32 Nočno umetno osvetljevanje je del sodobnega načina življenja, a je za- radi svoje pretiranosti prepoznano kot velik problem za ohranjanje bi- odiverzitete. Svetlobno onesnaženje ima negativen vpliv na živi svet, saj moti naravni ritem izmenjevanja dneva in noči, za številne živali pred- stavlja motnjo na selitvenih poteh ali pa prekinja naravne procese, kot sta prehranjevanje in razmnoževanje. Negativne vplive zelo občutijo noč- no aktivne živali, kot so nočni me- tulji in netopirji. V projektu Življenje ponoči, ki ga sofinancira Evropska unija prek programa LIFE+, se ukvar- jamo prav s tema dvema živalskima skupinama. V projektu sodeluje šest partnerskih organizacij iz Sloveni- je, ki imajo skupni cilj: preveriti, ali lahko obstoječo osvetljavo kulturne dediščine nadomestimo s tako, ki je manj energetsko potratna, povzroča manj svetlobnega onesnaženja in je tudi manj škodljiva za nočne živali. Velik del aktivnosti je posvečen tudi osveščanju javnosti o problemu sve- tlobnega onesnaženja. V projektu aktivno sodelujejo člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) in Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS). Številne cerkve imajo poleg kulturnega tudi velik naravovarstveni pomen – so namreč zatočišča za ogrožene živalske vr- ste, med katerimi so najpogostejši neto- pirji. Nekatere vrste prek poletja upora- bljajo cerkvena podstrešja in zvonike, kjer se zberejo velike skupine samic in skupaj skrbe za mladiče. Take porodniške koloni- je so ključnega pomena za obstoj teh ži- vali. Za varstvo netopirjev na zatočiščih je pomembno, da se ohranja proste preletne odprtine in da se jih ne vznemirja. K sle- dnjemu prispeva tudi osvetljevanje zato- čišč, ki netopirjem poda napačno informa- cijo o začetku mraka in noči. Posledično kasneje izletijo in tako je čas, ki ga lahko posvetijo lovu in prehranjevanju, krajši. Pri nočnih metuljih je vpliv še bolj nepo- sreden, saj umetni viri svetlobe privablja- jo ponoči aktivne žuželke in jim zmede- jo orientacijo. Osebki, ki priletijo na vir svetlobe, so bolj izpostavljeni plenilcem, hkrati pa so povsem neaktivni in s tem izključeni iz ključnih življenjskih proce- sov. Pogosto so nočni metulji tudi nepo- sredno žrtve visokih temperatur sijalk in zaletavanja v reflektorje. Z vidika varstva živalskih vrst bi bilo nedvomno najbolje, če cerkve ponoči ne bi bile osvetljene. A ker ni tako, si moramo prizadevati, da cerkve osvetlimo drugače, saj je sedanja razsvetljava neprimerno nameščena in prekomerna. V projektu Življenje ponoči opazujemo netopirje in nočne metulje na skupno 21 cerkvah od Primorske do Štajerske: na treh opazujemo obe skupini, na šestih le netopirje in na dvanajstih le nočne me- tulje. Cerkve smo izbrali tako, da po tri ležijo blizu druga drugi, vsako leto je vsa- ka med njimi osvetljena drugače. Ena je osvetljena z originalno razsvetljavo (kot je bila ob začetku projekta), drugi dve pa s prirejenimi in posebej za to izdela- nimi reflektorji. Razlikujeta se po barvi svetlobe, ki je manj intezivna, svetloba je usmerjena tako, da ne sveti v preletne od- prtine in mimo cerkve v nebo. Z UV-filtrom je odstranjen tudi tisti del svetlobe, ki ga žuželke najbolj zaznavajo. Raziskovanje nočnih metuljev in netopirjev v projektu Življenje ponoči Besedilo: Maja Zagmajster, Rudi Verovnik Mali podkovnjaki se na podstrešjih cerkva zberejo v večje skupine – porodniške kolonije, kjer samice skrbijo za mladiče (foto: Simon Zidar). 33 V cerkvah beležimo vse netopirje, a so ciljna vrsta mali podkovnjaki (Rhinolophus hipposideros). Ta mala vrsta je poleti pri nas izrazito vezana na zatočišča v stavbah – še posebno v cerkvah, kjer ima poro- dniške kolonije. Vse cerkve enega trojčka opazujemo na isti dan, pri čemer smo po- sebno pozorni na začetek in trajanje ve- černega izletavanja. Pričakujemo, da bodo v bolj osvetljenih cerkvah netopirji izlete- li kasneje. Na enem od trojčkov spremlja- mo tudi uspešnost rasti mladičev – nekaj preteklih raziskav kaže, da naj bi zaradi slabše prehranjenosti mater v osvetljenih zatočiščih tudi mladiči slabše napredovali. V okviru opazovanj nočnih metuljev na izbranih osvetljenih vzorčnih stenah cer- kva preštevamo vse sedeče osebke in jih skušamo določiti do vrste. Vzporedno s tem poteka na Krasu tudi raziskava vpli- va osvetlitve neposredno ob reflektorju, kjer so nameščene lepilne folije, na katere se ujamejo nočni metulji in druge žuželke, ujete v snop svetlobe. Za nami je prva terenska sezona. Neto- pirje smo zaradi nepričakovanih težav s ključarjem enega trojčka opazovali na šestih cerkvah. Opravili smo po deset opazovanj, vsakič smo netopirje prešte- li na zatočišču podnevi, nato pa se pred sončnim zahodom razporedili okoli cer- kva in opazovali njihovo izletavanje. Na treh cerkvah smo spremljali tudi rast mladičev malih podkovnjakov. Prvi podat- ki nakazujejo razlike med cerkvami. Ali jih lahko pripišemo različni osvetljavi, bodo pomagali razvozlati rezultati naslednjih dveh sezon. Bolj jasni so rezultati popi- sov nočnih metuljev, kjer smo na vsakem trojčku opravili šest popisov od meseca maja do avgusta, ko je njihova vrstna pe- strost največja. Ne glede na geografsko lego smo ugotovili, da je prilet na cerkve z originalno osvetlitvijo tudi do desetkrat večji tako v smislu vrstne pestrosti kot tudi števila osebkov. Raziskav, ki dokumentirajo vplive svetlob- nega onesnaženja na netopirje in nočne metulje, je relativno malo. Možnost, da v okviru projekta proučimo različno osve- tljene cerkve in njihov vpliv na izbrani skupini, je tako velikega pomena ne le za spremljanje uspeha projektnih aktivnosti, ampak tudi za splošno razumevanje vpli- va osvetljevanja zatočišč na netopirje in ohranjanje vrstne pestrosti nočnih metu- ljev. Sodeluj tudi ti! Letos in prihodnje leto bomo nadaljeva- li z opazovanji na cerkvah, razporejenih po celi Sloveniji. Pri terenskem delu lah- ko pomaga vsakdo, ki mu ni žal prispevati svojega časa k zanimivi raziskavi nočnih živali, preizkusiti zanimivosti terenskega dela in nenazadnje preživeti nekaj pole- tnih večerov v dobri družbi! Okviren urnik terenov bo podan na sple- tni strani projekta Življenje ponoči (www. lifeatnight.si) in straneh društev SDPVN ter DPOMS. Zgodaj spomladi osvetljene fasade privabijo tudi takšne lepotce, kot je brezov prelec (Endromis versicolora) (foto: Rudi Verovnik). Primer neprimerno in premočno osvetljene cerkve (foto: Andrej Mohar).