'cu za pečjo: Ti si Slovenec, ti si Jugoslovan! — Drug izgovor: Bog ve, če bo kaj! To je naš greli. Strah! Nič bati! Mi ne zahtevamo nič tujega, niČ krivičnega, ampak samo to, kar nam gre po sami božji postavi. Piav je imel kmečki mož, ki je odgovoril na tako čenčanje: Hudirja, Če imam veliko njivo izorati, pa bom donu^ sedel in stokal, ne bo nikoli zorana. ZaLo bom vesel napregel voli in zastavil bi'azdo, eiiki'aL jo boir, gotovo obdelal. Tako mi. Čas je tu, da zastavi vsak mož, vsak fant, vsaka mati in dekle iiaiodni plug brez strahu in obotavljanja za našo Jiigo.slavijo. Tn iloiŽnost „Domotjuba" je, da tej plati posveti vse svoje sile — pa ne v sirovem zmerjanju, ne v psovkah — možje, bodimo taktni, ilosLojni in pustimo shijiarje, jerobe, farizeje, „fi'otide" in diuge take psovke drugemu listu in letakom. Zato predlagam sledečo resolucijo: „„Ker „Domoljub" že dolgo časa za-neitiarja svojo dolžnost, ko o za nas najvažnejšem političnem vprašanju, jugoslovanski deklaraciji, pi'emalo ali skoraj nič ne piše; ko pušča slovensko ljudstvo v popolni nejasnosti glede Slovenske Ijiulske stranke in ne najde besede, da obsodi nepotrebno in škodljivo kmečko sti'anko — pozivajo zbrani zaupniki Slov. ljudske sti'anke uredništvo tega lista, naj nul smer takoj spremeni, sicer bi iiui morali odtegniti svoje zaupanje in pomoč ter ga pozvati, naj odstopi."" (Burno odobi'avanje.) Župnik Ljudevit Baje: Predlaga sledečo resolucijo: Zbor zaupnikov poziva državne, ozir. deželne poslance: di'. Šusteršiča, Jakliča, dr. Lampeta, dr, P(!gana in dr. Zajca kot glavne kiivce, ki so poskušali i'azbitl Slov. ljudsko stranko in so se z vstopom v drngo stranko izključili iz Slov, ljudske stranke., da takoj odlože vse od sLi'ankc sprejete di'žavno" oziroma deželnozboiske mandate. (Burno odobi'avanje.) Načelnik Kalan: Resolucije Župnikov Zabreta, Finžgarja in Bajca dajem na glasovanje. Kdor je zanje, naj dvigne i'oke. Vse dviga roke, dolgotrajno viharno odobi'avanje. Prelat Kalan: Stojimo na stališču, da Slov. ljudska stranka obstoji in da jo nikdo nima pravice razbiti. KonŠLatiram, da so bile stavljene resolucije soglasno »prejete. (Burno odobravanje.) Franjo Nenbauer Prepozno. Kaj nisem topolov in brez otresel, s kostanjev zlátov suhih si nabral, in v koših jih popeljal in ponesel, med svet pohlepni, lakouini razdal! Tzvézel bil bi z zlatom In zaróbil obleke za uu)gočneŽev gospé, za mir svetovni bil bi jih jiridóbil in ž njimi še pokorne jim može, A zdaj otresla burja vse je veje, v obraz se roga mraz mi in reži in liferant se Žéljam mojim smeje, a mir kot dete v kotu se solzi. Blago in kri! „Za dragi dom blago in kri!" Tako so liferanti upili. Blago so spravili sami, •A kri so drugim privoščili! Delavstvo za mir. v Avstriji so pričeli industrijski delavci stavkati. Stavka jc od dne do dne obsežnejša. Stavko je povzročilo skrčeiije odmere moke na polovico. Največ obratov je ustavljenih v dolini Triesting, V Dunajskem Novem mestu stavka nad 10.000 delavcev. Dne 15. januarja je prišla ua Dunaj deputacija in zahtevala pri ministru za prehrano neskrčeno dosedanjo porcijo moke. v Dunajskem Novem mestu je delavstvo tvornice za motorje Daimler pustilo delo in priredilo na tovarniškem dvorišču shod, Enaki dogodki so se odigrali v tvornici za lokomotive, v municijski tvornici G. Roth, v tovarni za letala in v Lichteiuvorthu. Zaupniki vseh obratov so šli k župann, ki je telefonično prosil namestništvo, tiaj se za ta teden izda cela niočna kvota. Ko je bilo to odklonjeno, je stopil v zvezo z ministrom za prehi'aiio, dobil je pa tudi tu odklonilno odločitev. Minister Hofer je izjavil, da je za danes pripravljen sprejeti odposlanstvo delavcev in delavk. Delavstvo je sklenilo, da do odgovora, ki ga bo prineslo odposlanstvo z Dnnaja, nc prične z delom. Stavka se je razširila tudi na Dunaj. Vsi veliki obrati v Florisdorfu stoje. Od 15. januarja počiva delo v tovarnah^ in podjetjih 21. okraja skoro popolnoma, Število stavkiijočih delavcev in delavk cenijo že ua 100.000 oseb. Ustavili so tudi delo v arzenalu, kjer je zaposlenih 13.000 mož in žen, v tvornici strelnih užigalcev Roth z 12,000 delavci in v delavnicah južne železnice z več kot 1000 delavci. Dne 18. januarja je zaslišal minister Hiifer odposlauištvo delavcev in industrijcev. Pojasnil jim je stanje glede prehrane in kaj da se je že ukrenilo, da se dobi pomoč iz Nemčije in Ogrskega, da pošlje Ogrska vsaj tiste množine, ki bi jih bila morala že lani poslati. — Minister prehrane je istočasno zapovedal, naj se v celi Avstriji skrči oddaja moke ljudstvu na polovico; množina kruha pa ostane. Kmetom sc skrajša dovoljena jim tedenska množina žita od 2100 na 1575 gramov, katera množina odgovarja porciji, ki jc določena drugim ljudem, ki ne pridelujejo žita sami. Dunajski občinski svet je pa odločno zoper skrčitev množine moke, češ, da pomanjkanje moke ne odgovarja resničnemu stanju zalog v celi monarhiji. Zahteva, naj se s silo zaplenijo vse domače zaloge žita, prepreči tihotapstvo in da mora Ogi-ska pošiljati Avstriji moko. Na Dunajn je splošno stanje tako-le: v mestu in na celem Nižjem Avsti'ijskeni počivajo skoro vsi obrati. Stavka je splošna v Favoritih, Ottakringu, Florisdorfu in v Stadlaii, V Simmeringu, Brigitteiiau, Mar-garetten, Ilietzingu, Rudolfsheiinu.Hernalsu in v Doblingu počivajo železniške delavnice. Na shodu v Dunajskem Novem mestn so pa vsi govorniki naglašali, da ni tolikanj odločilnega pomena skrČitev količine moke, marveč smatrajo za glavno reč mirovna pogajanja v Brestu-Litovsketn in splošen mir. Tudi v Pragi zahtevajo socijalno demokratični in narodno socijalni poslanci, naj se kmalu sklene mir in uresniči načelo samoodločbe narodov. Protestirali so proti vsakemu zavlačevanju mirovnih pogajanj. Seveda so se tudi ostro pritožili zoper znižanje količine moke. V Gradcu demonstrira v obliki stavke v dosego splošnega mirn nad 2U.000 delavcev in delavk. Vrši se veliko burnih shodov, pri katerih se pa upošteva red in varnost V Brucku in Kapfenhergu so na vseh shodih naglašali, da gre predvsem za mir med narodi, ki ga je ogrozil način, kakor so se v Brestu-Litovskem pogajali. V Ljubljani so imeli socijalni demokrati v Mestnem dotmi dobro obiskovan shod. Sprejete so bile resolucije dunajskih sodrugov, ki so jih izročiti deželnemu predsedniku in so zahtevali takojšen odgovor. Cesarju so morali natančno poročati o položaju, ki je nastal vsled stavke. Oesar je zapovedal oblastim, naj delajo z vso odločnostjo na to, da se bo upoštevala želja delavcev glede na izboljšanje prehrane. Ta stavka avstrijskega delavstva je prvo veliko ljudsko dejanje v boju za mir in v blagor države bo, da ga ne podcenjuje. Domaôe in tuje novice. Cesarska zahvala, „Slovenski Ijndski stranki", v roke gospoda načelnika prelata Andreja Kalan v Ljubljani. — Po Najvišjem naročilu čast mi je sporočiti vsled ukaza c. kr, ministrskega predsednika z dne 1. januarja 1918, št. 9376/M. P. ex 1917, Najvišjo zahvalo za vdanostno izjavo, katero je podal zbor zaupnikov „Slovenske ljudske stranke" povodom zborovanja dne 27. decembra 1917, — O.kr. deželni predsednik: Atteins 1, r. Visoka obiska v Novem mestu, Dne 18. t. m. je prišel po službenem opravilu visokorodni gospod deželni pi'edsednik groí' Attems. --■ Zadnjo nedeljo, 20. t. m., je obiskal goriški knezonadškof, ekscelenca Frančišek Borgia Sedej svoje hegunce-duhovnike in vernike in se ohjednem poslavlja od preljiibljenega uui Novega mesta, ko kmalu odhaja nazaj, v od sovražnika očiščeno in trdo preizkušeno nadškoiijo. Želimo visokemu cerkvenemu dostojaustve- nikii ob tnulapohieiii delu, ki ga Čaka, obilo božjega blagoslova. Zlat zaslužni križec s krono hi ćastno svetinjo za šl ii idesetlettio zvesto službovanje je \ni\M-\ mil. g. ptošt iii dekan dr. Sob. Elbcrt velcčast. g. duh. svetniku in župniku Antonii âiiilduvniku vni'iio ubi'ane dekanijske duliovSSinc dne 21. t. m. na konferenci sodalital-ls v Novem nieslii. Častno svetinjo za 4-0 letno zvesto službovarye je podelil deželni predsednik jn'eC. g. Jakobn Lebarju, župniku v Urniošnjicah. Odbor Nar. čitalnice v Novem mestu za leto 1918. Redni občni zbor je dne 20, t. iij. izvolil odbor, ki si je razdelil poslovanje tako-le; Ferd. Seidl, c. kr. vlad. svetn. iti prof. v p., predsednik; Jos. Kovač, C. kr. dež. sodni svetn., podpred-sednikj Dav. Majcen, c. kr. prof., tajnik; Dav. Řkiabl, blagajnik mest. hranilnice, blagajnik; dr. J. Keleiiiina, c. ki. prof., ktijižiiičar; ,Tos. Kobe, trgovec in poseslnik, oskrbnik; Iv. âkerlj, c. kr, vi.sji dež. sod. svet. v p. in posestnik, odbornik; Ljudevit K aliič, oskrbnik ženske i)olnic6 in posestnik, odbornik; Otmar Skalo, c. kr. višjiživinozdraviiik,namestnik; Julij Kobe, trgovec in posestnik, namestnik. Poročil se je 23. januarja v kapiteljski ceikvi y Novem mestu gosp. Kari K u ti z, bančni ttradnik ter c. kr. voj. oskrbni akcesist v lez. z gpdčno Felicito Kiepacli, hčerko bivšega novomeškega žel. postajeiiačelnika. Obilo sreie! Umrl je v garnizijski bolnici v Liiicu ter bil tam 23. januarja 1918 pokopan g. Franc Sa jo vic, c. kr. sodni oiicijal v Novem mestu. Bodi nmohraiijen blagspomiii! Padel je na tirolski fronti gospodar „pri kuharici" v Sevnem pod Trško goro posestnik Anton Sela k, Havnoliar bi imel bili oprošiSen- vojaščine, pa ga je zadela sovražna krogla. Bodi hrabremu vojakn lahka tuja zemlja, njegova duša pa naj vživa večni mir! Imenik porotnikov za prvo porotno sejo, ki se prične dire 11. febniai ja 1918 pri C. kr. oki'ožnem sodišču v Riidolfovem. Stoger Ferdinand, po.sestnik in trgovec v Krškem. Kožar Martin, posestnik in mlinar v Vel. Malencah 16. Kajfež Anton, posestnik parne žage v Kočevju stev. 235. Glogovšek Lovrenc, posestnik in mizar v Krškem 52. Činkolč Anton, posestnik in občinski predstojnik v Dobruški vasi -JL Arko Anton, posestnik v Ribnici 33. Rogelj Matija, posestnik v Kožni gori 1. Hndoklin Andrej, posestnik in gostilničar v Velikih Brusnicah 110. Merhar Ignacij, posestnik in občinski predstojnik v Prigorici 3. Perme Matevž, posestnik in občinski predstojnik v Leskovcn 18. Fiigclj Ivan, posestnik in občinski predstojnik v Jesenicah 5. Geraldi Franc, posestnik in dimnikar v Krškem 84. Turk Martin, posestnik v Loki 2. Komočar Martin, posestnik in občinski predstojnik v Čatežu 7. Riis Franc, posestnik v Zafari 11. Volovec Martiti, posestnik in trgovec v St. Jerneju 19. Baje Franc, posestnik in občinski predstojnik v Ardrein 23. Vidmar Anton, posestnik v Ambrusn 24. Šmalc Matija, posestnik v Ribnici 78. Novak Anton, posestnik v Račjemselu 14. Peršina Ivan posestnik v Toplicah 12. Bon Vin-cencij, iiosestnik in trgovec v Raki 16. Knez Alojzij, posestnik v Skrovniki! 1]. KraŠovec Anton, posestnik m trgovec v Řt. Vidu 43. lic Franc, posestnik v Goriči vasi 20. Bukovec Alojzij, posestnik y Straži 27. Smolič Franc, posestnik v Koritu 11. Hartman.losip, posestnik in trgovec v Vcl. Laščah 4. Zaje Anton, posestnik in gostilničar v Bistrici 42. Jarm Josip, posestnik, gostilničar in mesar v St. Lovreiicii. Strniša Franc, posestnik v Toplicah 52. Burgar Marko, posestnik in usnjar v Ribnici 120. riut Jakob, posestnik in občinski Predstojnik v Vertači l. Maurin Peter, l'«sestnik in občinski predstojnik v Vimolii. Pire Josip, posestnik v Goi-. Pljavskem 10. ^Vehovec Alojzij, posestnik v Žužemberku st. 63. — Nadomestni porotniki. Osolnik Anton, posestnik v Muhaberju. Jane Ivan, posestnik v Lesnici 7. Btičar Matija, posestnik v Irčivasi 13. Kobe Julij, posestnik in trgovec v Kndolfovem 91. Windischer Josip, posestnik in mesar v Rndolfovem 256. Rakoše Ivan, posestnik vGorenji Straži. Strunibelj Franc, trgovec v Vavtivasi 25. Sedlar Anton, posestnik in kolar v Kaiidiji 75. Bozman Martin, posestnik v Rndolfovem 288. Doleryski vlaki bodo vozili zopet kakor j)oprej redno, počeiiši že jutri, petek 25. t. m. Zjutraj ob G. uri gre vlak iz Novega mesta in pride v Ljubljano okolu 9. ure dopoldne. Iz Ljubljane gre zvečer ob pol 8, uri in pride v Novomesto okoli 10. ure. Vožnja po železnicah je dandanes nekaj neznosnega. Srečen tisti, ki dobi sploh kak vozni listek. Nastaviti se moia par ur prej in se v mra/.ti prerivati in nazadnje se še lahko zgodi, da listka ne dobi, kajti število listkov za civiliste je omejeno. Kdor pa ima listek, naj nikakor ne misli, da je s tem Že vse v redu. Kajti vlaki so tako iirenapolnjeni, da stoje ljudje kot sai'dîne v škatljah ne samo po knpejili, ampak tudi na hodnikih in celo na stop-njicali. Vlaki po navadi niso kurjeni in da je še več zabave, je vsaka druga Šipa ubita, tako, da pretresa mraz in sneg do kosti uboge potnike. Kdor torej ni primoran, potov,ati po železnici, naj ostane doma, kajti potovanje danes ni več nobena zabava. — t. Letno poročilo, V Žt. Jerneju je bilo l)retcklo leto rojenih 81, leta 1908. pa 238. Koliki vpad! Umrlo jih je 92, poročenih samo Štiri pare. Kaj bo! Gotovo padlih na bojnem polju in po vojaških bolnišnicah je dosedaj 97, čez 30 pa jih pogrešamo. Srčne pozdrave pošiljava vsem bralcem in bralkam Dol. Novic tei' naznanjava, da leživa bolna v ogrski bolnišnici Nagy Kikinda. Nakopala sva si bolezen na laški I'lijiiti. Z nama vred se nahaja lukaj več Slovencev. Ant. Makovec in Jan. Cannait. Društvo „Dr. Janez Ev. Krek" je izvolilo na ustanovnem občnem zboj'u sledeči odbor: Predsednik dr. Josip Mantiiani, lavnatelj dež. muz.; [lodpredsednik Matej Hafner, c. kr. notar. Odboi'iiiki: Dr. Izidor Cankar, drž. poslanec Josip Gostinčar (Ida-gajnika namestnik), dr. Fran Jež (tajnika namestnik), Alojzij Markež, Anton Mrknn (blagajnik), Fran Rataj, ilr. Vinko Šarabon in Albin Zajec (tajnik). Namen društva je: 1. kupiti hišo z vrtom, v kateri je stanoval dr. Jan. Ev. Krek in jo ohraniti v dobi'em stann; 2. zbrati in ohraniti vso zapuščino dr. Kreka; 3. zbrati in izdati v tisku spise dr. Kreka in 4. dohodke prodanih spisov in morebitna darila porabljati v dobrodelne namene, predvsem za iistanove ali podpore za sh>venske visokošolce, Ólanarina znaša na leto 2 kroni in naj se pošilja na naslov blagajnika: Anton Mrkuii, župnik na Homcu pri Kaninikti. Vrnil se je v Ljubljano bivši župan ljubljanski gosp. Ivan Hribar. Občinstvo mu je napravilo burno ovacijo. Grozen čin. V mestni ])linarni na Dunaju so našli na |)i'aznik sv. Treh kraljev po noči 18 letnega delavca Karola Chalupko umorjenega. Mladenič je bil ubit najbrže z železnim batom. Pri pregledovanju trupla so opazili, da je iz stegna umorjenega izrezan 30 cm dolg in 12 cm širok kos mesa do kosti. Ubijalec Je izvršil to gnusno delo najbrže po uboju in.vzel meso seboj. V plinarni dela okoli 900 delavcev, zato bodo težko izsledili morilca. Darovi za slepe slovenske vojake: Alojz Beretič, Šmarjeta 10 K. Vinarski prispevki šobkc mladine in šol. vodstva štirirazrednice v Št. Jerneju 100 K. Neimenovane gospodične iz ICandijo so nabralo pri domači zabavi svoto 14 K. Gosp. 1)1. Terbnliovič 4 K. Neimenovan 3 krone. Neimenovana po preč. gospodu gvardijanu in šol. vodji P, Atanaziju Ausser 20 K, — Bog plačaj tisočkrat! Čudna prikazen. „Mir" piše: „Na Svinji, dve uri oddaljeno od Ladiiiga v Labudski dolini, stoji na samem hišica, v kateri prebiva zakonska dvojica s čveterimi otroki. Mož je lovec in je tam nastavljen, da skrbi za brano za divjačino po zimi. y tej hiši se godijo že od leta 1914 čudne reči, ki vznemirjajo to družino in vso okolico. Le leta 1916 so imeli mir. Po hiši ropoče in razbija ter nagaja zlasti najstarejši, 11 let stari hčerki; ta trdi, da jo nekdo grize, in res se pokažejo na koži znaki, kakor bi bil kdo v kožo vgriznil, kadar trdi, da jo je nekdo vgriznil. Za zadevo se je začela zanimati tudi oblast. Tiije orožniki so šli preiskovat in trdijo sedaj, da so opazili sledeče: V postelji, kjer je ležala 11 letna hčerka, je po lesu tolklo. Orožnik je dal vklepno verigo pod vzglavje deklice; slišal je rožljati, in takoj je prišla veriga na drugem koncu postelje ven. Isto se je zgodilo z družinskim mo-lekom, o katerem trdijo, da so ga videli prosto v zraku viseti. Videli so tudi, kako se je težka miza dvignila od tal visoko v zrak. Eden izmed orožnikov je zasadil sabljo v posteljni les, kjer je slišal trkati. Sedaj trdi, da je občutil, kakor bi mu hotel nekdo izviti iz rok sabljo, in ko jo je hotel potegniti iz lesa, ni mogel; priskočila sta Še ostala dva, pa se jim tudi ni posrečilo. Gledat je šel sam okrajni glavar volšperški z nekim uradnikom; tedaj je bilo pa vse — mirno, le trkanje je slišal. Pa tudi sicer družini nagaja, da ji tii obstanka. Mati je vrgla ven na sneg razbito skledo; ko jo zopet najde v kuhinji, vpraša, kdo je prinesel nazaj Črepinje. Nihče ni hotel 0 tem vedeti. Sedaj pripoveduje, da je šla gledat na lice mesta, kamor je vrgla čre-, pinje in da ni bilo v snegu nobenih stopitij tja. Oblast hoče otroke odvzeti, ker ujia, da bo potem — mir in ne bo več strašilo, Nenavaden srečen sliičaj. V občini Sv. Jurij, vas Jagnetovec na Kranjski strani, blizu Zidanega mostu se je ponesrečil pred devetimi leti 14 let stari Angelo Ban. — Padel je s kozolca in izgubil dar govorice, Vkljub temu je moral tuili on v vojake kot vojaški rokodelec. Na lazaretnem polju v Gradcu v barakaLdela z drugimi. Za letošnje novo leto je dobil nekaj dni dopusta. In še sam si ga je podaljšal. Ko ae je vrnil, je šel zvečer s svojimi prijatelji v gostilno. Ker se je pri sladki kapljici precej ovinii, se mu začne kolcati. Poloti se ga §e kaše[j in izbruhne kos zasedene krvi. Skozi devet let je odgovarjal, če je bil kaj vprašan, le pismeno — pri tej priliki pa se mu je vrnila zopet govorica! Začel se je pogovarjati s svojimi prijatelji in z njimi popovati. Kdo bi i)o-pisal njegovo veselje! Drugi dan je moral radi svojevoljnega podaljšanja dopusta k raportu. Po oilmerjeni kazni 30 dni vo-jašničnega Z!i)iora je vzkliknil: tudi par mesecev rad, samo da zopet govorim ! Gregorijanski koledar vpeljan v celi Evropi. Sedanja ruska vlada je s 7. jaii. 1 918 odpravila v Rusiji dosedanji julijanski koledar ter vpeljala naš gregorijanski koledar. Ker sta že tudi Bolgarija in Turčija v[ieljale gregorijanski koledar, je tedaj od 7. januarja 1918 veljaven za v.se evropske države gregorijanski koledar. Brivske pomočnice. Posle brivcev so v neki ljubljanski brivnici prevzele Ženske, ker moških brivskih pomočnikov ni. V drugih velikih mestih ta novost sploh ni več novost in moški se neki prav dobro pohvalijo s postrežbo nežnih rok ženskega spola. Bogati vlomilec. V Berlinu so zaprli nekega Beno Maksa, ki velja za najnevarnejšega vlomilca v vsej Nemčiji. Mak se je izdajal za vinskega veletrgovca, zahajal je v na j od lične j .še lokale in živtd po navadi bogatili ljudi. Mak je razpolagal z izrednimi vlomilskimi instrumenti, ka-koršnili doslej redarstvo še ni videlo. Ker je občeval z raznimi bogataši in poznal njihove navade, je mogel v njihovi odsotnosti vlomiti v stanovanje in oilnesti velike vsote, ne da bi bil zasačen. Pripetilo se je, da je kak dan obšel vsa stanovanja v eni hiši, pa ni nihče nič sinidjivega za--pazil. V njegovem stanovanju so našli 22,000 mark gotovine, za 45,000 mark obveznic vojnega posojila in dragocenosti za približno 200.000 mark. Njegovo stanovanje je vredno nad 1,000,000 mark. Izgubljena je iz voza vreča sladkorja med potjo od Novega mesta do Bele cerkvo, dne 18. jan. 1918. Pošten najditelj se prosi, da se oglasi pri uredtiištvu Dol, Novic. Ip^" Pridobivajte nam novih naročnikov na„ Dol Novice"! Dopisi. » Iz Novega mesta. Novo gimnazijsko poslopje je vojaštvo izpiaznilo. r^r. r(;yervnfl boliiiSnira NagV-Kikinda. ki je bila v gimnaziji nastanjena od po-,čctka vojske z Italijani, se ie preselila ua jugozapadno itojiŠče. Žalibog se pa dosedaj še ni nobena merodajna oblast ganila, da bi se omogočilo gimnaziji, preseliti se nazaj v svoje ]>oslo]>je. Ravno sedaj, ko po v.ieh drugih kronovtimh izptaznuje vojaška obiast šolska jioslopja, da ae uvede spet staii, redni šolski pouk, bi bila neobhodna potreba ukreniti, da se novo gimnazijsko poslopje očisti in kar najhitreje popravi, tako da bi se pouk še ietos pričel. Gotovo ga ni mesta v državi, ki bi bilo tako majhno kot naše in imelo toliko vojaških bolnic v svojih javnib poslopjih: nova gimnazija, stara gimnazija in ljudska šola v Narodnem Domu so bile zasedene od vojaštva, čeravno imamo že itak dve vojaške bolnišnice: žensko v Novem mestu in moško pri Usmiljenili bratih: toraj pet bolnišnic in od teh so sedaj kar tri naenkrat prazne, Ali ne bi bilo mogoče, da se vsaj ena odpra\i, namreč ona v novem gimnazijskem poslopju? Pii sedanjili razmerah je normalen pouk na naši gimnaziji nemogoč: razredi so razdeljeni po raznih nepripravnifi hišah v mestu, vse zbirko in vsi učni pripomočki, kakor tudi knjižnica, .so nedostopni, ker so v novem poslopju v bolnišnici, dijaki se morajo stiskati v majhnih, navadnih sobah, kjer se vrši pouk med razredi izmenoma dopoldne in popoldne, vsled pomanjkanja petroleja se neba popoldanski pouk ob početku mraka: to so vse neznosne razmere in čisto izključeno je, da bi so to dolgo nadaljevalo. Poživljamo rnerodajne faktorje, pred vsem deželni šolski svet, naj zadevo kar tiajhitreje uredi, kajti ravno sedaj je čas za to, ko je poslopje prazno. —1. Iz Grobe(j pri Št. Jerneju. Ljubka slavnost se je 15. t. m. pri nas zvrŠila kar na vse zgodaj. Visokoroiliii g. c. kr. deželni jn edsednik jei)odelil našemu starem u cerkve-nik« medalijo za Štiridesetletno zvesto službovanje. Pred mašo Se nobeden nas ni nič o tem vedel. Po sv, maši pa pripelje g. župnik starčka sredi cerkve ter zbrane vernike nekako tako-le nagovori: Lepo in častno je za vsacega služabnika, če zvesto o))ravlja svojo služlio deset, dvajset let. ICaj še-le če jo opravlja 40 let! Da bi tako očitno pohvaliti in spodbudili k zvestemu službovanju, so blagopokojni cesar Franc Jožef 1. ravno pred dvaj.s<ítimí leli ustanovili poseben red, medalijo za 40 letno zvesto službovanje. Glejte, tudi našega Matevža je zadela ta sreča. Kajti kmalu bode 45 let, odkar opravlja tiho, pa marljivo svojo službo. Sprejmite torej lo priznanje, ki Vam je došlo s tako visokega mesta. Ob vseh slove.snosiih si jo s ponosom na prsa pripnite ter mislite in molite za onega, katerega poilobo medalija nosi. Solze veselja in hvaležnosti so posilile starčka. Mi smo mu pa častitali in voščili, da jo še mnogo let s ponosom nosi! Iz Spodnje Idrije. Přetečeni teden se je v naši tari zgodil strašen zločin. Ko je dne 10. t, m. zjutraj okolu 9. ure prišel vpokojeni rudar Ignacij Trolia iz Idrije k svoji G1 letni sesti'i Te]'c/îji Liker v Si'cdnji) Kanotnljo liis. štev. 20, p. d. PrekovŠe jio živež, jo je iiaš^l v hiši uiiiorjeiio za. vi'ati vso v ki vi. Ozi'e se še iiekulik» po liiši in tedaj najde pod sti'eho tudi svojega oTIetnegii biata Jmieza Trolia iinioijenega. Kdo je izvršil ta zločin, Šc ni dognano. Kakor \'sg kaže, sta bila umorjena že prejšnji dan, najbiže s sekii'o ali poiiobiiini orodjem. V liiši je vse v redil : živež, ki sta ga imela umorjena še precej, ker sta bila sama in na dobrem posestvu, denar, obleka in drugo. Sled morilca jo pa tudi v.^ilod .snežnega ineteŽa popolnoma izbrisana. Pri hiši že delj časa ni bilo razen umorjenih nikogai', ne hlapca, ne pa.stiija, ne dekle, sosedje omenjene dneve tudi niso videli v bližini nobenega tujca, hiša stoji popolnoma na sametu in je do bližnjega soseda najmanj 2Q minut. Umorjena imata glavo popolnoma |)rebito in poleg tega še druge rane na glavi. Ubita je bila najbi'Že najprej sestra, nato je udaril morilec tudi brata, in ko je ta ii^ežal po stopnjicah in lestvi pod strelio, kakor kaže krvni sled, ter tam obnemi>gf;l padel na tla, ga je morilec še parki'at udaril po glavi, potem pa zbežal, kani, se ne ve. Pokojna sta bila na dobrem glasu, verna in poštena ter živela bolj sama zase. jj Iz bojišča 7. januarja 1918. Prisrčno me veseli, ko berem Dolenjske Novice in T njih veliko zanimivega o naši lepi dolenjski zemlji. Z!i(.o sem })Oslal danes .še enega naročnika. Tnkaj v beneški ravnini ni nič snega. Zima je prav piijetna, kar posebno nam vojakom dobi'o stoii Vinfika imamo dovolj, da smo lahko večkrat dobi'e' volje, čepi'av nas vmes pozdravlja kleti Lah. Pa tudi mi nui moško odzdravljamo« To se mu cedijo sline po naši krasni slovenski zemlji, pa je ne bo dohil, dokler bo še kaj slovenske krvi. Z božjo pomočjo upamo vse dobro končati, da se potem veselo snidemo v naši domovini. Žalibog, vsi ne bodo prišli, ker veliko se jili je že preselilo v večno domovino. Ostali pa bomo mi vsaj v duhu z njitiii, dokler se ne viditiio v raju večnega mini. Prisrčne pozdrave vsem bralcem Dol. Novic in našim vrlim ženam iu dekletom. Fr. Kozoglav. Etiketa. Ubožca so mi vi'gli vun Čez prag, kjer ves omagan smrli pričakuje. V srce se mi zasmili siromak, a kdo li naj mogočnežem kljubuje? Velé mi: Molči šleva ti presneta! Ne veš 11 kaj zahteva etiketa? Podjarmljen narod lioče biti prost, sebični tujec si ga vklepa v spone... Do Adrije si dela Čezenj most rekoC; Pod mostom sodi'ga naj vtone. Vmes pridno dela izdajalcev Četa, Češ to zahteva naša etiketa. Politik je spremenil svoj program, spogledali so se na to sodrugi veleč: Če samiiga piistitiio ga bo sram, podlegel morda bi neznosni tngi. Pravica je v politiki izvzeta... stoi'imo kar zahteva etiketa. ■ Zločinski svet se pere kot Pilat, ki v lia^i etikete rad nastopa. Nesrečna etiketa, pojdi spat, ti kiiva nam si krvnega poto))a! Zato pa boš na sodni dan prekleta, na tak način gojena etiketa. Fr. Gervazij. Listnica uredništva; Fr. dcC.; livala! i'i'ide priliodiijič! Loterijske številke. Gradec, 16. januarja 84 69 63 64 74 Teden dni dopusia. rižĐ Jîtneî Kop. t.îrïiiiie. (Dalje. 3.) Pod nogami sem čutii mnogo drobnega sadja, raztresenega po celi cesti. Male, žolle hruškicc, lesniko, so tni bile prav simpatične. Nisem sicer imel namena, boriti sc z medvedi za ta sad, pa me je ie mikalo, da enkrat pokusím slast te zverinske hrane. Avl Usta mi jc zadrgnilo. Ko bi se bilo to zgodilo ob času, ko sem igral vlogo srečnega ženina, gotovo bi me bila nevesta pred oltarjem pustila naccdilu. Prav je. Zakaj sem tako požrešen. Srečal sem prvega človeka, ki je prihajal od maše. Pozdravi! nie je v tujem jeziku. Rad bi bil pokazal, da je bil nekje po svetu. Bodi mu! Ljudje so hiteli iz vasice proti domu. Maša je minula, V stolpu bližnje cerkve je zvonilo poldne. Razpeti sem moral dežnik — že zaradi ljudi. Dobro je pričelo padati. Saj mi je bilo vseeno. Na prvem cilju šem bil. Bil sem torej v St... hopla! Ne bom se zagalopiral ne. No, tam sem bil, kjer sem hotel. Skoraj se nisem več izpoznal v tem kraju. Pač nekaj novili ali vsaj prenovljenih, moderniziranih in ličnih hiš, vendar je ostal splošni značaj trga stari. Saj tako mi je velel moj spomin. Ljudstvo je vrvelo po trgu, da sem se bal, da zaidem kam. Ta bojazen pa ni bita opravičena. Zgodilo se je nekaj posebnega. Dobil sem živ kažipot, pa še v več eksemplarih. Iz množice so se izvile tri znane mi gracije. Pritekle so k meni z zvonkimi pozdravi in hrupnim smehom. Veselo sem bil iziienadeu, Toda poloteval se me je omotici podoben občutek. Prenaglo je prišlo vse to. Oklenilo se me' je šest nežnih rok. Zdelo se mi je pa, da jih je bilo vsaj trikrat toliko. Ko so ljudje videli, kako bučeče pozdravljajo domače frajlice tujega „vandrovca", so pričeli stegati vratove. Kmalu si videl pestro sliko samih smejočih se, v eno smer obrnjenih obrazov na cesti, ob hišah, pri oknih. No, bežimo, sem si dejal, da nas še kdo ne fotografira. Pogumne frajlice so bile brez dežnika. Moje „sviluo nadomestilo" — saj je vojska — je s kavalirsko uslužnostjo prevzelo pokroviteljstvo nad njimi, Ali to pokroviteljstvo je bilo premalo obsežno za toliko glav. Tiste, ki so bile zunaj, so bile moitre, tiste, ki so bile notri — pa Še bolj. Zato sem bil zelo vesel, ko so me tiste tri gracije, že v lastnem interesu, kar brez vprašanja potegnile pod streho tam nekje ob koncu vasi. „Zdaj se bo obedovalo", so mi grulile te nedolžne golobičice, „Mi obedujemo tukaj. Kjer jc hrana za Iri Želodce, tam se napase tudi četrti, Kar z nami!" Ugovarjal sem, da pridem iz „ožjega vojnega ozemlja" in da bi lahko lačni ostali trije želodci. Nad vse požrtvovalne prijateljice niso pustile tega ugovora v veljavi. Vdati sem se moral. „Ja, pa čakajte. Moram vendar vedeti, kje da sem, Kakor vidim, gostilna to ni. Pa te nenavadne reči todkaj po veži, pa ta karakteristični vonj, pa ta boječi nastop odhajajočih in prihajajočih ljudi, pa--" „Pa, pa, pa," so se norčevale gospice. „Tu predstavljamo našega gospoda ravnatelja," Gospod ravnatelj, ali kaj je že bil, zdrav, okrogel, rdečeličen gospod, prava ironija vojnega časa, me pogleda. Z veselim krikom mi poda svojo kot baržuu meliko desnico. „Oj, midva se pa že poznava," vzklikne, ter ame pripovedovati, kdaj, kje in kako sva se bila seznanila. Sram me je bilo, da ima on boljši spomin, kakor jaz. Vedel sem vse in vsako nadaljnje predstavljanje je bilo odveč. V prikupni pritlični sobi se je jelo pripravljati za obed, za tiste tri gracije namreč, pa za me seveda. Gospod ravnatelj pogleda tja, pogleda gospodinjo, ki se je bila pokazala za njegovim hrbtom ter pravi; „Bomo pa vse gor potegnili. Vi ostanete pri nas," Komaj sem slišal te besede, sem bil že zunaj na dežju. Španska inkvizicija, natezalnice itd.,, so mi prišle kaj hitro na um. Punčke me potegnejo v vežo nazaj. Splošen smeh na moj račun. „Saj ne bo nič hudega," mi razlagajo. „Gospodične obedujejo navadno tu na levo, mi domačini pa v prvem nadstropju.' Danes pa, ko imamo tako dobrega, starega prijatelja v naši sredini, bomo vsi skupaj tam gori," ■ Zoper ia ukrep se nisem pritožil. Šli smo po stopnicah med zelenjem in ljubkimi slikami iz norčije z razprtim dežnikom v gorenjo obednico. Prvo, kar mi je padlo v oči — oh, kako sem danes neroden s svojimi izrazi! Najprvo si mečem kolo v glavo, zdaj pa še harmonij v oči — prvo, kar sem zagledal, je bil torej lep harmonij na desni od vhoda. Aha, kjer je muzikalno orodje, sem si mislil, tam je gotovo (udi kak muzik. Nisem se motil. Gospodar nam odkaže prostore ob bogato obloženi mizi. Seznanil sem se áe preje z dvema gospodoma, ki sta pozneje izpopolnjevala domači ensemble. Bila sta mlada gospoda, podravnatelj i[i tajnik. Naznanilo novomeških trgovcev. Vsi ti'govci v Novem mestu, z malimi izjemami, smo prijateljsko sklenili, da bomo imeli ob vseh nedeljah in praznikih svoje prodajalne cel dan zaprte enako diugim mestom, začenši z nedeljo 27. jaii. 1918. Ta sklep vljiidno naznanjamo svojiiu cenjenim odjemalcem, da si blagovolijo preskrbeti ob delavnikih potrebno blago, kolikor se ga Še sploh dobi v tem času splošnega pomanjkanja. Zaprto bomo imeli : Franc Pelko, •Inrij Gregore, Marija Durini, Zamparo, Nežika Kiissel, J. Picek, Jos. Ogoi'cutz, A. Windischer, Al. Keitz, K. Oblak, Jakob Mikolič, Fianja Zobec, Marija Koncilja, A. Ogrin, Fr. Seidl, L. BarborlČ, Brata Kohé, Josefitia ICastelic, Marija Rozman, I. Krajec nasi., Uiban Horvat, Ana Murn, A. Weiss, V. Roliiuianit, Fr. Blažon, D. Štefanoviii, Turk-Pegan iii Jožef Ausec. Če bi pa slučajno iz kateregakoli vzroka imel od tu naštetih trgovcev ob imeimvanih dneh odprto, naj pa daruje kot dobrodelno kazen 10 kron za najbolj pomilovanja vredne reveže — oslepele mlade vojake. Gospodarstvo. Modro galico za škropljenje trt v letu 1918 bo oddajala c. kr. knietijska družba kranjska vinogiadnikotn na Kranjskem po 3 K 70 v za kilogram z vsemi stroški vred na mestu, kjer se bo razdeljevala, toda brez vreče ali posodo, ki jo mora vsakdo s seboj prinesti. Galice se naravnost nikomur ne pošlje, ampak le potom prigla-šenili razdeljcvaUiic. Vsak kranjski vino-grailnik ima pravico do 35 kg galice na hektar ali 16 kg na oi'al vinograda, ozir. SVa kg za vsakih 1000 trt. Galico je takoj pri naročitvi plačati. Nujno sc pi'iporoča, zbrana naročila z denarjem vi'cd neniudno odposlali na kuietijsko družbo v Ljubljani, kajti letos pomladi bo pi'omet na železnici silno težaven, vsled česar bo mogoče le dovolj zgodaj došla naročila piavočasno zvršiti. Podrobnosti o oddaji modre galice to leto vinogradnikom na Kranjskem so objavljene v uradnem glasilu ktiietijske družbe „Kmetovalcu", kjer je i)a v dotični objavi na onem mestu tiskovna napaka glede cene, ki je enotna za celo deželo brez izjeme 3 K 70 v za kilogram. Državne podpore družinam Ameri-kancev. Zakon z dne 17. avgusta 1917 je določil podpore družinam, katerih reditelji so bili obdržani v sovražnem inozemstvu. Mnogo družin bo vsled tega zakona dobilo podporo, ker so njih reditelji ali podpira-telji v Ameriki, in sicer od dne 7. decembra 1917, odkar se nahaja Avstrija z Ameriko v sovražnosti, za osebo po 1 K 60 v na (laiL — Kdo je lahko deležen te podpore? Odgovor: Tisti, ki so bili doslej vzdrževani od svojcev, bivajočih v sovražni tujini, in so podp(n'e potrebni, ker se ne morejo sami pi'eživljali. Vsak prosilec ali prosilka bode tedaj moral dokazati, da je njegovo življenje zares odvisno od podpore v Ameriki bivajočih svojcev. Kdor pa dobiva podporo že po kakem vojnem vpoklicancu, ne more dobiti še nove podpore. Zgled: Ďe tma žeiui v vojni sina in dobiva po njem na dan po 1'GOK podpore, v Amei'îki ima pa moža, ki ji je tudi pošiljal denar «a preživljanje, ne bo dobila nič nove podpore po možu, četudi se s podporo, katero dobiva po sinu, ne more preživljati, in četudi ni mogoče možu, da bi dalje skrbel za-njo. Podpore se bodo plačevale v mesečnih obrokih naprej pri c, kr. davčnih uradih. IVošnje se pa vlagajo pri C. kr. okrajnih glavarstvih po žnpanstvili občine, kamor prosilec ali prosilka spada. Razvedrilo. Skrben zdravnik. Zdravnik bolniku: „Vaša bolezen izvira iz tega, ker preveč tuhtate in pi'eiiiišljujete, kar pa zopet povzročujc vaša osamljenost! Vi se morate razvedriti in zabavati! Hodite v društva in di'užbe, ali se pa oženite — jaz vem za vdovo s sedtnimi otroci!" Nerazumljivo, Ela; „Anica, tvoj šef je prav prijeten gospod. Meni se zdi, da je še tudi nevaren . . .!" — Anica: „To pač ne, Ela, ampak nevarna je njegova soproga!" Raztresen. „Moj mož je silno laz-tresen, Moji služkinji je hotel dati zaušnico, pa jo je dal meni! Ko je potem spoznal svoj pregrešek, ga je hotel poplaviti s poljubom, toda poljub je tudi dal služkinji!" V gostilni. Gost: „Vi gostilničar, poglejte, v tem zelju je pa gosenitîa!" — Gostilničar; „Kaj še, to je sedanja klobasa!" Pazljivost. Učitelj: „Koliko ur ima dan?" — Učenec: „Petindvajset!" — Učitelj: „Kdo ti je pa to povedal?" — Učenec: „Vi sami, gospod učitelj; malo poprej ste rekli; da se jo dan že podaljšal za eno uro!" Kaj je Čudež. Oe Vpiašas žensko, koliko je stara in ona ti pove resnico! — Če je tiH Ogrskem našel mesar v želodcu zaklanega vola pet zlatov po dvajset kron! Vbogi moški rod. V predzadnji številki smo priobčili statistični izkaz o veliki nmilosti samcev, kise je končal: „Toraj, kdor ostane samec^ si- koplje prezgodnji grob." — Na to nam je poslal neki hudomušni naročnik še ta-le dostavek: „Kdor je pa oženjen, ima že izkopan grob." Vabilo hmetijshe podružnice novomešhe h izrednEimu občnemu zboru ki sc vrši v pondeljck, dne 11. februarja 1918 ok 2. uri jioiioldne v prostorih g, I. KoŠaka v Rudolfovem. Dnevni red: 1) Volitev načelnika. 2) Slučajnosti. — Če ni občni zbor ob določeni uri sklepčen, vrši se pol ui'e kasneje drngi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Naielstvo. NOVO MESTO, dno 22. jatiuaija 1918. Hiša št. 100 11-3-2 V Novem mestu, je naprodaj. Pojasnila se dobe ravnotam v L nadstropju, ali pa pri g. Avg. Kuncu, trgovcn v Črnomlju. V bližini Novega mesta kupi se več voz dobrega, hlevshega gnoja. v protiračuti se po dogovoru odstopi nekaj blaga. 6-3-3 A. SnSiiik, — Ljubljana, Zaloglia ccsta 21. Stanovanje V Narodnem domu V Novem mestu, se odda v najem. Priglase sprejema za odbor g. Jos. Kobe, trgovec.